Delo našega učitelj.tva za Jugoslovanstvo, Radoslav Knafiič. Kozjansko učiteljsko društvo je dne 5. grudna 1918 na predlog tov. Grmovška sklenilo soglasno, a) naj se pouk nemškega jezika na vseh narodnih šolali okraja, bodisi obvezno, bodisi neobvezno opusti ter se priporoča, naj se uvede kot učni predmet srbohrvatsko narečje. b) Da se izvrši združenje jugoslovanskega učiteljstva pod enim praporom, se poziva vodstvo Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic, da to društvo razdruži ter poveri vodstvo skupne in enotne stanovske organizacije Zavezi. c) Učiteljstvo Kozjanskega okraja, zbrano dne 5. grudna 1918 na Pilštanju, pozdravlja iskreno ujedinjenje .Srbije, Crne gore in vsega ostalega etnografskega ozemlja SHS v eno edinstveno državo ter priznava že naprej vsako držav no ustavno obliko, ki jo določi narodna konstituanta, torej tudi jugoslovansko monarhijo pod vladarsko hišo Karadžordževičev. Na predlog R. K. je istotako sprejelo soglasno: a) Stavke o nadaljnji izobrazbi slovenskega učiteljstva, priobčene v 29. broju »Uč. Tovariša« in še sledeče stavke: b) Nujno potrebno je, naj se vse učne knjige predelajo v tem smislu, da se bo v njih nahajala tako prikrojena učna tvarina. ki bo zbujala in gojila v srcu mladeži ljubezen do Slovanstva sploh ter do Jugoslovanstva posebe. c) V vseh narodnih šolah se naj razeu drugih narodnih in domorodnih pesrni goji nosebno jugoslovanska himna: »Ljepa naša domovina«, potem slovanske himne »Kje dom je moj«, »Hej Slovani«, »Jaz sem Slovan«, »Slovenac, Srb, Hrvat«, »Naprej zastava Slave« itd., itd. d) Zaradi enotnosti se naj narede na vsa šolska poslopja Jugosiavije napisi »Narodna šola« ter ne veČ »Ljudska šola«. Pečati šolskih vodstev se naj glase: »Šolsko vodstvo narodne šole SHŠ v ...« (ter po analogiji »Krajni šolski svet narod- ne šole SHS v «. »Okrajni šolski svet SHS «). e) Na prednji steni vsake učnc sobc se naj pritrdi skupina treh trobojnic SHS kot učilo in vidno znamenje utroedinjene Jugoslavije. Sklepe b), c), d), e) blagovoli predlagati Zaveza naučnemu oddelku Narodn. vlade SHS v Ljubljani. Kozjansko učiteljsko društvo je dogradilo svoj prvi obrambni kainen za šolsko C. M. družbo ter pričenja graditi novega. »Kamen do katnena — jugoslovanska palača!« Mednarod! Nadučitelj R. K. na Uobju je izposluval sestavo krajnega odbora Narodnega vieča, ker je prevzel posel poslovodje. 1 a odbor je oskrbei, da so se ob razglasitvi ustanovitve Jugoslavije razobesue raz vse hiše in raz cerkveni • zvonik velike trobojnice ter je skiical v šolo velik shod naroda dne 3. novembra 1918. Ob natlaceno polnih prostranih šolskih prostorih je imenovani poslovodja razložil narodu potek ustanovitve Jugoslavije z vrlicsvno viado v Zagrebu ter s pouvlado v LjubIjani; razgiasil vladni sklep, da ostanejo vsi dosedanji zakoni tako dolgo v veljavi, dokier se ne sklenejo novi. Fozival je k pokornosti in redu, ki naj bo kraju in naiodu na čast in korist. Njegovemu pozivu: »Zivela svobodna Jugoslavija!