Kristij Engelman. Dne 24. februarja t. 1. vil se je doig nirtvaški sprevod iz Novega Vodmata na Pokopališče k sv. Križu. Umirovljeni naduoitelj Kristij Engelinan je nastopil zadnjo »ot \- kraje neznane. odkoder ni vrnitve. ? njim je izginila markantna postava z Hifbljariskih uiic. učiteljske vrste pa Je °stavil iitož. čigar celo življenje bilo je •'Lelaven dan. Naj bodo naslednje vrstice vrlemu, najiozabnemu tovarišu skromen sPomenik! Rodil se je Kristij Engelman 1. 1843. Y^ Kranju. kicr mu je bil oče kiljueavničar, ^ovršil je spodnjo gimnazijo v Ljubljani, nato pa obiskoval učiteljišče istotam. Prvo učiteijsko službo je vršil v Ribnici, 'frugo prj sv. Oregorju. tretjo v Žabnici pri Kranju, četrto na Mirni, peto na Suhor3l1- šesto v Starem Trgu pri Črnomlju, ^edm0 v Dragatušu, osmo v Dobrepoljah. ('^veto pa v Domžalah. Imel je dve častni ,pfiznanici od knezoškofifskega ordinari^ta, ker ie prostovoljno poučeval verouR. vsi njegovi deželni in okrajni šolski nad/orniki so ga povodom nadzorovanj hva- MJi koi izboraega delavca na šolskem poiju. Pet let je bil tudi zastopnik učiteljstva v kočevskem okrajti. Prejel je več ponval za vzorno vrtnarstvo in sadjerejo ter. ) pohvalne diplome s sadjarskih razstav. Služboval je polnih 45 let. Kot naprednjak in Sokol ni dobil povodom svoje upokojitve nobene priznanice. niti častne kolajne za 40 letno službovanje, na ktero tudi ni reflektiral. ker mu je bila zavesr, ¦Ja je vsekdar in povsod vršil svojo dolžnost. največje priznanje. Bil je izvrsten pevovodja ter 36 let orglavec v cerkvi. ;lženjen je bil dvakrat. Iz prvega zakona je imel 3 sinove. Prvi Edrnund je v Vu* kovaru višji živinozdravnik drugi Viktor trgovec in posestnik v Šmartnu nad Kamnikom tretji Vinko pa je bil državni učitelj na C. M. šoli v Trstu, kjer je pred tremi leti umrl. Temu izbornemu organizatorju in neumornemu narodnemu delavoti bodo ohranili tržaški Slovenci trajen spomin. Iz drugega zakona ni bilo potomcev Pripovedoval je pokojni Engelman veliko zanimivili doživljajev, izmed kterih navedem le nekatere: V Ribnici Je tcžko obolel na legarju; zahvaliti se je imel blagi Podibojevi materi. ki se je z izredno' požrtvovalnostjo ^ zavzela tzanj, da je okreval. Bolezen je trajala 2 mese- im ; ko je šel prosit tamošnjega dekana. ia bi' se mu za ona dva meseca izplačaii siužbeni prejeniki, ga je le-ta nahrulil: »Kako si drznete zahtevati plačo za čas, ko niste učili?« Da se je pa gospod dekan pokazal se bolj olikanega in inogočnega je pristavil: »Schauen Sie, dass Sie \vei- !er koinmen!« Ta slučai naj s-kiži zlasti r.ilajši ueiteljski generaciji v izgled, kako ;ie bilo starejšim tovarišem »s cvetjem« .jostlano v dobi konkordatske šole. V |Žabnici so se hoteli knietje novoustanov- ¦Ijene šole iznebiti. zato so prvo noč, ko je spal Engelman v šoli. skozi okno stre- Mali v njeg:o\ro stanovanje. Preganjalci Ličiteljstva v Veliki Dolini imajo toraj tudi svoje predhodnike! Župnik na Mirni je Engelmana prisilil. da je moral opravljati službo mežnarja in oglednika mrličev, zato je prosil na Suhor, kjer pa mu je tamošnji župnik zagrenil življenje s tem, da se je vmešaval v njegove rodbinske zadeve. Po kratkem bivanj.i na Suhoru je odšel v Stari Trg. Tu je delal noč in dan, da se je šola prezidala in razširila v dvorazrednico. V Dragatušu je deloval na to, da je tamošnja šola postala trorazrednica. V Dobrepoljah je vso šolo preuredil in dosegel, da se je zidalo novo šolsko poslopje. V Domžalah je skrbel, da se je šola prezidala in razširila v stirirazfednico. Za časa Engel- •nanovega službovanja v Domžalah je bil ondi ustanovljen »Sdkol«, ki mu je bil pokojnik prvi starosta. Od leta 1911 do svoje smrti fe živel v pokoju v Novem Vod<matu v Ljubljani. A delovanje njego- vo tudi sedai ni prenehalo. Od marca 1912 do oktobra 1918. toraj nad 6 let. je bil En- gelrnan predsednik upokojenega učitelj- stva v Sloveniji dotlej. da se je prosto- ! voljno odpovedal. V največjo zaslugo pa j nu moramo šteti. da je prevzel 1. 1915. i predsedstvo ^Učiteljske tiskarne« in jo | vodii v najtežavnejših časih. To so bili : nač njegovi najstrahotnejši dnevi! Opo- ! zarjam na takratne razmere in na dejstvo, | da je bila tiskarna kot srbofilska razupi- rn. Zato so morali vsi aktivni učitelji ali odložiti članstvo in vodstvo tiskarne. ali I pa pustiti službo. Ker ga je bolezen »Dla- | l;etes« čimdalje huje mučila, je ponovno orosil. da bi smel odložiti predsedstvo »Učiteljske tiskarne«. kteri prošnji je od- bor dne 25. marca 1919 ugodil. In sedaj spi nevzdramno spanje tam 1'ori pri sv. Križu. kjer je našel kotiček •'ajnega miru. Neusmornemu delavcu En- 1 gelmanu naj bo lahka zemlja domača, i tovariši pa mu ohranimo časten spomin! | P o g r a j e c.