mladika - tržaški zven , lila&Ui u&bhlla Ko prihaja Mladika v letošnjem Velikem tednu spet v slovenske družine v naši deželi, pa tudi v domove, ki so daleč od nas, želimo izraziti vsem bravcem in sodelavcem prenovljeno zdravo pomladansko veselje in mir, ki ga oznanja vstali Zveličar. Pohitimo vsi k božjemu grobu po milost in moč, da bi premagovali vse težave življenja kot posamezniki in kot narod in prosimo za vztrajnost pogumnega življenja, h kateri nas kliče čas in dolžnost. Naj bodo naši domovi še posebno v praznikih lepi, čisti in prijazni, ljubeznivi in dobri, da bomo ob velikem prazniku drug drugemu čim bolj blizu. Vsem prisrčen velikonočni pozdrav! MLADIKA IZHAJA VSAK MESEC RAZEN JULIJA - AVGUSTA 1971 leto XV, štev. 4 © VSEBINA: Alojz Rebula: Vstaj enske mis® Cíe drame- Pilata- . va žena)..................61 Zúbek - Brecelj: Pomlad Adele Ostrdluške ... 62 Slovenski poldnevnik: Cuderman, Na Salomonovih otokih ................64 Drago Štoka: Slovensko zastopstvo v Rimu ... 65 Josip Rravols: Nekdanja Velika noč.................66 Albert Miklavec: Kristus je vstal, Pomladno Vstajenje, Velikonočni dar . 67 S popoltno torbo: Anica Gartner: Žegnartje pri Sv. Valentinu .... 68 Z.: A® je slovenska Cerkev mrtva?................68 Boris Pangerc: Spomini na rano, prerano mladost 70 Sergij Kocjančič: Poljska decembrska vstaja . . 72 Ljubka Šorli: Vstajenje na Goriškem................73 Vladimir Kos, Tokib: Dve češnji v aprilu .... 73 Mlada beseda: Janko Be®-Sič, Zgodba moje mladosti, vere dn upanju . . 74 Bogdana: Zaupanje vase, Mladosti..................74 Drobna, a pomembna vprašanja: Danilo Sedmak, Čustvena prikrajšanost 75 Za 'sodobne žene in dekleta 76 Vrtovi muz:...............79 Čuk na obelisku ... 80 ® Revijo izdaja uredniški odbor: Marij Maver (odgovorni urednik), Albert Miklavec, Franc Mljač, Sergijj Pahor, Boris Pangerc, Jože Peterlin (glavni urednik), Zora Tavčar, Maks Šah, Drago Štoka. Uredništvo v Gorici: SKAD Zunanja oprema LOJZE PERKO Vsi pisci in uredniki sodelujejo brezplačno. Uredništvo dn uprava: Trst, via Donizetti 3, tel. 768189 - Pod uredništvo v Gorici: SKAD Čekovni račun 11/7019 Registrirano na sodišču v Trstu št. 193 Tiska tiskarna »Graphis«, Trst, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 29-477 TEŽKO PRIBORJENA DVOJEZIČNOST Med študentovskim, gibanjem so si na eni ¡izmed slovenskih višjih šol dijaki pridobili pravico do »‘stehčasa«, to je do table na šoli, kamor dijaki lahko obelsffljO najrazličnejša obvestila, tista pač lito taka, ki jih ravnateljstva ne lizobe-šaijo. Profesorski zbor, ki (je pristojen, oz. ravnatelj, so dali dovoljenje, kajti — tako ¡slo rek® — naša mladina je tako, zrela, da bo ta »stetočas« zelo pametno uporabila. No, od tedaj je preteklo nekaj časa in zadnjič, ko sem bil na šoli, me je zamikalo Videti ta stenoas. ZatoiimliVO' je bilo Vilddtl obvestila. Tisti dan (pravijo,, da old dne do dne oglase menjavajo) je bilo več kot polovico ofoveistii v italijanščini. To so izrezki iz italijanskih časopisov, slike Iz Vietnama s komentarjem seveda v Italijanščini, veliki napisi, ki kriče — v italijanščini. Vmes se je skrivalo nekaj obvestil v 'slovenščini. Tako so si tedaj naši slovenski dijaki pribori® dvojezičnost na svojih šolah. Istočasno pa smo lahko brali naslednji protesl l (a ne na stenčasu!): DVOJEZIČNI NAPISI Osnova za dejansko enakopravnost Slovencev v Italiji je načelo dvojezičnosti. Dejansko se dvojezičnost izvaja tudi z dvojezičnimi napisi. Zadnje čase smo opazili nekaj dvojezičnih tabel, hi jih je postavila tržaška pokrajina., nekaj dvojezičnih napisov in imen cest po slovenskih možeh v tržaški občini, okoliške občine skušajo -dosledno izvajati načelo dvojezičnosti. Cestne table' z urniki maš, ki so jih postavile ra,zne ustanove, pa so izključno v italijanščini. Medtem ko so na Južnem Tirolskem dvojezične, so v tržaški pokrajini le v italijanščini celo tam, kjes so slovenski verniki v večini in so v cerkvi le slovenske maše. Table so postavljene predvsem za turiste, ki so spričo najbolj odprte meje v Evropi pretežno iz sosednje Slovenije. Table, ki nosijo napis le v italijanščini torej teptajo načelo dvojezičnosti, diskriminirajo in žalijo slovenske državljane in vernike ter pri namenu, da so kažipot turistom, opravljajo svojo nalogo le delno. Slovenska narodna skupnost v Italiji upravičeno zahteva, da se krivica popravi, in pričakuje v najkrajšem času ureditev dvojezičnih napisov. Trst, 20. marca 1971 SLOVENSKI KULTURNI KLUB krožek za družbena vprašanja Trst, Ul. Donizetti 3 Tako teižko si Slovenci priborimo napis v slovenščini:. Vsa slovenska javnost in politična predstavništva vseh 'strank se borijo za drobec, pa ga taiko težko dosežemo. Saj naši dijaki najbrže to vedo. Zato pa naj čuvajo tisto, kar imajo. Na naše šole hodijo samo slovenski dijaki in če jim imamo kaj povedati, jim povejmo samo slovensko. Le zakaj in komu na 'ljubo u-vaja naša mladina tako »dvojezičnost«, sebi -v škodo? Š. L. Zaradi tehničnih ovir je v tej številki izostal Jevnlifcarljev Pregled sodobne Slovenske zamejske, literature. Nadaljevali bomo z njim v prihodnji številki. Posamezna številka Mladike stane 209 ®r, po. pošti 220 lir. Celoletna naročnina (10 številk) 2000 (2200) lir. Naročnina za ves letnik v Jugoslaviji35 Ndin, v Ameriki stane 5,5 dol. Naročnina za ves'letnik-v Avstraliji 4 funte. VSTAJENSKE MISLI ALOJZ REBULA Namesto v prozi, naj bodo letošnje velikonočne misli podane v dra-matski obliki. Prosili smo namreč tržaškega pisatelja prof. Alojza Rebulo, da nam odstopi zadnji prizor iz svoje pasijonske drame Pilatova žena, katero bo za veliko noč oddajala tržaška radijska postaja TRST A. V razgovoru med Pilatovo ženo in Marijo, Kristusovo Materjo, se nam zdi namreč velikonočna misel, izražena v pesniškem jeziku mnogo globlja od tega, kar bi človek lahko povedal v vsakdanji besedi. GLAS: Kaj je tam na vzhodu? Kakor da bi mu bil nekdo nabrusil zemljaste obrise in prižgal zadaj za njimi neviden kres. Skale in debla se dvigajo drugačna, vsa črna na ozadju oranžastega sija, nabrušena za nedopovedljiv vzhod. Nič še ni vstalo in vendar je že vse vstalo. Kaj je to razvneto brušenje ptičjih kljunov? In ta zagon v krošnjah oljk, ko da so pred izplutjem? In ta oblak, svetal in nosen, razjeden od skritega požara? GALLA: Želela bi miru tej hiši. Pa sem že na pragu začutila, da vstopam v mir. Iz tehle zidov diha vame kakor od živih mej v večeru. In ti stojiš v tem miru. sama polna miru. Kaj naj ti želim? MARIJA: Dober večer s teboj, dobra gospa. GALLA: Tebi, materi bolečin? »MARIJA: Prešle so. In kar preide, ni nič. Samo večnost je vse. >y| Sedi, dobra gospa. GALLA: Me torej ne boš zavrnila? MARIJA: Moj sin je samo sprejemal in tudi jaz samo sprejemam. GALLA: Tudi če prišlec prihaja iz pretorija? MARIJA: Od koderkoli. Od kod vse so prihajali k mojemu sinu? Iz ribiških čolnov, izza carinskih mizic, iz beznic. Prav zadnji je prišel k njemu iz roparske votline. In mati naj bi se spraševala, odkod prihaja kdo k njej? Naj ti bo lepo pri meni, sestra. GALLA: Predvčerajšnjem, na tisti strašni petek, sem hodila v duhu s teboj, mati. MARIJA: Brat Janez mi je to povedal. GALLA:Skušala sem stopiti med svojega moža in med tisto morje dvignjenih pesti pod litostratom. Rekla sem mu, naj pusti pri miru pravičnega človeka. Pa sem videla v njegovih očeh račun. Oh — MARIJA: Pomiri se. Zbrisani bodo še večji računi. GALLA: Je to mogoče? MARIJA: Od današnjega jutra naprej je vse mogoče. GALLA: Kako naj verjamem, če v očeh mojega moža vidim najprej isti račun? MARIJA: Ti ga brišeš s svojimi solzami. GALLA: A on ne verjame. Ko bi verjel vsaj danes! Iz jutranje kopeli je stopil ves zdrav, ko da ni nič. Po njegovem so stražniki zaspali in truplo je bilo ukradeno. MARIJA: Kaj je na dnu človekovih misli, to ve samo Bog. Zaupaj, sestra. Dan ti je brat, da ga privedeš na pot luči. GALLA: Dana mi je politika. Ambicija. Kariera. To naj privedem k luči? MARIJA: In vendar luč ni samo za male: tudi za velike je. Tudi sonce resnice je zasijalo za vse. (dalje na str. 78) Prsiiedel ¡VIARUAN BRECELJ Iz tega, 'kar sem doslej pripovedovala o Šturu, bi se morda zdelo, da je znal le rožce sejati, da je ob vsadki priliki govoril o nevsakdanjih, prazničnih rečeh. Taka podoba bi 'kvarila Šturov resnični značaj. Ko se je spustil v pogovor s kmetom na polju ali -s hlapcem na dvorišču graščine, bi človek o njem menil, da se je rodil v kmečki hiši, tako se je na vse spoznal. Nekoč nama je pripovedoval o svojih otroških letih, ki jih je preživel v Zay-Uhrovcu. In koliko zanimivih dogodivščin se je spominjal iz svojih bratislavskih študentovskih let! Kako so se znati poleg resnega dela na liceju in na šoli tudi zabavati v pivnici in peti slovaške pesmi. Ob pripovedovanju o veselih dogodivščinah in veseljaških študentovskih burkah sva se z Adelko do solz nasmejali. Ti spomini na preteklost pa niso bili le enostranski. Tudi Adelka se je rada spominjata slovečega slovaškega učitelja Štefana Korena, ki jo je v mladostnih letih učil igranja na klavir in ji dajal madžarske, nemške in latinske lekcije iz slovnice, zgodovinopisja, prirodopisa, računstva in zemljepisa. Sama pri sebi sem mislita, da je bilo to lahko učenje, ko je imela domačega učitelja in je učitelj spadal med grajsko služinčad, toda Adelka je to zmotno mišljenje popravila. Učitelj Koren ni dopuščal nobenega spregleda in na koncu šolskega leta je polagala redne izpite, na katere je poklicat profesorja Botemana in Rojka s štiavniške gimnazije. Adelka se je rada spominjata tudi prazničnih izletov v Čermiane blizu Nitre, kamor je vsa družina hodita na žetev. Žanjcem sicer to ni bilo v veliko pomoč, 'ko je prišla na njivo tudi ostrotuška gospoda, toda Adelka je bila na to svoje delo ponosna. Moški so raje šli na izlet na Pene, kamor so hodili Ostroluški oktobra na trgatev. Zanje je bit to najbolj vesel letni čas. V takem pogovoru nam je hitro minilo popoldne. Kar se tiče Šturovega nagnenja do Adelke, ni bilo mogoče iz njegovih pogovorov z njo v tej smeri delati zaključkov. Adelki ni delal poklonov, ni ji govoril o svojih čustvih in, zdi se mi, da s'i tudi Adelka ni mogla misliti na kaj več, kot na čisto duhovno prijateljstvo. Po naravi nisem radovedne, vsaj ne bolj kot večina žensk, in ne iščem priložnosti, da bi prisluškovala opravljanju in vlekla na uho novice, ki niso bile meni namenjene. V graščini Ostroluških pa sem proti svoji volji slišala razgovor, ki bi mi bit moral ostati skrit. Zgodilo se je tako, da sem se nekega popoldneva čutila šibko zaradi vročine in sem morala za trenutek leči. Adelka pa je šla s knjigo nekam v park. Nisem nameravala spati. Toda topli z, ek, ki je prihajat skozi odprto okno sobice, enakomerno brenčanje čebele, ki je zablodita v sobico, pa ni več mogla najti poti nazaj, ptičje petje v parku — vse to je učinkovalo tako uspavajoče, da nisem mogla premagati spanca. Zaspala sem. Ne vem, kako dolgo. Prebudilo me je klicanje v sosednji sobi. »Adelka! Kje neki si, Adelka?