57. številka. Trst. v soboto 10. marca 1900. Tečaj XXV ..Edinost" i -haia en trat na dan. razni: nedelj m praznikov. ot> <». uri zvečer. Naročnina laa&a : /d «*Io leto ...... za pol leta....... «Vtr; l»-ta...... z.; »*n m<*-»* <«- utirava n» ntirfc Po toliakanuh v Tr^tu «* prodajejo po--aniezne številke }*> r, st,,rink (.'i* Vivč : izv«Ti Tr«ta j« prt S itotiak A nrf.) 21 kron 12 -fi _ 2 kroni Glasilo političnega društva .,Edinostu za Primorsko. Felefoil 417. V edinosti Je moč I Oglasi se raČunaio t»o vrstah v petitu. večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači osriasi itd. se računajo po poeo«llii Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajat« v ulici Carintia Stv. 12. Upravništv«. iu sprejemanje inseratov v ulici Moiin piccoio stv. :>. II. nadstr. Ixda Etelj in t dgovorni aredr.® Fran Godnik I^astnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Nekoliko dodatka. (I)opis.) Y okviiju naše «>žje "primorske politike je v ospredju diskusije in absorbuje vso »zornost akcija, za pričeta v dosego kakega -p< »razumijenja med oltema strankama v deželnem zl»oru istrskem. Vi >te že govorili o tem v treli člankih in -te |M>vei <>ge:ij ugasnil ali se voda ohladila, na to 1 • J l»iii mislili prej, nego na to, o velmožni po->]mm! (ampitelli trudil celo na Dunaj za pi»vh• reševanje spravne akcije in da ga !> > dosedanja glasnien b..ja, rezolutna Istriaspremljala o tem se svojim blagoslovom. In vendar se je zgodilo. To je dejstvo, ki je velikega j»omena. A po mojem menenjuj: za nas primorske Slovane važnost in pomembnost tega dogodka 111" morda v tem, da se smemo nadejati od te spravne akcije kakih neposrednih efektivnih posledic, oziroma zboljšanja pol oženj a našemu narodu v Istri, ampak ta izraz, želje od i tal. strani po kakem -modus vivendi« je važen in pomemben kakor — s i in p t o m. Vi, gospod urednik, ste že označili svoje menenje glede na vprašanje: da-li je od te spravne akcije pričakovati kakega, četudi malega, ali vendar resničnega uspeha za medsebojni mir. Vaše stališče je stališče skeptika, stališče nevernega Tomaža. Vi namreč ne mislite samo na inodu> vivendi v zbornici istrski : samo na to, da bi se ustvarila možnost mirnega razpravljanja, brez tistih divjaških prizorov in brez huronskega krika. V tem slučaju, ako spravna akcija ne l»i sezala preko mej razprav v zbornici, ne bi mogli - vz!a--:i z ozirom na notorično skromnost, prijen-ljivost in miroljubivost hrvatskih in doven- P O D L I S T K K Z drsališča. (Sličice.) — Klad in. I. Pomešala sva se med število drsalcev. < )beudovala -va bogate uniforme vitkih častnikov, ki so se izkazovali v elegantnih lokih in umetnih spiralah, ter ogledovala fine modne toalete dražestnih drsalk . . . Kako gracijozno, s kako eleganco se premikajo te drobne nožice v lahnem taktu poskočne g< dbe i»o gladkem ledu ! Kako jim žare mehki obrazki, kako jim rde mali noski v rezkem mrazu ! . . . Kje vidiš tu kak otožen obraz? Ali ne sije iz teh neštevilnih oči sama cista, nedolžna radost? (Je hočeš videti poosebljeno veselje, pridi na led, zamakni se v to valovito gibanje, pomešaj se tja med gibčne drsalke in gledi. občuduj, uživaj zimsko radost ! . . . Ta močni vonj dišečih parfumov, ta opojni duh vijolic in šmarnic — sredi zime —, to šumenje dragih kril, to pritajeno nasmihanje in kihetanje — te ii to nič ne boža, nič ue mami, kakor bi te objemal sladek sen ? Ti-li ne postaja krog duše tako čudno mehko, jh»1 tožno, pol veselo, kakor bi bil nekje daleč, daleč v neznanem svetu, v deželi sanj ? Za hipec sem obstal ob klopici, (»ostavljeni za gledalce. Oko se mi je nehote usta- skih zastopnikov — trditi apodiktično, da je možnost kakega »modus vivendi« izključena. Ali ako naj bi spra v na akcija šla za tem, da se v deželi, v medsebojnih odnošajih, v vseh onih stotinah slučajev v dotikali vsakdanjega življenja, ko nasprotstva ljuto butajo jedno ob d rupo, ustvarijo vsaj vznosljivi odnošaji, stojite Vi, gospod urednik, na stališča: Lasciate ogni spernnza ! In prav imate! Jaz soglašam z Vami : ne pričakujmo ničesar, in Bog ne daj misliti na to, da bi v doglednih časih smeli ostaviti svojo bojno pozicijo, kakor tudi nasprotniki — to je za-me kakor