Dežela studencev — gumi drevesnic — potresa. Nekaj prav posebnega je, ako lahko rečemo o kaki deželi, da daje prebivalcem zastonj centralno kurjavo, in ta pokrajina je Nova Zelandija, ki leži vzhodno &d Avstralije. Velika pokrajina tega razsežnega otoka je opremljena s centralno kurjavo že od narave. V Novi Zelandiji je vse polno toplih vrelcev, takozvanih.gejzejrov.in ogromne votline so napolnjene z vrelim blatom. Treba je samo to toploto izkoristiti. Hiše domačinov, katere nazivajo Mavri, stojijo ponajveč prav ob robeh toplih jezer, jim torej ni treba zmrzovati in topla kopelj jim je vsak čas na razpolago. Bogata je Nova Zelandija glede gumidi-eves. Tok iz debel je že curljal od bogznaj kedaj na zemljo, kjer tvori danes strjen ogromne zaloge jantarja. Smola od gumi ali kavčuk drevesa igra važno vlogo pri izdelovanju barv ter linoleja. Kavčuk smolo je najti tudi na onih mestih, kjer so se nekdaj pogreznili v globine celi gozdovi. Koliko Ijudi je že obogatelo z izkopavanjem kavčuk smole! Našli so v Novi Zelandiji tudi oljnate vrelce ter neizmerne zaloge premoga. Nekaj privlačnega je naravna krasota Nove Zelandije s čudovito lepimi moi skimi zalivi. Temperatura ne pade nikoli pod ničlo. Črede govede in ovai: se lahko pasejo skozi celo leto. Belokožni prebivalci so sedaj storili vse, da so rodovitnost zemlje izrabili po možnosti. Ovc je po Novi Zelandiji nad 30 milijonov; pridelava pšenice je na vlšku. Po rekah so se zaplodile postrvi, ki dosežejo izredno dolžino in težo. Nova Zelandija poseda le eno senčno stran, ki je pa prece.j neprijetna — potresi. Treba pač računati z'dejstvom, da obišče otok na leto po nekaj tucatov potresov. Leta 1929 so beležili 600 večjih ter manjših potresnih sunkov. Leta 1931 je porušil potres mesto Napier. Kdor bi- va na Novi Zelandiji, sedi takoirekoč na ognjeniku in ta občutek' je dostikrat neprijetnejši nego veselje nad zakladi in rodovitnostjo zemlje.