« sem zaslišala pojoči glas tente Lore, ko pa se nihče ni oglasit, je fante l.ora vprašala nekoga, ki je bit z njo: »Kje r.eki je vendar? Saj je šla po 'kosilu v svojo sobo...« Po odgovoru sem spoznala, da je z njo Adei-kina mati. »Po vsej verjetnosti sta šli z Evko kam v park zli v sadovnjak. Naj ju pokličem?« Tante Lora je imela v družini Ostroluških veliko veljavo, obe blagorodni gospe sta se z njo pogovarjali zelo spoštljivo. Ob takem razgovoru je gospodovalnost tante Lore postala še bolj izrazita. »Ni treba!« je odvrnila tante lakonično. »Bolje bo, če se pogovorim najprej s tabo, Elizabeta! Pridi, sedi I« Zaškripala sta stola, slišati je bilo vzdih 'blagorodne gospe in potem sem spet slišala strogi glas tante Lore: »Napraviti boš morala red pri Adelki, Elizabeta! Sama sprevidiš, da tako ne more več naprej. Če ona ne ve, 'kaj hoče, moraš pa vsaj H imeti jasen cilj. Ali si že kaj mislila na njeno prihodnost?« »Adelka je dovolj pametna, da 'bo razmišljala o svoji prihodnosti sama. Ne nameravam je siliti v nobeno reč, ki bi se ji upirala,« je odgovorila blagorodna gospa nadvse mirno, 'kakor bi se ostri teti opravičevala. Tante Lora se je porogljivo zasmejala in zbadljivo vprašala: »'Ne nameravaš je v ničesar siliti, pa ji tudi ne boš ničesar branila? Zares občudovanja vredna toleranca. Da ist höchst merkwürdig. Kaj pa če pride in ti izrazi željo, da bi se rada poročila s tem urednikom?« Srce mi je skoraj zastalo ob teh besedah. Zadržala sem dih, da se ne bi izdala s kakim nezaželenim 'šumom. Bila sem strašansko vsa iz sebe, da je tante Lora sploh mogla Izreči tako misel. Tako daleč ni zmogla niti moja fantazija v sanjah. Skrajna meja, do katere so si moje misli predrznile poleteti, je bila predstava, da bi se Adelka zaljubila v Štijra. Toda poročiti se z njim? Najbolj čudno je bilo pri vsem tem to, da je to domnevo 'izrazila tante Lora. Saj se Adelka doslej niti z besedico ni izdala, da bi se bilo v njej prebudilo srce... po vsej verjetnosti hoče tante Lora blagorodno gospo le nahujskati in razjeziti. Vse to mi je komaj utegnilo šiniti v glavo, kajti blagorodna gospa je takoj zavrnila domnevo tante Lore s ¡pripravljenim izgovorom. »Adelka ni zaljubljena. To bi 'jaz kot njena mati morala vedeti.« »Ne trdim, da je v urednika zabubljena. Toda impon ira ji. Od občudovanja do ljubezni pa je le korak.« »V Pesti so se vrteli okoli nje drugačni ljudje — pa je ostala hladna. Le brez strahu, tante, tudi ta urednik ji ne bo nevaren.« »Urednik, urednik,« je pihala tante Lora. »Nikar ne bodi slepa, Elizabeta. Ne gre toliko za urednika, temveč za nekaj več: za celotno Adelkino prepričanje. Ali ne opažaš, da jadra v tul'e vode? To njeno zanimainie za govorico služinčadi mi ni všeč. in niti malo diplomatsko ni 'bilo to, da ste sem poklicali dekle, ki jo uči slovaščine. Vseeno mi ie, ali je tvoj mož vladni ali v opoziciji — to v ničemer ne spremeni zvestobe cesarski rodovini — ne morem pa mirno gledati, kako prihaja tvoia hči na visečo ploskev, s katere bo končno zdrsnila y to slovaško morje, ki bi nas hotelo vse pogoltniti. Moja nečakinja ne more simpatizirati z narodnostno skupino, ki hoče spodkopati našo slavno dinastijo!« Tante Lora je govorila ognjevito, kakor bi se na blagorodno gospo jezila. Obdolžitve razjarjene sorodnice so bile zelo resne. Ob njih je šlo tudi za mojo usodo, v vsakem primeru za moje nadaljnje bivanje v graščini. Bila sem torej neizmerno radovedna, 'kaj bo odgovorila blagorodna gospa. »čudim se ti, tante, da vse to jemlješ tako resno. Dobro veš, da se Adelka zanima za jezike. Kar se pa tiče slovaščine, se s tabo ne strinjam. Vprav zato, ker je to jezik služinčadi, bi ga morali obvladati. Vsaj mi, ki med tukajšnjimi prebivalci živimo. Najprej zato, da bi se z njimi sporazumevali, potem pa, da bi vedeli, kaj o nas govorijo.« »Tega si raje ne želi vedeti! Lahko ti zatrdim, da ni to prav nic laskavega. S podrejenimi ni mogoče ravnati v rokavicah. In ni mogoče z njimi sočustvovati. Kajti okradli bi te tako, da bi končno prišla na beraško palico.« V sobi je zavladala tišina. Tante Lorci je umolknila in blagorodna gospa ni odgovorila. Je premlevala v sebi to, kar ji je pikra teta očitala? Je z njo soglašala? Vse me je že bolelo od ležanja, toda nisem si drznila, premakniti se, da ju ne bi opozorila nase in pretrgala zanimivega razgovora. Bila sem kakor na trnju, v ušesih mi je šumelo, usta pa so mi postala suha od vznemirjenja, tetko da nisem mogia niti ¡požirati. Tako je torej bilo v resnici: Živela sem že skoraj šest tednov med temi ljudmi, dnevno sem bita z njimi v stiku, pa jih vendar nisem spoznala toliko, kolikor sedaj v kratke pel ure. Kakor bi imeli dva obraza. Enega nasmejanega, ljubeznivega, za javnost, drugega, pravega, brez maske, le za svoje najbližje okolje, za ljudi, pred katerimi se jim ni treba pretvarjati. Je tudi Adelka taka ? Po dolgem premoru sem začula spet glas blagorodne gospe. Bil je bolj umirjen 'kakor prej. Morda je Adelkinn mati utegnila že medtem premisliti vse posledice, ki so Izhajale iz obdolžitev, ki jih je izrekla tante Lora? »Nikar ne bodi huda, tante Lora, da ne morem soglašati s tvojimi zaključki. Ti bi bila končno zmožna obdolžiti Adelko tudi 'kake politične zarote. Bodi prepričana, ničesar takega ni. V njej je le hrepenenje po novih spoznanjih brez kakršnih 'koli poslanskih namenov. Kar se pa Štura tiče, tu so tvoje bojazni še bolj brez osnove. Adelka le preveč pametna, da bi se pustila slepiti od lepih besed še tako izjemnega človeka. In prav zato, 'ker Adelko zelo dobro poznam, se ne bojim nobenega škodljivega vpliva s Šturove strani. Adelka ve, kaj mora storiti. Ima trezno srce in hladen razum. Se pravi, če se ti zdi, da je to lahko tudi narobe. V nobenem primeru pa se nam ni treba bati za njeno prihodnost.« Med potekom tega razgovora je pridobivala blagorodna gospa premoč nad svojo pikro sorodnico. Zazdelo se mi je, da 'jo je nekoliko razorožila, pa čeprav ne morda docela prepričala. Tante Lora je zato končno dejala: »Morda imaš v mnogočem prav, Elizabeta, toda nečesa mi iz glave ne izbiješ: Adelka misli na Štura bolj, kakor se dekletu njenega položaja spodobi. Le dobro opazuj oba!« Dolgo nisem mogla priti k sebi po tem razgovoru. Ima tante Lora prav? Ima stara dama bistrejše oko 'kakor vsi mi ostali? Odločila 'sem se, da se o tem prepričam. Prihodnjič naprej Celovec - Maribor - Ljubljana - Trst - Buenos Aires NA SALOMONOVIH V pregledu slovenske zamejske književnosti je prof. Jevnihar pisal o reviji Misli, ki izhaja v Sydneyu v Avstraliji že dvajseto leto. Poleg drugega ima revija tudi ta namen, da povezuje rojake ki žive v Avstraliji in jim daje domačega čtiva, da jezika ne pozabijo. Prinaša zelo zanimiva poročila naših ljudi, ki žive v svetu, seznanja pa jih tudi z najpomembnejšimi dogodki v Sloveniji in v zamejstvu. Spretnosti urejevanja vedno mladega p. Ambrožiča se moramo samo čuditi. Dovolili smo si ponatisniti iz te revije članek Mirka Cudermana, ki spada prav v tole našo rubriko in ki naj za Veliko noč, poveže misli z rojaki in na rojake, ki žive tako daleč od nas. OTOKIH MIRKO CUDERMAN Na otok Bougainville, ki je eden od Salomonovih, sem prispel 20. nov. lani. Leteli smo iz Brisbana preko mesta Port Moresby na Novi Gvineji. Ni bilo treba dolgo čakati, da so se nam pokazali prvi znaki tropičnega pasu. Avion nam je nudil lep razgled na posamezne otočke z raznobarvnimi koralami. Še lepše bi 'bilo seveda opazovati te lepote božje narave pod vodo. Že prvi pogled iz višine na otok Bougainville je bil čisto drugačen kot se nam je malo poprej kazala Avstralija v svoji rjavi barvi. Otok je namreč popolnoma preraščen z bujnim rastlinstvom, prava džungla. Videli smo majhne vasice na tesnih livadah, ki so jih domačini izsekali iz gozda. Hišice so lične, narejene iz bambusa. Ko smo pristali na Kieta letališču, smo takoj začutili novo podnebje: je bolj soparno, vroče in ima duh po džungli, po trhlem lesu. Da je tu boli vroče kot v Brisbanu, je razumljivo. Smo samo 6 stopinj pod ekvatorjem. Teda tukajšnje podnebje je bolj stalno, le redkokdaj gre preko 100 stopinj. Zelo pogosto dežuje, skoraj vsak dan. Dnevi skozi vse leto so enako dolgi — od šestih do šestih. Letnih časov ne poznajo. So le deževne in suhe dobe. Razlika je ta, da v deževnih pade toliko več dežja, včasih dežuje kar stalno. Od letališča smo šli z avtobusom po slabi cesti do