amen v očenašu — niti ne mislijo na to, da bi ostavili svojo bojno pozicijo. Najhujo krivico bi pa nam storil oni, ki bi hotel trditi, da iz nas govori prirojena nam bojevitost, da si niti ne želimo sprave, ker nam je boj življenja element- Ne, ne! Mi vemo, kako izmučen je narod naš po teh bojih, in ne bi kazali ni čuta ni usmiljenja s tem ljudstvom našim, ako bi mu ne želeli iz srca vsaj odduška, oddihljaja. Ali razmere v Istri je treba poznati po lastnem opazovanju, da vemo, da bi se vsako o d j en janje ob sedanjih odnošajih moglo preleviti v ab d a k e i j o! Nrav bojevistrskih treba poznati, treba vedeti, da ti boji so često le navidezno politiške in narodne nravi, da je narodna ideja često le kulisa, za katero se skrivajo povsem drugačni interesi, «1 a se tu križajo tudi materijalni interesi k a ste, m o g o č u e k 1 i k c, z n a j p r i m i-t i v 11 e j i 111 i, da, s p I o š n i m i človeški 111 i p r a vica m i nižih si o j e v 1 j u d s t v a. Tu ne smemo pozabiti, da je od ohranitve navladja do sedaj gospodovalne italijanske stranke odvisno tudi dosedanje brezskrbno, udobno življenje, življenje z mnogo jela in nič dela, mnogih in mnogih pristašev stranke. S prenehanjem tega nadvladja ne bi le nehalo to udobno življenje, oprto na abnormalne politične in socijalne razmere, ampak za mnoge bi navstopilo celo usodno vprašanje: biti ali ne biti?! To vse treba vedeti i it u važe vati, ako hočemo umeti sicer neverjetno strupenost in srditost v bojih med strankama v Istri. Tako je umeti to grozno nasprotstvo: tu stranka, ki je res »narodna« v polnem obsegu tega pojma, tam zopet kasta, ki vidi v prvi — in vilo na mladi ženski postavi, ki je sedela tu mirno, nepremično, kakor mramornat kip . . . Visok, s hermeliuovim kožuhom obšit ovratnik ji je segal tja do malih, od mraza pordelih ušesic in mi zakrival skoro polovico obrazka. A videl sem vendar gladko, okroglo bradico, male, nekoliko napete ustne, mehak žametast obrazek in dvoje globokih, temno-modrih oči z dolgimi svilenimi vejicami — dvoje koprnečih, sanjavih oči, ki so zrle tako tožno tja v daljavo daleč čez. vrste drsalcev — Uo«X ve kam ... A zakaj se ne veseli, kakor se vesele drugi, in sedi tu kakor kip brez življenja ? In ta pogled! Nisem se mogel ločiti od teh oči, vglabljal sem se vanje in videl v njih njeno dušo, ki se mi je zdelo, da plaka... Zasmilila se mi je, nt da bi vedel, zakaj, in zdelo se mi je, da bi jo mogel ljubiti kakor svojega »boga«... Star, eleganten gospod, ki je sedel na levici, se je nagnil proti njej, in čul sem. tla je šepnil: »Ali naj odide va, Milena ?« Ona je molčć prikimala. Starec pa je mignil dečku, ki je stal nekoliko za njima. Ta pa je porinil mal voziček, katerega do tedaj niti opazil nisem, na led. In prijela sta jo in jo položila vanj kakor malo dete, ki ne zna hoditi___ Stresel sem se in ]>otegnil prijatelja za seboj med drsalce. to ravno zato, ker je le-ta v resnici »narodna«, torej zavzeta za splošno blaginjo ljudstva — nevarnost za svoje udobno življenje, kateremu neizogibni pogoj je brezpravje mase, moderno suženjstvo ! Kjer se bije boj za take cilje, je težko misliti na sporazumljenje in je srditost na-i ravna. To opravičuje Vas skepticizem, gospod urednik! Le, ako bi se dalo nekako vzrav- i nati to nasprotstvo med interesi ljudstva in interesi kaste, bi bilo možno misliti na kakov resnični modus vivindi. Ali to ni mogoče, iker sedanji p o 1 i t i č n i i 11 up r a v n i /istem si o ni na te 111 n a s p r o t s t v u in j bi s e s p r e n e h a n j e m poslednjega v hipu porušil t 11 d i zistem!