' STATISTIČNI PREGLED SLOVENSKIH PUBLIKACIJ ZA LETA 1919-1958. ’ Bibliografija slovenskih publikacij je v tisku objavljena za predvojni čas do 1912, po vojni pa samo za 1929 in deloma 1930.* Zato je naš pregled sestavljen na podlagi gradiva naše Univerzitetne biblioteke in rokopisne bibliografije J. Šlebin« gerja, in sicer po rubrikah, ki so se po večletni praksi izkazale kot najbolj primerne za naše razmere. Pripomniti pa moramo, da so dejansko dosežene številke gotovo nekoliko višje od naših, ker Univerzitetna biblioteka nima niti vseh slovenskih tiskov, ki so izšli v Jugoslaviji. V tem se kaže posledica premalo precizne določbe o dolž-r nostnih izvodih. Vendar ti nedostatki glavnih obrisov ne spreminjajo. Če strnemo, kar je vsem rubrikam skupnega, opazimo najprej nagel porast od 1919, ki je kot prvo leto po medvojni nujno skrčeni produkciji, obenem za Slovence prvo leto narodne države, do 1931; potem padec od 1932, kjer se pojavlja vpliv splošne gospodarske krize, do 1935, ko doseže najnižjo točko; končno nov porast, ki se začenja s 1936 in 1938 že preseže višek 1. 1931. V tej podobi razvoja je glavna činjenica sprememb brezdvomno svetovna gospodarska kriza. Pri primerjavi posameznih rubrik med seboj pa vidimo, da izkazujejo? naj nižje številke znanstvene in (deloma) umetnostne panoge, kar je utemeljeno v njihovem bistvu; višje številke dosežejo gospodarske panoge in mladinski spisi, naj- »išje pa teologija (znanstvena in poljudna), politika in uprava, ter leposlovje, ki stoji na prvem mestu. Ker za to razmerje med rubrikami sicer ni edina, vendar važna činjenica za presojo duševnega ustroja kroga, kateremu je slovstvo namenjeno, M pregled naše produkcije do njenih početkov lahko ugotovil stalnost ali spremembe tega razmerja in s tem dovolil zaključke na značaj slovenskega človeka. Številčne spremembe v notranjosti posameznih rubrik pa so zrcalo mar¬ sikaterih dogodkov slovenske zgodovine zadnjih 20 let. Valovanja v rubriki »politika in uprava« so povzročila leta volitev in naraščanje upravnih spisov, n. pr. šolskih poročil. Šolske knjige skoraj izginejč po napovedi monopola, pa se zelo popravljajo po neizpeljavi monopola. Rubrika, ki obsega maloštevilne publikacije v tujih jezikih, je morda najbolj stalna. Pri slovenskih tiskih v inozemstvu pa moramo razlikovati dve skupini: prva, ki obsega slovensko emigracijo v Ameriki in Slovence na Ko¬ roškem, je precej stalna; druga, ki obsega Slovence v Italiji, doživi po prvotnem živahnem razmahu umeten padec, kar priča o hudem pritisku, pa se prav v zadnjem času rahlo izboljša. Najbolj pa daje misliti rubrika »leposlovje«, ki v zadnjih letih, ko vse drugo kaže živahen porast, edina beleži rahel padec. Ta padec se pozna tudi v rubriki prevodov, ki so pri nas skoraj izključno leposlovnega značaja, ker je nase znanstveno slovstvo večinoma izvirno. Bržkone ne bomo grešili, če bomo iskali vzrok toga nazadovanja v splošnih tokovih našega časa, ki so tej vrsti ustvarjajočega dela nenaklonjeni. Skupna slika naše knjižne produkcije od 1919 do 1938 je torej karakterizirana po močnem številčnem naraščanju, za katero se pa moramo zahvaliti bolj panogam upravnega, gospodarskega in podobnega značaja kakor panogam, ki se smatrajo posebno kot merilo kulturnega dela, Če bi mogli upoštevati bolj po¬ drobne preglede, kakor je tukaj podani, bi tudi lahko omenili porast prevodov na račun izvirnega leposlovja in relativno premoč znanstvenega slovstva nasproti lepo¬ slovnemu. In čeprav more statistika predočiti samo število in ne važnost posameznih del, vendar je taka razpredelnica verna slika idejnega in gospodarskega položaja Slovencev v obdelanem obdobju. Dr. Melitta Pivec-Stele. * Bolj podrobni podatki o telil m naslednjem v članku: Slovenska knjižna produkcija v letih 1919 — 1935, Čas XXX (1935/1936) 241—264, kjer je tudi objavljen podrobnejši pregled slovenskih pu¬ blikacij za leta 1919—1935,