Kiete, ki v resnici ni niti poštena vas, da-si je glavno mesto otoka Bougainville. Videli smo hotel in nekaj trgovin, 'ki so kakor skladišča. Med potjo sem z zanimanjem opazoval vasice in koče domačinov, seveda tudi domačine same. So bolj majhne postave in črne polti. Tudi naprej do kraja Loloho je 'bila pot ozka in slaba. Od tu naprej je pa že skoraj dograjena nova široka cesta do Pegune. Služi rudniku bakra, ki je bil nedavno odprt. S tem velikim mnogornilijonskim podjetjem, ki mu je središče v Panguni, se je začelo za domačine novo življenje. Mole delovno mesto je v kraju Nairovi, ki je v sredi med Loloho in Panguno. Zato morem pi- sati v glavnem le o razmerah v tem kraju, ki je nekako v središču otoka. Domačini se v glavnem delijo v štiri plemena ali rase. Ne vem, če koga zanimajo imena. Na severu so »Buka people«, niže dol »Wakunai peo-ple«, potem »Kieta people« in še »Buin people«. Vsako pleme govori drugačen jezik, skupna govorica jim je pa Pidgin, ki sem ga že v dopisu omenil. Govorijo ta jezik po vsej Novi Gvineji, Papua deželi, Novi Irski in po okoliških otokih. V glavnem je popačena angleščina, tudi nekaj popačene nemščine je vmes. Iz neke vadnice, ki jo je napisal neki Father Mihalič (zveni zelo domače) za učenje Pidgin jezika, povzemam, da ta jezik govori več ko milijon ljudi. Uporabljajo ga misijonske postaje, šole, univerze itd. Toda znanje angleščine pri učenju Pidgin jezika ne pomaga dosti. Treba se ga je naučiti kar scela. Sreča zame je, da znajo mladi fantje, ki so se izšolali v katoliških zavodih, precej dobro angleščino. Otok je takorekoč neprehoden. Ni cest, da bi povezovale posamezna plemena. Edino prometno sredstvo ie avion, letališča so v vseh štirih središčih. Tudi po morju je mogoče priti v drug del otoka, ali to je počasno potovanje, otok je precej velik. Po mojih računih ga je za tri Slovenije. Beli ljudje so prišli na otok šele pred 5. leti. Prei so bili tu le 'beli misijonarji in med vojno voiaki. Nova doba za otok se je torej začela z odkritjem bakrene rude. Domačini so se sprva močno upirali rudniku, sploh celotnemu projektu, ki je: gradnja velikega pristanišča, široka cesta do rudnikov, novih naselij za delavce (belce), elektrarna, napeljava elektrike, sploh vsega kar je potrebno za čim uspešnejšo produkcijo rudnika. Braniti so se na več načinov. Ženske in otroci so se metali pod buldožerje in razne stroje, ko so jim razkopavali in razdirali vasi, nasade dreves in vrtove. Uspeli seveda niso, številna policija jih je zmagala. Živo čutim z njimi. Poprej so imeli lepo in mirno življenje, džungla jim je da- ja la vsega. Kar jim je bilo treba 'kupiti, so kupili s prodajo pridelanih sadežev. Duhovno in zdravstveno oskrbo jim je nudil njihov priljubljeni misijonar. Seveda vetja pravilo: napredku ne gre upirati se! Že prav, toda ti ljudje niso samo veliko izgubili, postali so orodje in žrtve tistih, ki so že začeli njihovo zemljo izkoriščati in jo bodo še bolj. Res so jim ljudje zagotovili enakopravnost. Le kakšna bo? Doslej se je izkazalo, da je njihova največja enakopravnost v tem, da se smejo zalivati z alkoholom, kolikor hočejo. Tu pa nehote mislim na izkušnje škofa Baraga, ki kažejo, kako alkohol vpliva na tuja plemena, v Baragovem primeru na Indijance. Toda tu je isto, po pivu segajo vedno bolj. Za kak praznik — božič! — ga jim dajo brezplačno, kolikor ga hočejo, da se bolj gotovo navadijo nanj. Druge čase ga morajo 'kupiti, poprej morajo zaslužiti denar. Izgovor belcev je: po tej poti jih bolj gotovo pritegnemo k delu... H kakšnemu delu, za kakšno plačo? Po večini morajo na težaška dela, večkrat zelo nevarna in bilo je že več žrtev. Le redki so se že povzpeli do šoferjev na žrjavih in težkih vozilih. Plače dobivajo po 10 do 25 centov na uro, dočim imamo belci skoraj po 2 dolarja. Ne smejo v naše jedilnice, stanovanja imajo zase. Nedavno so belci na javnem zborovanju protestirali, da domačini preveč uporabljajo ping pong in druga športna sredstva. Govornik jih je javno imenoval »keneke«, ki je zelo žaljiv naziv za domačine. V resnici so nam pa ti domačini prav lahko v marsičem za zgled. Po večini so katoličani, nekateri izredno dobri. Držijo se nauka sv. pisma: kdor te udari po enem licu, nastavi mu še drugo! Vse potrpežljivo prenašajo, pa so kljub temu zelo prijazni in miroljubni. Vedno so pripravljeni za odkrit in pošten nasmeh. Prav te lastnosti domačinov pa belce dražijo. Pravijo jim neumne ovce, bolj živali kot 'ljudje. Seveda vsi belci niso taki. So med njimi tudi trezni in pametni. Žal je teh veliko premalo. Najslabši pijanci so Avstralci in Novozelandčani, ki so pa v manjšini. Veliko je tu Evropejcev in ti po večini domačine spoštujejo kot soljudi, kar je edino krščansko. DRAGO ŠTOKA SLOVENSKO ZASTOPSTVO V RIMU Kot je znano, je jugoslovanski predsednik Tito ob svojem nedavnem obisku v Italiji sprejel tudi štiri predstavnike zamejskih Slovencev in se z njimi nekaj časa zadržal v pogovoru. Med predstavniki, ki so se v Runu udeležili sprejema na čast jugoslovanskega predsednika, ki ga je priredil jugoslovanski predsednik, je bil tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti DR. DRAGO ŠTOKA. Po povratku v Trst smo ga naprosili, da bi na kratko poročal o svojih vtisih. MLADIKA: Kako ¡e prišlo do tega sprejema, o katerem smo brali v našem dnevnem in tedenskem tisku? Imate k tem poročilom kaj pripomniti? Ko se je predsednik italijanske republike Saragat mudil na obisku v Jugoslaviji, se je srečal s predstavništvom italijanske etnične skupine. Samo po sebi u-mevno torej, da je prišlo ob obisku predsednika Jugoslavije Tita v Rimu do podobnega srečanja s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Za to srečanje sta vedeli obe strani in je hvalevredno, da sta ga omogočili. Jugoslavija nudi streho republiki Sloveniji, ki je naša matična domovina, logično torej, da je prišlo do sestanka s predsednikom matične države. Predsedniku Jugoslavije Titu smo nanizali nekaj naših problemov tako glede londonskega sporazuma kot glede ustavnih zaščitnih norm v korist jezikovnih skupnosti. Jugoslovanski in slovenski tisk je dal precej poudarka temu srečanju. Lahko je kdo kje nekoliko pretiraval — časnikarji so pač časnikarji- vendar je imel slovenski tisk prav, da je temu srečanju pripisal nekoliko večji poudarek in politični pomen v tem (dalje na str. 78) JOSIP KRAVOS NEKDANJA VELIKA NOC Huda zima me vedno spominja na izredno zgodnjo pomlad, ki se je razbohotila ob trsti Veliki noči. Bil sem dvanajst let star. Vse je že ozelenelo in mati je bila vsa srečna, da je lahko nesla že za veliki teden prvo zelenjavo v Ajdovščino na prodaj. Med nabiranjem in vezanjem šopkov redkvic sva se pomenkovala. Mene je takrat najbolj skrbelo, 'kdaj bom dobil nove hlače. Mati se Je izgovarjala, da jih nisem še toliko potreben in da ima prej druge, bolj važne nakupe. Potolažila me je s tem, da je človek najbolj srečen, če je skromen; obljubila pa mi je, da mi bo kupila kar tri pomaranče za Veliko noč. Ker sem hodil v šolo popoldne, mi je tudi tisto jutro naročala, kaj in kako naj skuham za kosilo, ko bo ona na trgu. Ker je bila navadno vedno le ena jed in še to večinoma le ješprenova kaša, je mati za tisti dan odločila, naj skuham krompirjeve cmoke. Odmerila mi je krompir in v torilcu malo pšenične moke. Potem mi je dajala navodila, kako naj na pokrovu menterge z valjarjem zmečkam kuhan krompir, vsujem moko, zmesim in povaljam v palice. Te naj razrežem in jih potrosim z moko: treba je, da se malo osuše in 'komaj nato se cmoke vsuje v vrelo vodo. Ko pridejo vsi na vrh, jih je treba odcediti in zabeliti s Špehom. Ker le mene tokrat najbolj mikalo, da bi imel nove hlače, sem hotel ‘mater presenetiti in sem ji razložil, da vse to že znam, ker sem pod očetovim nadzorstvom cmoke pripravil že prejšnji teden in da so bili odlični. Rekel sem tudi, da mi je verjetno pozabila naročiti, naj dam v testo še jajce, tako kot sva zadnjič z očetom napravila. Pa je mati težko zavzdihnila: »Kakšne stroške delate, kadar ni mene!« Povedal sem tudi, da me je učitelj prav takrat vprašal pred tablo, zakaj imam opražene komolce. Sramežljivo sem odgovoril, da je to od moke, ker da sem ‘kuhal cmoke za kosilo. Mati me je z zanimanjem vprašala: »Jej, jej, 'kaj pa ti je rekel?« »Samo vprašal je, če so 'bili dobri,« sem zinil. »In kaj si odgovoril?« je hotela vedeti mati. »Da so bili tako dobri, da je brat France svoj delež že iz memternega ploha kar v 'surovem stanju pojedel.« Pa je učitelj potem zaključil, da zdaj ni prav gotovo, ali so bili cmoki tako dobri ali pa je bil France tako lačen. Materi sem še pripovedoval, kako me je prejšnji dan učitelj poklical k tabli, da 'bi računal in ko sem pisal deljenje s hrbtom proti razredu, da mi je iz 'luknjastih hlač na zadnji plati štrlela frštajna-sta srajca in da so se mi zato sošolci na glas smejali: »Glejte Toskovega, od kod mu raste vrzota!« Učitelj jih je moral kar s palico miriti. Vse to sem pripovedoval materi z upanjem, da mi bo prej kupila hlače. A mati je odločila drugače: »Za danes obleci pražnje, za jutri ti 'bom pa te zakrpala.