« so se zborovalci ponovno navdušeno odzvali. Veroučitelj župnik Zagar lvan je obrazložil narodu več drugih zadev socialnega, obrambnega ter ustavnega značaja, pozivajoč narod na trezno presojevanje novih razmer ter k ljubezni do osvobojen. domovine. Navdušeno pritrjevanje je svedočilo o lepem uspehu njegovega predavanja. Prihodnjo nedeljo, dne 8. novembra 1918, je ustanovil odbor. v šoli »Narodno Obrano« za Uobje, broječo nad 100 mož, ter je stopil v stik s poveijnikom 87. pehotnega polka v Celju. llvala razsodnosti prebivalstva, ni imela »Narodna obrana« nobenega povoda nastopiti dejanjsko. Odbor »Narodnega Vieča« je pozival iz vojne se vrnivše vojake, naj se vrnejo v vojno službo Jugoslavije; zakaj mlada država potrebuje nujno vojaštva, toda poziv ni imel uspeha. Kriva avstrijska vojaška vzgoja je ljudem vojno službo tako silno ostudila, da je pod njeno težo že itak nizka narodna zavednost moštva padla na najnižjo stopnjo. V soboto, dne 4. grudna 191«, na drž. praznik ujedinjenja SHS, je priredilo učiteljstvo na Dobju za šolsko mladino slavnost. Raz šolskega poslopja je piapolaia 7 m dolga trobojnica. Nad glavnimi vrati je z zelenjem okrašena skupma treh zastavic SHS v obliki razsohe praznično pozdravljala, enako tudi v slavnostno okrašenein razredu in nad glavnimi vrati učiteljskega stanovalskega poslopja kot javno poočitovanje in poduk narodu, da je izvršeno veliko državno delo. Po izvršitvi oblastveno določenega vzporeda se je vršil po Dobju obhod šolske mladine z učiteljstvom s skupino treh trobojnic na čelu ter s posameznimi zastavami, porazdeljenimi nied vrsto otrok. Ob koncu je zapeia mladina, razpostavljena v telovandnem zboru, odkritih glav na javnem prostoru pred cerkvijo še enkrat slavnostno hinino »Ljcpa naša domovina«. Istega dne zvečer je priredila bližnja šolska mladina v mraku obhod z lanipijoni, noseč pred seboj skupino trobojnic SHS ter pojoč slavnostno hitnno in druge narodne pesmi. V nedeljo, dne 15. grudna 1918, se je vršila cerkvena slavnost po predpisaneai načinu. Vse hiše so bile okrašene s trobojnicatni. V nizkem naziranju bi se moglo morebiti misliti, da se hočemo s tetn in podobnimi poročili bahati. Tak nizek nanien nam ni znan. Pisatelja teh vrstic vodi v tem poslu višji namen, pokazatt tovarišicam in tovarišem, da je več načinov, kako vzgajati mladino in narod za ujedinjenje Jugoslovanstva s povoljnim uspeliom tudi ob neugodnih razmerah v hribih. Trdna volja, odločnost in vztrajnost premagajo vse ovire. Delo optimizma ima vedno nekaj uspehov, dočim jih pesimizem že v kali zaduši. V sosednjem trgu Planini se je istotako ustanovil odbor »Narodnega Vieča«; ki mu pripadata dva tovariša učitelja in en veroučitelj, načeluje mu nadučitel] Ravtar. Odbor je marljivo deloval. Od- vzel je znanemu Schescherku županske posle in aprovizacijo, odstranil iz vseh hiš nemško numeracijo »Montpreis«, odpravil napise na sejmišču »Ochsen, Kiihe, Kalber« ter provzročil, da so prostovoljno izginili tudi zasebni napisi »Schescherko«. »Gasthaus zur Weintraube« itd.; tudi popačeni napis »Centrich« se je prelevil v pravilni »Centrih«. Iz Planine so torej izginili javni madeži dolgoletne narodne nezavednosti. Jugoslavija dobiva tu in dru- god po nemalem zasluženju zavednega učiteljstva, duhovništva in drugih stanov svojo mlado, čisto, slovansko lice. Zavednost učiteljstva ga naj tudi v prihodnje lepša v vsakem tudi najbolj skritem kraju. Oj, sijaj, sijaj, solnce milo, na ljube domovino krilo! Obličje jasni ji temn6 in krasl s cvetjem jo Ijub6! (Andr. Praprotnik.)