« Pa tudi moje praznične hlače so bile nerodne, ker je mati vaškemu krojaču naročila, naj jih napravi čim širše in jih spodaj trikrat zaviha, da jih ne bom tako hitro preraste!. In prav ta zavihani svitek se je ob petah tako scefral, da je že pred tisto Veliko nočjo na obeh hlačnicah visel in mi pri hoji strašno opletal. Pri tem je mati spet našla rešitev: odstranila je opletajoči svitek in obšiila hlačnici z debelo nitjo. Pri tem se le seveda spet izgovarjala; da mi bo kupila »cajh« za nove hlače, ko 'bo večja potreba. Pa je prišla Velika noč. Po zgodnji slovesni maši z veliko križko procesijo, smo pričakovali mater, da bi se vrnila z žeguom. Ko je prišla, smo imeli veliko gostijo, ki je bila kaj drugega 'kot 'krompirjevi cmoki. Pozabil sem tudi, da nimam novih 'hlač. Potem ¡ko smo se najedli pršuta in drugih dobrot, smo se otroci in mladina vsega zaselka zbrali na velikem Zgonikovem 'borjaču, 'da bi tekmovali v sekanju jajc im pomaranč, kar je 'bila strašno razburljiva velikonočna navada; pa tudi v drugih igrah smo tekmovali, k'i so takrat nadomeščale današnje športne tekme, kakor: stoje na glavi im hoja po ro'kah, plezanje na visoko drevo ter žvr'kanje curla. O vsem je razsojal že napol odrasli Viktor Fakuč s Tonetom Stoparjem. Jaz sem prinesel v žepih vse tri pomaranče, ki sem jih že prejšnji večer presušiI v vročem pepelu, da je olupek posta1! kot iz usnja, da bi se spretnemu sekaču Gustejjnu kovanec ne zasadil v pomarančo. Sekali smo namreč takole: v jajce ali pomarančo smo z razdalje treh stopinj metali kovanec; za dragocene pomaranče je moral biti kovanec za 10 centezi-mov in če se je zadrl v sadež, ga je oni dobil, sicer pa je pripadel denar lastniku pirha, oziroma sadeža. Gustelj je sprejel igro in začel, ali kovanec je odletel od pomaranče v mojo 'korist. Takoj pa je zavohal prevaro in segel po drugem, ¡zbrušenem kovancu, ki se je scela zaril v pomarančo. Drugo sem ponudil v sekanje Tonetu, ki si jo je prej temeljito ogledal in opazil na olupku sledove pepela. Pokazal jo je Viktorju, ki je prekršek obsodil ter sklenil, da jaz in Gustelj ne sodelujeva več pri tej igri. Sicer se je tokrat najbolj 'izkazal v sekanju France Zgonikov, 'ki je zadel jajce na pet stopinj, s prvim lučajem z dvajsetico. Zatem je začelo tekmovanje v hoji po rokah in to iz borjača do kapele, ki je bila oddaljena kakih petdeset metrov. Te tekme so se udeležili tudi starejši. Tu se je odlikoval Kristjan Pikcov, ki sicer z razumom ni 'bil dorasel drugim, pri telesni spretnosti pa je marsikoga prekašal. Za zmago je žel obilo odobravanja in ploskanja tako, da si je od navdušenja sam ponavljal »'kdor zna - zna«. Naslednja tekma je'bila triminutna stoja na glavi. Pri te'j sem zmagal jaz in takoj so gledalci pripominjali: »Saj Pijepe lahko stoji na glavi kolikor hoče, ker ga ne teži meso.« Bil sem namreč strašno mršav. Druga opazka je ¡padla, da se mi je posrečilo, ker imam plosko glavo. Tridesetletna Kristina Kovačeva pa je pogruntala svojo razlago: »Pijepe je zmagal zato, ker letos ni imej svitkov na hlačnicah in je lažje lovil ravnotežje.« Nadaljevali smo tekmo v plezanju na visoko kutnjo, 'ki je bohotno rastla tik borjača. Tudi pri tem tekmovanju bi Kristjan zmagal, če 'ne bi pri spuščanju zlomil male vejice, za kar so mu razsodniki razveljavili uspeh. Kristjan pa je samo žalostno zabrundal: »Škoda, da sem ob spuščanju na tla zamižal.« Nazadnje je prišlo na vrsto še žvrkanje curla: France Zgonikov je tako zasukal vrvico na stožčastem vretencu, da je curlo od vrtenja tako poskakoval, da je nazadnje poskočil prav na veliki šoin mojega očeta. Ta pa je mirno dvigni1! nogo, curlo pa se je vrtel ¡naprej in naprej in vsi so bili nad tako spretnostjo navdušeni. Igre so končale, in mi ¡smo se počasi razšli med hiše, ki so dišale po velikonočnih dobrotah. Domovi so bili nekam slovesni 'in praznični. Pomlad je že stopila vanje. ALBERT Ml KLAVEC Kristus je vstal »Kdo nam bo odvalil kamen od duri groba?« Tako so tarnale žene v rano jutro in mrzlično hitele pod obokom starodavnih oljk... A grob je bil odprt, ker Kristus je premagal smrt! Po stezah sveta množice zdaj stopajo iz dneva v dan in mrzlično hitijo pod obokom smrtonosnih strojev in plaho govorijo: kdo nam bo odvalil kamen od duri groba oboroženega sovraštva, ki mori nedolžne otroke, mlade, stare...; kdo nam bo odvalil kamen od duri groba brezsrčnosti, ki v jeklo in cement brezvestno vklepa delavce vseh vrst...; kdo nam bo odvalil kamen od duri groba satanskega napuha, ki mnoge usužnjuje, ko da ni ustvaril Bog črnih, rdečih in rumenih... In vendar, če bi le hoteli, bi mogli tudi danes reči: vsi grobovi so odprti in iz vseh je Kristus vstal od smrti! Pomladno vstajenje In vendar zadostuje sončni pramen, da temo noči v blesteči dan razplameni in mehko božanje pomladnih sap, da vrtnica vzcveti in ne bi ti postal, kar si: ČLOVEK! Velikonočni dar So te izdali, te zatajili, te zapustili, te položili v grob in s kamnom te potisnili v ženijo: a ti si jih ljubil še bolj kot prej... Tudi mi smo te izdali, te zatajili, te zapustili, te vrgli v grob in s kamnom pozabe te zakrili: a ti nas ljubiš še bolj kot prej... Zato zmaguješ in prinašaš nain neprecenljivi dar: VSTAJENJE! S POPOTNO TORBO NA NAŠO VAS ALI JE SLOVENSKA CERKEV MRTVA? Reka, narasla iin kalna od pomladnih ploh, se prehjJja iz 'Silviih, z mahom poraslih sotesk med hribi na ravnino'. Bregovi so še Strmi, z njih se kot pozablljeini ¡nagibljejo samotni hrastihorljaki, nanje kot črni grozdi sedajo jate vran. Levi breg je dopoldne ves rumen od sonca in trobentic, z enim samim srebrnim lokom ob vznožju: železniško progo. Desni breg je o-sojen, zapira ga vlažna zelena stena hribov. Mestece, ujeto med koleno reke in temni gozdnati hrbet, spominja na tisto hladno, svežo in ostro kmetico, ki jo s hčerko srečava, ko hiti s kolovozne polti na cesto za pritrkavanjem zvonov. Kakor na okopu stoji farna cerkev nad reko, že vsa sončna s svojim čokatim zvonikom, dvignjenim iznad jutranjih senc. Za hrbtom-nizke, domače hišice starega dela nekdanjega trga; za njimi se odpirata v osrčje hribov dve dolini, o-bodeni s tovarniškimi dimniki. Središče s trgom je -obdatno z modernimi stavbami. Tudi vsa ravnina proti jugu, z bloki in vilami med vrtovi, nosi pečat zadnjega deset- ANICA GARTNER ŽEGNANJE PRI SV. VALENTINU (vesela zgodba, pa še resnična povrh) Nekaj -desetletij je že minulo od tiste sončne poletne nedelje, ko so v visokem zvoniku dobro znane romarske cerkve sv. Valentina ubrano pritrkavali fantje iz vasi. Prijetna melodija, ki so jo spretne roke izvabljale iz treh lepo se ujemajočih zvonov, se je razlivala daleč naokrog in se končno izgubila v gostem smrečju okoliških hribov. Po razhojeni rdeči ilovnati poti so prihajale trume romarjev od blizu in od daleč. Ljudje so se radi zatekali k temu svetniku zoper hudo božjast. Ta romarska pot pa je bila za mnoge tudi lep izlet. Nasproti cerkve je stala velika kmečka hiša, pred njo pa visoka košata stara lipa, ki je na široko iztezala svoje dolge veje ter nudila prepotenim in utrujenim romarjem osvežujočo senco ter po opravljeni pobožnosti v cerkvi prepotreben oddih. Stari hišni gospodar Matija je za ta dan postavil pod lipo zasilne mize in stole, da so lahko ljudje, ki so prišli od daleč, sedli in v miru pojedli, kar so v pisanih cekarjih prinesli s seboj. Dolga vrsta »šta-ntov« pred cerkvijo je nudila romarjem bogato izbiro vseh vrst lepih in dobrih stvari,'seveda v največjo radost otrok, ki so se tega dne že dolgo prej veselili in za to priliko hranili 'krajcarje, izprošene od staršev, tet in stricev. Pač so v tistih časih otroci le redko dobiti kaj sladkarij, zato so pa bile toliko 'bolj zaželene. Tudi fantje in dekleta so imeti svojo zabavo, ko so kupovali drug drugim »odpustke«. To je bil v svetel izrezljan papir zavit bonbon ter zraven prilepljen listek s par vrsticami, ki so vzbujale veselje, smeh ali pa jezo, kakršne so že bile. Zaljubljenci pa so kupovati svojim izvoljenkam velika pisana srca z ogledalcem na sredi in zaljubljenimi vrsticami. Vsa družba je bila vesela in zgovorna. Za zabavo sta tudi sktbela dva posebneža iz vasi. Eden dolg in suh, že plešast, neože-njen. Drugi pa majhen, debel, z dolgimi kodrastimi sivimi lasmi, katere je navadno nosil ovite v klobčič pod klobukom. To je 'bil Br-noža, ljudski pesnik. On je vse važne in smešne zgodbe predelal v pesmi in jih potem pel ob raznih prilikah ljudem v zabavo. Dolgi Frlinov Žane je bil pa tudi ves za šalo in vedno dobre volje. V njegovem žepu ¡e bila nenavadna suša, in kadar so mu nagajali, jih je kar potegnil navzven in hodil tako okrog. Za čast mu ni bilo toliko kot za »šnops«. Za frakelj mu ni bilo nič pretežko. Pa mu reče hudomušni Mlhlov Lojze: »Žane, če greš v slepe line, pa dobiš za en 'frakelj'...’« Slepe line so bile visoko nad zvonovi, čisto pod vrhom, pod zadnjo kupolo. — Žane je izginil brez besed ter se rez kratek čas pokazal visoko v zvoniku, odmaknil lino, zlezel ven ter se povzpel do druge line. — Vsem je za'stal dih. Ženske so 'kar trepetale od strahu. Kaj, če pade... Toda vaški akrobat je brez nesreče zlezel v drugi lino ter se hitro vrnil spet na tla med družbo in poleg velike pohvale in priznanja dobil še »šnopsa«, kolikor ga je hotel. »Še pesem od njega zapoj, Brnoža,« je 'klical Jur iz Grape. »Bom,« ¡e bil tcfkoj pripravljen pesnik. »Samo na vrhu 'lojfre' mora sedeti, da mi bo dabo znalo priskočiti na pomoč v težkih trenutkih, če si bomo znali ustvariti družino, tedaj bodimo prepričani, da smo dosegli svoj življenjski cilj. In ko bo nekoč treba vzeti slovo od vsega tega, kar nam je življenje nudilo, ko bomo začutili, da smo naredili vse, kar smo mogli, se bomo spomnili na mladost. Srce, ki je nekdaj vroče ljubilo, doživljalo razočaranja, ko su vanj bolečine orale svoje večne brazde, bo tedaj vztrepetalo. Spomnilo se bo nekoga, ki ga je mladostno ljubilo: lepa deklica z vsemi neutešenimi željami je postalo dekle, mati, zvesta prija- DAN ILO SEDMAK DROBNA, A POMEMBNA VPRAŠANJA Čustvena prikrajšanost »Kaj pomeni, v čem obstaja, posledice...« Že sama beseda prikrajšanost nam pove, da človek nima nečesa, kair pa bi že po svoji naravi moral imeti. Tako je slepec prikrajšan za vid, gluhi prikrajšan za sluh, nemi za govor, ipd. V vseh teh in podobnih primerih je prikrajšanost razvidna, saj se navadno kaj kmalu zavemo, da imamo opravka s slepcem, gluhonemim ipd. S tega stališča se tudi naš odnos ,do teh problemov, do teh ljudi spremeni, postaja drugačen, navadno bolj human; prav zato ustanavljamo posebne šole, posebne delavnice, posebne strokovne tečaje, izdajamo posebne zakone, ki dajejo tako prikrajšanim ljudem posebne udobnosti, čeprav precej skromne. Kar je pri tem pozitivno, je to, ,da smo vsaj v principu upoštevali ta problem; z drugimi besedami, ,da ga ne zanikamo, čeprav ga omalovažujemo. Če je tako na »telesnem« področju, kjer lahko z lastnimi čuti ugotavljamo telesne nedostatke ali prikrajšanosti je povsem drugače s podobnimi problemi na duševnem področju. Res je, da tu ne moremo s čuti ugotavljati duševnih prikrajšanosti, vendar imamo danes na razpolago sredstva, ki nam s precejšnjo jasnostjo predočijo psihološke probleme in posledice prikrajšanosti. Kaj mislimo s čustveno prikrajšanostjo? Vak,do izmed nas ima pravico do ljubezni, do spoštovanja, do družbe, do izobrazbe, do zadostitve psihičnih potreb, do dela, do kruha, do svojega prostora v življenju, do družine, do staršev, 'ipd. Teh potreb je vse polno, in lahko jih bi naštevali v ne,dogled, posebno ker nepre-sfalno naraščajo v neki geometrijski zaporednosti. Nimamo namena podrobneje analizirati vseh ali večino teh psiholoških potreb, ker imamo za to premalo prostora in časa, ni pa izključeno, da se bomo (na željo bralcev) vračali na posamezna vprašanja, ker so le-ta danes izredno pereča in so ljudje zanje izredno občutljivi. Danes se mislimo omejiti na samo čustveno prikrajšanost, ker gre v bistvu za odsotnost ali prikrajšanje čustva pri otroku,, mladostniku, odraslem človeku ali tudi starejšem človeku. Novorojenček potrebuje ljubezni v obliki nege, telesnega dotika, posebno z materinimi prsi, potrebuje materinega smehljaja, materinega božanja, ipd. Vse to se nam lahko zdi zgolj sentimentalizem, materine otročarije, infantilnost staršev ob novorojenčku, in ven;dar ni tako: to je naravna potreba, je hrana (duševna) novorojenčka, ki je prav tako važna za njegovo (tudi telesno) rast in zdravje, kakor je navadna hrana za njegovo telo. Znanstveniki so opravili poskus na opicah in so nagačeno opico-mater avtomatizirali tako, da je bila na videz popolnoma podobna živi opici-materi; uravnavali so celo gibe srca, prsi, gibe nog, skratka vse. Male opilce-dojenčki sa tako lahko sesale mleko iz nagačenih prsi. Posledice te popolne podobnosti dveh mater, naravne in umetne, so se kmalu pokazale. S časom so mlade opice umetne matere zaostale v rasti, kazale so celo znake agresivnosti, razdraženosti, osamljenosti, zaprtosti, inapetence, itd. Znanstveniki so polagoma ugotavljali pri mladih opicah znake najhujših duševnih bolezni. In vse to zato, ker nagačena opica, ki je nudila mladi opici prav vse potrebno za razvoj, ni mogla in ne more nuditi čustva, čustvene topline, ljubezni, čustveno obarvanega telesnega kontakta, nasmeha, sozvamjanja z mladim bitjem, itd. Naj omenimo še drug primer, ki je enako pogost v življenju: odsotnost matere v prvih mesecih in letih. V drugi svetovni vojni smo imeli matere, ki so bile zaposlene po sili vojnih (danes ekonomskih) razmer: odsotnost matere je imela za posledico, da so otroci v jaslih izredno zaostajali v telesni) rasti. Šele potem, ko so se navadili in vživeli, ko so dobili stik z ve;dno isto otroško negovalko, kar pomeni, da so dobili drugo mater, so se popravili1 in ponovno dohiteli svoje vrstnike. Ti skromni in vendar izredno važni primeri dokazujejo prapotrebo čustvene hrane za pravilen razvoj mladega bitja. Ob tem bi rad poudaril, da tudi odrasel človek ni popolnoma izvzet iz te čustvene ,dinamike. Samo da pri otroku vse to daje odločilen pečat — in pušča posledice na njegovem značaju, na njegovi osebnosti. Le spomnimo se na Jurija Kozjaka, ki ga pisatelj označuje kot zaprtega, drznega, osamljenega človeka. Prav nič ni čudno, da so bili janičarji podobni Juriju Kozjaku, saj so bili vzgojeni v brezčustvenem ozračju; v kolikor ga je bilo, je bito napolnjeno s sovraštvom. Danes vidimo, da imajo značajnostne motnje, v glavnem čustveno motnjo, ljudje, ki so bili v zgodnji mladosti prikrajšani za ljubezen, za osebno čustveno toplino. Prav zato moramo imeti toliko več potrpljenja in razumevanja do njihovih problemov, do njihovega načina obnašanja. ZGODBA MOJE MLADOSTI, VERE ll\l UPAIMJA teljica v sreči in nesreči, sedaj siva in upognjena kot ti — to je življenje. In nekega dne bo eden prvi podlegel neusmiljenemu naravnemu zakonu. Bo srce drugega tedaj zadrhtelo ob nemočni bolesti, bo preneslo ta udarec? Tedaj bo v dolgih belih nočeh klicalo po svojem drugu, krčilo se bo ob spominu na mladost in vendar bo srečno: dalo je vse, kar je moglo, sedaj so prazne njegove roke: žrtvovalo se je — in vendar je srečno... á&afocwze’ ¿/v NOV ČLAN KLUBA Takšna je pač usoda: teto Ajo smo morali pospremiti v bolnišnico,, upajmo, da ne bo hudega. K sreči je prav sedaj, ko smo tako slabo razpoložene, pristopila h klubu peterice nova članica. Poslala nam je v veliko veselje dopis, ki bo zalegel za celo našo stran. Naj se sama predstavi: Spoštovane, ne mislim se pridružiti originalni in ¡simpatični »petariktt«; prvič, ker ne poisečam rada banov, iln drugič: alergična sem n-a ženske družbe'. Vendar, sem si rekla, ne bi bilo napačno, če bi tudi jaiz od časa do časa napisala kaj za »ženski kotiček«. No, in tako sem med odkritvainljem in pokrivanjem loncev, med branjem »Prvega kroga« (ki ga berem sicer s precejSnjio zamudo, v eni roki metlo, v drugi tonijdgoO, mo, med razno: vrstnimi vsakodnevnimi o-pravEi, ¡saj ste me razumele, sem našla pet minut, da z vami malo pokramljam. Ime mi je Rut in to naj vam zaldioistuije ter o ostalem ne poizvedujte. Sem bofij kmečke sorte in zato ne vem, ali bodo moje misli brarvkam všeč, tudi ne vem, ali jim bodo lahko v korist. LINIJA IN VRT V današnjem članku se bom omejila na ohranitev »linije«, ki na žalost mnogim povzroča težave. Zdi se mi presenetljivo, kako da skoraj nobena ne pomisli na dejstvo, da se ženska, ki se veliko in vedno giba, sploh ne more prekomerno zrediti, razen seveda, če ne nastopijo bolezenski pojavi. Torej — gibajmo se nekoliko več. Mislim, da imajo številne tarav-ke košček vrta; če tega ne, pa vsaj teraso, Če spadaš med 'srečneže, ki ga imajo; pa naj ga je samo za rjuho, boš z lahkoto ohranila vitko poistavo; dovolj je, da eno uro dnevno (idealno bi bilo dve) posvetimo negi našega vrtiča. Koristi,, ki iz te skromne dejavnosti izhajajo, se skoraj ne dajo našteti: to — zaradi gibanja na prostem; odvečne blazinice na bokih se bodo kar same od sebe stopile, brez krem, telovadbe in masaže; duh bo sproščen neprijetnih misli in skrbi, ker bomo samo ugibale, kam usaddti določeno rastlino; kje je še kakšen plevel, da ga izrijemo in podobno. VRT IN NJEGOVE KORISTI Razpolagale bomo z domačo, pristno, komaj nabrano zelenjavo; in po kratkem ovinku smo zopet pri koži, saj jd zdrava prehrana lahko samo koristi. Spomladi in poleti do pozne jeseni 'bomo nabirale raznovrstno cvetje, (ki je danes tako drago), krasile z njiim stanovanje ter Si z iz gozda prinesenimi storža, koreninami in podobnim privoščile poceni, a ljubko »ikebano«; (japonski tip ¡izbrano sestavljenega šopka). In nazadnje: me bomo tahjše, naša denarnica pa nekoliko debelejša. Pri vsem tem ni treba, da posta-nemo neke vrste kopač ali domači hlapec: »ešt modus in rebus« tudi v teh stvareh. Ni treba, da se z delom pretegnemo, kar bi nam gotovo ne bito v 'korist; tudi se nam ni treba bati, da bi naša ljubkost pri tem trpela. V Sosedovo Metko se je zaljubil črnolas Italijan; pravil je, da zato, ker Metka zna brati Vergila in 'saditi solato; prijeti za grablje lih se obenem elegantno niolsilti. Rekel je, da pri njihovih žehskah tega sploh ni: če že zna hra/ti Vergila, ne zna saditi solate, ih če zna 'saditi solato; sploh ne ve, kdo je bil Vergil. (Metka pa ne in ne ter je kar naprej sadila solato, in to, ker nima nespametne matere, ki bi ukazala: »Vzela ga boš, pa amen«). Jaz sem seveda na Melikih! ¡strani. Lansko pomlad sva skupno pogruntaJli, da se da z delom na vrtu ¡shujšati celo dva kilograma na teden. Sedaj v aprilu bova sejali pbvrihino: od radiča ¡in solate, do peteršilja, bledeža, fižolčka itd. V najmanjši kotiček sva že vsadili majhen rožma rin, grmiček žajblja, majaron, materino dušico in ¡dišečo rutico. Poskusite z nama: Kmalu bodo krila, ki ¡SO' vas prej Stiskala, poisiala o-Malpna, čutile ¡se boste lažje in prožnejše. Nikar ne ugovarjajte, da za to ni časa. Tudi če smo v službi, si bomo lahko 'dnevno1 alij vsaj trikrat na teden odtrgale kakšno urico. Ko pa imamo ves dah na razpolago, lahko ipoöveititao več časa našemu vrtu, idealno je če: 1. delaš tri ure; 2. če nazadnje zakuriš ogenj pold milim nebom (Uporabiti moraš sladko oglje); 3. če se medtem okopaš pod nepre-vročo prho ih 'oblečeš 'svežo o-blefco; 4. če ¡spečeš na žaru doiber kos mla-de jagnjetine; 5. če jagnjetino pospraviš v krogu prijateljev. Zaključek: dd obilne ve čerij e ne bo na tvdjdh bokih olštal 'niti ¡mili- meter in spanje bo sladko kot nektar ter globoko kolt najbolj črr, prepad. ZA OHRANITEV DOBREGA RAZPOLOŽENJA: 1. ČE MORAŠ ZGODAJ VSTAJATI: hopsa na noge z mislijo: »Kaj me danes novega, neznanega čaka?« (novo je lahko tudi to, da se je tvoj Janezek naučil izgovarjati novo besedo)-, 2. KO MORAŠ POMIVATI POSODO: misli na ljubljeno osebo (morda se bo zgodilo, da bo isti krožnik dvakrat pomit); 3. ČE MORAŠ K ZOBOZDRAVNIKU: pomisli: zvečer bo že vse pozabljeno; 4. ČE SE TI KOSILO PONESREČI: pomisli: raje slabo kot nobeno; 5. ČE SI V HUDIH STISKAH: vedi, da recept »Bog vidi in pre-vidi« ni iz trte zvit. Preljube, vse lepo lepo pozdravlja Rut MALO ŠPORTA Gibanje ne kartati samo zdravju, marveč tudi mašim olbfflkatai, naši drži in našemu zdravemu videzu. Tistim, ki se zaradi pamamij-kainja časa ali ne več maj mlaj še starosti ne posvečajo nobenemu športu, nujno svetujemo cenene »neuradne« športe kot so: pešačenje, alpinizem in kolesarjenje. Utrujenost, ki jim sledi, je zdrava iln ne zapušča neugodnih posledic. HODIMO V HRIBE Alpinizem je naljpopolnejši šport, ker vzpenjanje krepi dihalne organe, pospešuje krvni obtok 'iln daje telesnim oblikam voOjjnJolsit, miilšioam čvrstost, lepšo postavo in pa duhu in teielsu mlaldOstnolsit. IZLETI PO RAVNEM Ta šport je dosegljiv vsakomur Hodi vsak dain od pol ure do eno uro (vsaj) s hitrima, enakomernimi koraki, tudi dihanje naj bo ema-Komeimo kot koraki. Pri takšni hoji boste v eliti mihuti vdihnili od 15 - 20 1 zraka, medtem ko pri počivanju porabite le 5 1! Hodi z zmerno naglico im enakomerno. In bodi vztrajna! Dosledno vsak dain! KOLESARJENJE Pri tem je zaposlena predvsem spodnja polovica 'telesa. Vozi enakomerno, pri vzponih globoko dihaj, da ne preobremeniš srca. Napor pri kolesarjenju je ravno pravšnji, da utrjuje isrce on da vas ohranja »v formi«. Vsak dam svojo kilometrsko polt malo podaljšaj, ko pridejo počiltniice, boš zmogla igraje tudi 50 km vožnje na dam. Mnogo vztrajnosti pri tem želi peterica GOSPODINJSKI TEČAJ V nedeljo, 21. t.m., se je zaključil z razstavo gospodinjski tečaj pri Šolskih sestrah v Trstu, ki se je, kot vsako leto, začel novembra meseca, Dekleta so končala s poukom že teden prej. Bilo jih je 20, starih 15 do 20 let. Poslovile so se od tečaja v nedeljo 21. marca, ko so napravile razstavo svojih ročnih del in kuhinjskih izdelkov. V zavodski dvoranici so napravile tudi prireditev. Program je bil preprost, a prisrčen. Nastopile so najprej z narodnimi pesmimi, ki so jih že prej doma rade pele. Sledila je igrica: »Nenavadno srečanje«, v kateri so nam pokazale, kaj lahko čaka neizkušeno dekle, ko gre prvič zdoma. Nato je nastopila skupina deklet z dialogom: »Kaj ponesemo v življenje«. To je bil njihov sestavek, v katerem so nam hotele povedati, kaj vse so se naučile v teh nekaj mesecih. Zanje pa je pomenilo veliko več: prehod iz sanjskega otroškega sveta v realno življenje, poglobitev vase in pa versko vzgojo, Vse je potekalo lepo v prazničnem razpoloženju. Le tu pa tam si imel občutek, da so nekatra dekleta prvič na odru, a kljub temu je bilo v njih veliko dobre volje in veselja. Najmlajša izmed njih je še ob koncu prebrala govor v zahvalo sestram in staršem, ki so bili prisotni. g) Mn Udeleženke tečaja SLOVENSKO ZASTOPSTVO V RIMU delikatnem trenutku reševanja slovenskih narodnostnih vprašanj v Italiji. MLADIKA: Kje je bil sprejem, katerega ste se udeležili, in kdo se ga je udeležil? DR. ŠTOKA: Sprejem za več sto gostov je bil v enem najbolj luksuznih hotelov v Rimu, v Grand Hotelu. Med poznanimi osebnostmi je bil poleg jugoslovanskih gostov in predsednika italijanske republike ter vidnejših članov italijanske vlade še bivši predsednik vlade Pella, Parri, Pajetta, Nilde Jotti, Ingrao, bili so prisotni vidnejši socialistični leaderji, opazili smo tudi znanega televizijskega špikerja Tita St.agna, nadalje Silvo Koscino itd. Skratka: sprejem je bil množičen in človek je lahko opazoval smetano »boljše družbe«. MLADIKA: Koliko časa ste se razgovarjali s predsednikom Titom in o čem je tekla beseda? Ko se je sprejem bližal zaključku, smo štirje vidnejši predstavniki političnega zamejskega življenja bili sprejeti v posebni sobi pri Titu, Razgovoru so prisostvovali še predsednik slovenske skupščine KRAIGHER z ženo ter jugoslovanski ambasador Priča. V dovolj sproščenem vzdušju se je razgovor kaj kmalu razživel in se dotaknil naših glavnih vprašanj s precejšnjo odkritostjo in potrebno poglobitvijo. Razgovor je trajal pol ure in lahko rečem, da je bil zelo zanimiv in pozitiven. Po končanem razgovoru so se nam pridružili še dopisniki Primorskega dnevnika ter več osebnosti iz Slovenije in Jugoslavije. MLADIKA: Ste imeli vtis, da je predsednik Tito na tekočem o življenju slovenske manjšine v Italiji? DR. ŠTOKA: Vsekakor. Zanimal se je za Slovence celotne dežele Furlanije - Julijske krajine. MLADIKA: Je pri razgovorih med vami in jugoslovanskim predsednikom sodeloval tudi kak predstavnik slovenske vlade? DR. ŠTOKA: Bil je prisoten in tudi govoril predsednik Slovenske skupščine Kraigher; predstavnikov slovenske vlade oz. izvršne oblasti ni bilo. MLADIKA: Kakšen vtis je naredil na vas predsednik Tito kot človek? DR. ŠTOKA: Dajal je vtis človeka, ki ve veliko stvari, a zna obenem ohraniti preprostost; v pogovoru ni zašel v demagogijo ali frazarjenje — ki je politikom večkrat izhodiščna ulica — ampak je bil umirjen, konkreten in preudaren v svojih izvajanjih. Umsko je še vedno prožen in čil in ni niti malo dal vtisa starčka. MLADIKA: In njegova gospa? DR. ŠTOKA: Da je v vsem na tekočem, da mu zna biti učinkovita svetovalka. MLADIKA: Pa še vaša končna sodba o tem potovanju. Menite, da utegnejo podobni obiski in stiki na visoki ravni kaj koristiti slovenlci narodni kupnosti v Italiji? DR. ŠTOKA: Seveda. Slovenci v Italiji moramo izkoristiti vsako priložnost, da obveščamo, da dialo-giziramo. Izolacija bi pomenila konec našemu napredku in našim upom. Ostati pri svojem ideološkem in načelnem prepričanju in dialogizirati z vsakomer: to je danes naša dolžnost. Ko gre pa za sestanek ali razgovor s predsednikom matične države, potem sploh ne bi smelo biti pomisleka. Naše življenje ni skupek lagodnosti, že desetletja težimo po zaščiti in uzakonitvi naših osnovnih narodnostnih pravic, napravili smo vse doslej možne politične korake in jih najbrž še bomo. Verjeti moramo v jutrišnji dan, v dosego vseh naših pravic, saj smo mlad in vztrajen narod. H končnemu cilju nam bo nedvomno pripomoglo tudi srečanje s predsednikom Jugoslavije Titom. MLADIKA: Predsednika Tita 'je na koncu njegovega petdnevnega obiska sprejel tudi papež Pavel VI. Bil je to prvi obisk poglavarja socialistične države pri papežu. Nekateri, predvsem v emigraciji, bodo ta papežev korak gotovo odklonili. Mislite, da se bo kdo spotikal tudi ob vaše potovanje v Rim in ob sprejemu pri predsedniku Titu? DR. ŠTOKA: Morda. Nič čudnega ne bi bilo. Jaz bi rekel samo to: po vojni je minilo že 25 let, marsikaj se je v tem obdobju spremenilo. Razvoj terja celega človeka, razvoj terja sodelovanje celega naroda. Nazaj je težko najti pot, če iščeš razvoj in življenje. Danes je dialog marsikomu zbil orožje iz rok in preprečil hladne vojne. Tega se globoko zaveda papež Pavel VI. Tega se končno zavedamo tudi zamejski Slovenci, ki nam je predvojni in medvojni čas zagrenil ekisstenco in nas privedel na rob prepada. Zavedamo se, da nam mir ni le prazna fraza. Zato je prav, da v tem smislu tudi živimo in delamo. VSTAJEIMSKE MISLI (Najdalj evanje s 1. strani) GALLA: Je res, da si ga danes videla na lastne oči? MARIJA: Blagor tistim ki ga ne bodo videli, pa bodo verjeli, gospa. GALLA: O, ko bi se mogla vrniti s to vero v pre-torij, v tiste gluhe hodnike in avditorije. Presekati z mečem te vere moje uboge dni. Hoditi odslej v svetlobi z vami... MARIJA: Ta vera te je že pripeljala semle. Raduj se, sestra: danes si vstala tudi ti. In mir Vstajenja naj bo s teboj! GLAS: Vratca na vrt so spet zaklenjena. Pod palmo je obstala silhueta: peplos je zažarel v zelenju. Z onkraj zidu prihaja dromljanje mesta v večeru. Vozovi, nosilnice, udarni korak patndje na obhodu. Sonce že reže črto med Ramo 'in Sinajem, Zemlja se bo za nekaj stopinj zasukala proti Vzhodu in že ga ne bo več. Ženska v peplosu je zazrta tja in čaka. Nato dostojanstveno stopi. Peplos mirno vzplamteva med zimzeleni, v pričakovanju niča, ki diha iz stvari. A po soncu te nedelje je to že drugačen nič: topel nič pomladanske noči, v kateri se drevesa in hiše napijajo od neke nove mlade polnosti. Jakob Kolarič: škof Rožman - duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa, II. del - izdala im založila DMS v Celovcu 1071. Po. dobrih treh letih je dr. Jakob Koilerič pripravil drugii del življenjepisa pokojnega IjuMjiaJniskega škof-a Gregorija RJožmiatnia. Knjiga zaljema čas od prevzema ljubljanske škofije, pa do usodnega 1941. Redko posega žMljenjiepiisiec tudi v čas druge svetovne voljne liln po njej do. škofove smrti. Knljiga je razdeljena na pet poglavij: S strahom sem prevzeli škofovo palllico. iz rok svoljega prednika; Orel ¡in njegove peruti; Velika dela; Veliki dogodki* V zasebnem življenju. V vseh poigliaivjih stopa pred bralca 'slika, škofa, ki 'Se je nenehno trudil kot paštir za duhovni napredek zaupane mu škofije 'in vseh slojev njegove, orelde. Nemalo težav in nerazumevanja je srečaval v 'svoji službi. Preveliko je Mo njegovo delo, da hi ga mogli podrobno. oceniti v nekaj vrsticah. Knjiga o. tem govorit dovolj zgovorno in podrobno. Nekaj pa moram poudariti, kar ni v celoti zajeto v tej knjigi. Rožman se kot škof objektivno pridružuje vrsti slovenskih škofov, ki so. veliko, žrtvovali tudi za narodovo usodo, škofu Jegliču priznavamo pogum, ko je javno podpisal majniško deklaracijo., — na kateri! zamaln iščemo imena drugih takrat in pozneje vidnih o-sebnoišti; — srečamo ga v Parizu pred "VVlilSohlom in na Koroškem v plebiscitni tooribi. 'Spomnimo se žrtev pretiranega nacionalizma in fašizma: 'tržaškega škofa Karlina, krškega Mahniča ih goriškega nadškofa Sedeja. V ilsti borbi Stoji tudi oiseba škofa Rožmana, ko se je o-sebno is 'spomenico v roki zavzel pri papežu Polju XI. za usodo slovenščine v cerkvi na Primorskem. Obsojal je kriVično ravnanje Cerkve s slovensko narodno. manjšino. Papež Pij XI. se je razburil ih opozoril škofa Rožmana, naj se zaveda, da je samo ljubljanski škof. Papež je celo z roko udarili po mizi in odrinil mape, da je prevrnil tint-ndlk. Ni pa znano, da 'bil 'bil rekel škofu Rožmanu: »Oprosti«, škofa Rožmana to mi potrlo.. Kot Korošec je saim čutil, kaj pomeni priivično postopanje z manjšino in kratenje jezikovnih pravic. Zato ni opustil tudii za ceno ponižanj nlobenie priložnosti.. Stopili 'je pred vsakogar, ga opozoril, če. j e bilo. potrebno, tudi ostro. Zato so ga mnogi rna- Dalje na 3. str. platnic GLEDALI Š Č E Gostovanje ljubljanske □rame s Shakespearovim »Macbethom« Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz slovenske prestolnice je bilo za zamejske Slon vence vedno izreden dogodek. Nepozabne so ostale predstave »Dva-najStih porotnikov«, Linhartovega »Matička«, »Virginije«, »Marije Tudor« in še kaj. Vedno smo po teh gostovanjih naše mdj.viéje dramske ustanove merili raven slovenske gledališke kulture in vedno smo odhajali od teh predstav potrjeni v veri, da predstavlja naša osrednja dramska hiša tiste najvišje dosežke, do katerih je s prizadevnostjo. in ustvarjalno silo. zrasla naša gledališka kultura, ki se more meriti z vsako evropsko.. Ob teh dosežkih nam je bilo. vedno toplo in lepo, posebno nam, v zamejstvu. Letošnje gostovanje je bilo. menda prvo s povsem novo igralsko generacijo. Leta prej so. bili med iigravci še Cesar, Potokarja, Gregorin, potem je ostal še Stane Sever, Anica Levarjeva, ki sta bila nekaka vez med preteklostjo in sedanjostjo. Zato smo. 'sprejeli sedaj nove igravce, ki .seveda niso več novi, z zanimanjem, pa tudi s polnimi, spomini na preteklost. Tudi sedanje gostovanje nas ni razočaralo.. Tudi predstava Macbetha je naredila na našo gledališko občinstvo mogočen vtis. Tako scensko ustvarjen prostor kot celotna ligravska izraznost številnega ansambla je velika. Z zanimanjem je občinstvo sledilo Igri. Ne da bi hoteli pretirano opevati preteklost ih umrle dramske umetnike, pa se je le ždelo, da sedanji igravoi, ki jim ne odrekamo ustvarjalne sile, niso ogreli občinstva tako. kot nekoč. Govorim o vtisu in. nič drugega. Najprej poudarimo odlike, ki bo 'izstopale predvsem v kulturi govora, tako pri Borisu Kralju, pri Rudiju Kosmaču. Tonetu Slodnjaku... Odlična je igra pri posameznikih, kolt je spet Boris Kralj, Duša Počkajeva, Jurij Souček. A manjkal je neki fluid, ki prevzema. Imel si Vtdš, kot da se zaradi dolžine drame mudi in mora zato ritem naravnost prehitevati samega sebe. Kot da ne more igravec ¡izraziti vse svoje bolečine, ker mora dejanje dalje, Koncept, režiljie Žarka Petana je namreč kot odvijanje nekakega 'scenarija, ki je zelo blizu nizanju kronike. Kakor je scena Svet© Jovanoviča učinkovita, je po drugi strani taka, da ne odgovarja vsem prizoriščem. Menjava je namreč pogoista in scena bi morala biti bolj splošnega značaja, da bi lahko odražala tako različne kraje. Prizori so si delno prehitro slediti; glasba, ki jo je napisal Ivo Petrič, bi morala trajati dalj časa tam, kjer je časovna razdalja med scenami daljša, čeprav je sicer učinkovita. Tako se zdi, da je režijski koncept grajen na neki- hitrici, ki učinkuje v nekaterih prizorih premalo poglobljeno. Tak vtis je naredila predstava, ki smo o'd nje pričakovali tisto izredno popolnost, ki smo jo bili vedno vajeni pri osrednjem gledališču 'in ki jo upravičeno tudi od nje pričakujemo. Morda zato delo ni bilo najboljše izbrano za gostovanje, ali pa nas je motil predvsem ritem, ta. tudi! pretiho govorjenje, saj je znano, da oder Kulturnega doma ni najbolj akustičen, gostje pa na to najbrže nišo računali. Kljub tem pripombam pa moramo poudariti, da so nosilci glavnih vlog pokazali izredno ustvarjalno moč in je morda manjkal le tisti fluild, k>i smo ga čakali. Gostovanje prvakov ljubljanske Drame je in ostaja za nas velik kulturni dogodek, In nam je žal, da se organizatorji nišo spomnili, da bi tudi v soboto poklonili gostom šopek tržaškega cvetja, če bi vedeli, da so nanj pozabili, bi ga poslalo občinstvo, kajti hvaležno je bito za to predstavo poezije in za predstavo močnih ih velikih dramskih konfliktov. Jože Peterlin ALI JE SLOVENSKA CERKEV MRTVA? (nadaljevanje) v tišina rofoalto usekne. Glas izpred oltarja pa, najbrž na isti1 način in z isto kadenco, kot sprejema na pragu znanca: »No, 'dragi, vsi dragi mi Jožeti in Pepiji, Jožice, Pepce, Zefke v X. (tu imenuje kraj), če vas ni vseh. tutoaij, pa jim vi voščite v mojem imenu vse dobro za god. Praznik sv. Jožeta je danes, pravičnega moža, kakor pravi o njem Svelto pismo. Kdo pa je pravičen mož? Poglejmo po X., koliko je med naftni takšnih pravičnih mož. O, če bi bili tudi naši X.-aimi pravični možje, predragi molji v Gospodu, bi ne bilo pri nas tdMfco trpečih mater in žena. Kar poglejte malo okrog sebe! Pa ne le okoli sebe, tudi vase, dragi moji možje in očetje! Ah jie to pravičen mož, vas vprašam, ki...« in obronka možakarje vseh vrst in poklicev, tako da vsak najde sebe. Pa ne le svojih napak, ampak budi tisto, kar je v rijem še dobrega, pripavljeineiga... ☆ Tudi sam se ob tej goreči, stvarni, za današnjega človeka prirejeni besedi prebujam, v zavest mi prihaja marsikaj v mojem zakonu, tako da se kradoma oziram k hčerki. Iz nasmeškov v kotu uistnic ji razbiram, kako me je našla ih razkrinkala v župnikovi pridigi. Čutim nekakšen ogenj v ¡sebi, toplo moč, kako bom prenovil svojo vsakdanjost. Kako bom, oče in mož, kakor ti X.-aini odnesel domov nekaj tiste božje gorečnosti, kot jo ima župnik tega morda dotlej mlačnega mesteca. Gorečnost in posluh za konkretnega človeka! S tem žalnlje v gluhem industrijskem okolju svojo obilno žetev dobrega za oni svet. Zdaj me iz razmišljanja vrže nekoliko znižani župnikov glals: opozarja na novo številko Družine, na pevsko vajo-, na križev pot popoldne, na večerno mašo, vmes bo pogovor za moške. Ob enajstih maše ne bo, ker bo pri podružnici. Šepnem soisedu: »Koliko duhovnikov imate?« »Samo tega!« začudeno pogleda. Medtem se glas spredaj dvigne: »Molimo za našega škofa Jožeta, ki tudi danes goiduje...« Tokrat se nasmehnem: ne, vera v Sloveniji pa res še ne džumira. Z. »DELO« V VELIKONOČNI IZDAJI Za letošnjo veliko noč bo izšlo »Delo«, glasilo KPI za slovensko narodno skupnost v Italiji, v izredni, rdeče obrobljeni izdaji. Izdaja bo posvečena Vstajenju. Celostranki naslov: Senator Vidali JE VSTAL. BOG V LJUBLJANI Herman Vogel ie te dni izdal v Ljubljani pesniško zbirko z naslovom KO BOM BOG POSTAL. (Zaenkrat je ta bodoči bog novinar pri časopisu TT.) Kako je mogel ta bogovski kandidat manjkati v delegaciji Društva slovenskih pisateljev, ki je pred nedavnim obiskala Trst, namesto njege pa so poslali malega boga — Božiča? Morda je bil prav zaradi te zamenjave tisti večer v Kulturnem domu tako malo božanski? NATEČAJ PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST Za svoj jubilej je tržaško Planinko društvo razpisalo literarno-risar ski natečaj. Ker je baje prispelo zelo malo gradiva, predlaga Čuk planinsko navdihnjenim piscem nekaj mo tivov: S cepinom na Kokoš, Pohod na petelina v Piščancih, Z derezami po Napoleonski cesti. TEOLOG V KRATKIH HLAČAH Slovenski teolog ‘je izumil nov zakrament. Iznajdba ‘je tem pomembnejša, ker gre za mladega misleca. Pravzaprav za kratkohlačnika, ki obiskuje prvi razred neke slovenske osnovne šole na Tržaškem. Pri verouku so razpravljali o krstu. Na koncu je hotel katehet utrditi lekcijo in je vprašal: »Povej torej. Marko, kaj postanemo s svetim krstom?« Mali teolog je odgovoril: »S krstom postanemo Slovenci!« ODISEJ BREZ JAMBORA Ljubljanski dopisnik agencije Čuk nam sporoča, da Edvard Kardelj piše novo knjigo o narodnostnem vprašanju. Delovni naslov se glasi: O odloženem izumiranjem narodov. Baje mu je Boris Pahor predlagal u-činkovitejši naslov: Odisej brez jambora. EPIDEMIJA NA KLASIČNEM LICEJU Virus neznanega tipa povzroča na slovenskem klasičnem liceju v Trstu posebne vrste influenco. Znanstveniki jo mislijo baje poimenovati GNILITIS UCEALIS. Značilni simptom: vročina dan pred izpraševanjem. V nekaterih razredih je zajela kar polovico dijakov in skoraj izpraznila razrede. TRIJE MODRI Ko je komunistični senator Vidali moral v bolnišnico po napadu na tržaški postaji, ga je tam obiskala tudi delegacija SKGZ. Sestavljali so jo: Jože Koren, Boris Race in inž. Stanislav Renko. Dali so se slikati ob njegovi postelji, odprli svoje skrinje in mu poklonili: Jože Koren kadilo (svojih kritik), Boris Race zlato (svojega molka) in 'iinž. Renko grenko miro (svojih spominov iz časa Kom-informa). Ob izhodu iz bolnišnice jih je prestregel napadalec na senatorja Vi-dalija, rekoč: »Pred dvajsetimi leti bi bili te darove poklonili meni!« Odgovor treh modrih: »Vse ob svojem času, gospod!« NOVA KULTURNA PRILOGA Prihodnja številka Tovarišev, glasili skupine mladih slovenskih tržaških komunistov, ki se zbirajo v krožku Matija Gubec, bo izšla z novo izvirno prilogo. To bo sploščena najlonska vrečka, v kakršni lahko kupiš v samopostrežnici porcijo pršuta. V njej bo imel pismeni bralec na razpolago nekaj stotin vejic, da jih po svojem okusu razporedi po vsebini revije. V svoji prvi številki se je namreč revija na to pravopisno navlako požvižgala. Med gradivom, ki ga bo prinesla nova številka, obeta biti posebno kulturno probojna razprava: SLOVENSKA SLOVNICA KOT KLOAKA SLOVENSKE BURŽOAZIJE. PRED OBČNIM ZBOROM SLOVENSKE SKUPNOSTI V predzadnji številki smo objavili pismo, v katerem so nam Danijel Novak in prijatelji z Brega nanizali nekaj vprašanj, o katerih naj bi Mladika še pisala. V današnji številki objavljamo tudi nekaj političnih razgledov, kakor ste želeli. V drugi polovici aprila ali v začetku maja bo redni občni zbor Slovenske skupnosti. Morda bo šel tudi ta tako kot vsil dosedanji bolj ali manj neopazno mimo nas. In vendar bi moral to biti za zamejske Slovence vsaj toliko važen dogodek kot občni zbor kakega športnega ati prosvetnega društva. Ali ni morda predvsem zasluga Slovenske skupnosti, da smo Slovenci v zamejstvu postali izrazit subjekt, ki skuša biti vedno prisoten tam, kjer se o nas razpravlja in odloča? Tu^di toliko opevano novo ozračje in skromne podpore našim društvom so predvsem sad političnega deta Slovenske skupnosti. Vrh ,dosedanjih uspehov pa predstavlja prav gotovo Štokov deželni- zakon, po katerem se smemo Slovenci v Italiji imenovati s svojim pravim imenom. To je seveda šele začetek. Pred nami pa je še dolga pot boja za enakopravnost in za zaščito naših posebnosti in naše izvirnosti, saj terja obstoj vsake manjšine posebne nege in zaščite, da se more nemoteno razvijati ob dosti močnejšem in številnejšem partnerju. Vse to zahteva truda in dela predvsem od nas samih. Prvenstveno vlogo pri tem pa igrajo prav naše politične organizacije. SLOVENSKA SKUPNOST je krovna organizacija glavnega dela slovenskih demokratičnih sil na Tržaškem. V Slovenski skupnosti so danes SLOVENSKO LJUDSKO GIBANJE (SLG), SLOVENSKA KRŠČANSKO-SOCIALNA ZVEZA (SKSZ) in SLOVENSKA NARODNO-OBRAMBNA SKUPINA (SNOS), ki se je formirala po razpustu Skupine neodvisnih Slovencev. Zunaj Slovenske skupnosti pa deluje poleg SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE (SDZ), ki je iz Slovenske skupnosti izstopila pred kakim letom, še SLOVtNSKA LEVICA (SL), ki se ni nikoli vključila v krovno politično organizacijo, ampak je z ostalimi političnimi skupinami in strankami nava,dno sodelovala na volitvah. Marsikomu se bo zdelo čudno, zakaj ta sredobežnost v naši glavni politični organizaciji. Zakaj SDZ in SL ne sodelujeta neposredno v njej sami, in kako to, da del slovenskih demokratičnih sil deluje raje zunaj Slovenske skupnosti in se le po potrebi veže z njo. Vzroki za to stanje so številni in različni, pogojujejo jih marsikdaj tudi osebni razlogi, koristi in ambicije, na vsak način pa so za slovensko stvar škodljivi). Ni tu mesto, da bi razglabljali o njih. Raje si oglejmo in skušajmo ugotoviti, kakšna naj bi bila naša krovna politična organizacija, da bi v njej lahko sodelovali vsi), ki nam je slovensko samostojno predstavništvo pri srcu. V ,današnjih pogojih se mi zdi nujno in neizbežno, da ohrani vsaka skupina in stranka, ki deluje v Slovenski skupnosti, svojo avtonomijo in neodvisnost. Slovenska skupnost bo privlačna samo za tisto skupino ali stranko, gi bo čutila, da je Slovenska skupnost ne omejuje v njeni dejavnosti. Vsaka skupina namreč želi imeti svoj življenjski prostor, v katerem izpolnjuje svoje specifično poslanstvo, kii je lahko ideološko, socialno, formativno, svetovnonazorsko ali drugačno. Nobena skupina in tudi Slovenska skupnost ne more avtoritativno posegati v delo svojih partnerjev, vsaj dokler to delo ni usmerjeno proti skupnim vseslovenskim interesom. Vsaka dialektika in pozitivna kritika je nujna znotraj vsake stranke, kaj šele znotraj take koalicijske formacije, kot je Slovenska skupnost. Če pa hočemo odpraviti tak ustroj, kot smo ga bili vajeni doslej, to je ¡ideološko razvejeno in raznoliko skupnost, če želimo ustvariti samo neko širšo, izključno narodno platformo, potem je že bolje, ,da se uresniči Pahorjeva ideja o narodnem svetu, v katerem bi zares imeli besedo vsi 'im ne samo politiki. Z izključno narodnim programom pa bo verjetno precej težko ustvariti monolitno in enotno stranko, zakaj v taki skupnosti bi) sproti nastajale napetosti in težave. Zdi se mi, kot da je Slovenska skupnost danes pred izbiro: Ali iti v širim-o in sprostiti) nekatere vezi ali pa še bolj centralistično utrditi svojo zgradbo in pustiti ob strani nekatere politične sile. Danes SDZ in SL, jutri pa morda koga drugega. Topla tak ustroj, ki ne bi pustil partnerjem dihati, 'ki jim ne bi pustil svobode gibanja, bi škodil skupnosti sami, zakaj iz take skupnosti bodo partnerji stalno uhajali. To je dokazal primer SDZ (čeprav je njenemu izstopu botrovalo tudi kaj, kar s politiko ni bilo v najtesnejši zvezi) in primer SL, ki se nikoli ni marala vključiti v Slovensko skupnost. Slovenska skupnost, ki ne bo znala biti tako široko zasnovana in tolerantna, ki ne bo znala upoštevati volje vseh sedanjih in možnih partnerjev, tudi ne bo mogla misliti na širši življenjski prostor, na Gorico ali deželo sploh. Slovenska skupnost torej naj bi ostala to, kar je bila: enotna, a razvejena organizacija vseh demokratičnih Slovencev, Sloneča na najširši platformi', tako da ne bo nikogar omejevala, da ne bo nikogar potiskala v predsobo. Istočasno pa naj bi bila trdna navzven, ko bi morala nastopati kot predstavništvo vseh demokratičnih Slovencev v Italiji. To naj bi imeli pred očmi pre,d skorajšnjim občnim zborom. Kondor Jakob Kolarič: škof Rožman paJčno soldi® 'itn ga še 'danes. Vidijo ga le na sliki z Visokim komisarjem in predstavnikom nemškega rajha. Ne pomislijo pa, kaj je govorili, za kaj je posredovali. Zase gotovo ne. V usodnih 'trenutkih je praksa, da sovražni stranki iščeta sporazum ih predajo pred nevtralno oSebo-, na nevtralnem mestu. (V Trstu meseca maja 1945 pri Sv. Juštu v cerkvi ih pred kom?) Koliko prošenj je Rožman podpisal in pripisal v letih 1942-43: »Raccomian-do caídamente« -}- Gregorij Rož-mam, škof. Ni vedel in poznal za koga je podpisoval itn priporočal. Podpisat je tudi za tiste, ki so- ga poltem sioldiiM iin obsodili na odvzem prostosti s prisilnim delom za 'dobo is let. Tak je bil škof Božman. Kolaričevi I. in II. knjiga ga samo predstavljata v 'delu iin krepostih. Dogodke in škofovega 'dela od leta 1941 pa do smrti, pisatelj le mimogrede omenja. Rečemo lahko le: bil je nesebičen, goreč pastir iin neomajen nainOdinjak. Golide obtožb so odmevli časa ih reVoTuoijie. Na študijskih 'dnevih v Dragi je pred časom vodilna koroška osebnost postavila zahtevo: čas bi bil,da se koroškemu rojaku, nekdanjemu ljubljanskemu škofu Rožmanu vrne pohojena čast in dobro ime. To zahteva duh pomiritve. Vsi navzoči so mirno, dostojanstveno in brez ugovorov sprejeli na znanje to j-aivno izrečeno zahtevo. Karel SVSauser: E\Sa ozarah Karel Mauser je pri SKA v Buenos Airesu izdal zbrane črtice Na ozarah. Zbirko- preveva ljubezen do rodne grude, so 'spomini na mlada leta in predstavljajo prijeten mozaik razpoloženj, ki jih j'e pisatelj podoižMjai doma in po- svetu. Dom mu je svet pod očakom Triglavom, šiimli svet pa ne pozna meja. Kjer je raztresena 'slovenska kri, tam so slovenska srca, tam je slovenska beseda, tam so slovenski domovi s srčki in bohkovim kotom. , Maks Sah Sc§ clofifcc* »Če mi še talko- dopoveduješ, daje to sprejem v maljvišji družbi, ti povem, da mii to- ni nilč mar in se bom vedeli, kot se bo zdelo- meni prav.« »Prav, prav, dragi,« je vdano vzdihnila žein-a, »a če boš začel pljuvati pečke češenj po- tleh, bom pobegnila domov.« ☆ »Mami,« ¡je vprašala Mírica, »pozimi1 ni- listov na drevesih.« »Ne, ni jih.« »Kako pa sta se potem pozimi oblekla Adam in Eva?« ☆ Desetar: »Poislušajj, kadar čistiš okna iin stojiš na stolu, daj papir na stol!« Rekrut: »Zakaj? Salj sem do-voij velik.« KM-emit pozvoni pri slavnem kirurgu. Odpret pride njegova sedemletna navihanka. »Je v ordinaciji gospod doktor?« vpraša kMemit. »Ne gospod, so ga klicali za laparatomijo.« »Vrabca, kako si poučelna, pa tako- majhna! Pa veš tudi, kaj to pomeni?« »Vem, -sto petdeisettisoč lir.« ☆ V vagonu stia dva potnika. Prvi bere-, drugi gleda skozi okno in zdaj pa zdaj vzklikne: » Krasno-, imeni!tnlo!!« »Je pokrajina tako lepa?«, vpira-ša nekoliko nejevoljen sopotnik. »Ne gledam pokrajine. Občudujem Vlakovodjo. Kaidar zagleda tunel, zavozi naravnost v sredo in niti eintor-alt ne zgreši.« Sluga ravnatelju: »Prišel sem se pritožit. Blagajnik mi je -dal brco-. Jaz pa se od njega ne pustim brcaiti.« Ravnatelj: »Zakaj pa ne? S-aj vendar vidite, da jaz ne zmorem vsega. V 'take- piodrobn-olšti se vendar ne morem spuščati osebno.« ☆ Pacient je s-edel na stolu z odprtimi Usti. Zobozdravnik je polnil kozarec z vodo in vprašal: »Na kate-ri strani je-ste?« »Na deisno-, pri Pepetu,« je -odgovoril pacient, ☆ Profesor: »Kako pa kaj vaš malček, goispa?« Gospa: »Raste, gospod profesor. Že -dva tedna hodi1.« Profesor: »Tako? Do kam pa je že prišel?« ☆ Po veroučni uri je katehet rekel: »Zdaj pa dvignite roko vsi, ki bi radi šfi v nebeisa.« Vsi so dvignili roko razen Mar-janice. Katehet jo -je vprašal: »Raj ti, Mairj-anica, ne- bi šla rada z drugimi v nebesa?« »Ne sm-ern,« se je odrezala Matr-jaini-oa, »mama je rekla, da moram priti takoj domov.« BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE 8. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEKOČI RAČUNI - HRANILNE VLOGE KROŽNI ČEKI - VARNOSTNE SKRINJICE NEPREKINJENA BLAGAJNA MENJALNICA TUJE VALUTE ® 38-101 - 38-045 Brzojavni naslov: BANKRED TVRDKA /O / U8TAN0VLJENA LETA 18B-8 TRST TRG S. GIOVANNI, 1 TEL. 35-019 Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vse vrste električnih luči, klasične in moderne oblike. RIM- Slovenski „Motel (Bled” Lastnik Vinko LEVSTIK ITALIJA ROMA - Via S Croce in Gerusalemme 40 - Tel. 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje - Direktna zveza z avtobusom, št. 3 Domača kuhinja - Vse sobe s prhami. MLADIKO lahko kupite V TRSTU: • v knjigarni Fortunato • v Tržaški knjigami • v prodajalni časopisov na končni postaji openskega tramvaja c pri Parovelu v galeriji Ter gesteo NA OPČINAH: s v prodajalni časopisov na končni postaji openskega tramvaja V DOLINI: • pri šolskih sestrah V GORICI: • v Katoliški knjigami Ta številka je bila zaključena 3. aprila. CENA BOO.- LIR