*! V tem je tudi vzrok, da so gospodje iz spravne akcije izključili politiko. Tu imamo pa zopet vprašanje, ki kom-: plikuje ves problem. To vprašanje bi morili rešiti najprej : kaj je politika, kaj spada v politiko?! Ze o reševanju tega vprašanja pojdejo pota dijamentralno navskriž. Vi ste n. pr. povdarjali šolstvo, .laz hočem podati drug izgled. Vzemimo deželni kulturni svet in kmetijsko šolo. Bolj opravičenega, bolj naravnega zahtevka ga menda ni. nego bi bil ta, da naj kulturni svet občuje s kmetom v njega materinem jeziku, ako mu hoče res dobro, ako ga hoče res učiti in povzdigati: in bolj nai a vne zahteve je zopet ni, nego je ta, da 11:1 kmetijski šoli bodi poučni jezik tudi oni, katerega govori ogromna večina kmetov! Le pridite s to zahtevo pred velemožne si-gnore in jaz bi stavil sto proti jednemu, d a bod o p r i g o v a r j a 1 i, d a hoče m o t u d i v take ustanove zavlačevati politiko!! — Vprašam pa: je-li možno misliti na mir :»li na premirje, d o k l e r celo taka 11 a j p r i m i t i v 11 e j a v p r a š a n j a n i s o rešena v zmislu pravice in v z 111 i si 11 ž i v 1 j e n s k e koristi 1 j u d s t v a ? ! Sitnima summarum : ako smo pregledali ves kompleks bojev, koristi in stremljenj, se moramo postaviti na stran nevernih Tomažev in ne moremo misliti 11a kakov vspeh spravne akcije. Na to stran bo akcija le epizoda : ki je prišla in -- bila ! In vendar Joj pripisujem jaz veliko važnost, in sicer kakor si m p t o m, k a k o r v n a n j i z 11 a k zadreg e. Bilo več ali manj 1 ' resnice na tem, kar se govori o posredovanju I centralne vlade, ali nekaj je vendar-le ; bilo v j Članku »Istrie« več ali manj iskrenosti, ali j klasična priča je to vendar, da gospoda se 1 ne čutijo več varne. V potovanjih Campitel-I lija na Dunaj, v zanimanju centralne vlade, v j izvajanjih »Istri e«, in v dejstvu samem, da 1 se snidejo na pogajanja je izraženo pri poznanje, I ki je zanesljiv oznanjevalec bodočih dogodkov, ; boljše dobe za naš narod v Istri : pripoznanje, ! da ekzistence tega naroda ni več možno tajiti 111 prezirati. V tem pogledu so gospoda ka-1 pitulirali in s tem so kapitulirali — v glavnem!! Drugo prinese bodočnost: od dne do dne naraščajoča zavest našega ljudstva in dobri genij — vse velike slovanske družine^ Sursum eorda! j Politični pregled. TRST. 9. marca 1900. K položaju. Torej slavna večina v 1 avstrijskem parlamentu — ta fenomen ne-' eenjenja in zametavanja samega sebe — se je vendar še enkrat zopet nekako izvila okolo kritičnega ogla, ob katerem se je imela razbiti. Akutna nevarnost pa se je zopet preprečila — kakor vsikdar : le tako, da so Slovani dali en izgled več svoje prijenljivosti. Dočim je nemška konservativna skupina veČine objestno izzivala baš v teh kritičnih tre-notkih, so se dali Celi i pregovoriti in -so sklenili, da predloge o kontingentu novincev ne bodo obstruirali in so s tem rešili ne le predlogo, ampak tudi večino in — parlament. Kajti češki listi zatrjajo z vso gotovostjo, da v slučaju obstrukeije proti rečeni predlogi bi bilo gotovo došlo do absolutizma — pod zaščito vojaške sablje! V seji češkega kluba je bila osem urna debata o vprašanju : ali obstrukcija proti vsemu, ali pa je predlogo o kontingentu novincev izločiti od obstrukeije ? Velika večina se je izrekla za izločenje. V sejo je d osel v imenu Poljakov grof Dziedu-szveki, ki je Cehe obgovoril nastopno: »Prihajam, da govorim z Vami v svojem in v imenu svojih prijateljev, kakor tudi v imenu vaših prijateljev v poljskem klubu, tla se odstrani utis zadnjih zmešnjav v'državnem zboru, ki so vzdudile videz, kakor da bi večina zbornice ne obstala več in kakor da si slo- » Hroma!« se mi je izvilo iz globine duše. »Da, hroma«, pritrdil je prijatelj. »Hroma, hroma«, so ropotale drsalke kakor v odmev po gladkem ledu . .. II. Pred nama je šumelo dvoje dragih kril. Dvoje plišastih jopic z visoko zavihanimi ovratniki je tesno oklepalo dvoje vitkih teles, in dvoje ličnih klobučkov se je nagajivo treslo in migalo po rezkem vzduhu. Kakor dva keruba na lahkih krilih sta drčali, opi-sovaje z drobnimi nožicami lične loke po gladki ledeni ravan i. »Kaj ne, kakor bi ju iz škatljice vzel«, je dejal tiho prijatelj. »Ah, prava satančka*, sem šepnil jaz še tiše. Tu je zavozila jedna v špranjo, ki se je vlekla po dolgem preko ledu, ter omahnila. Spremljevalka je viknila, misleča, da pada: a ni padla, opisala je le s klobukom majhen ! lok skozi zrak ter se hipno vzravnala. V tem pa je zavela od nasprotne strani močna sapa ter ji za hipec nekoliko privzdignila vrhnje krilo. In videl sem na gležnjih predrgnjene čevlje, povaljano spodnje krilo, razcefrane čipke, luknjaste nogovice ... »Prijatelj, ne delaj tako kislega obraza!« Oddrčala sva na drugo stran. III. Prav tam na koncu drsališča je stal mož, ki je z veliko železno greblico strgal in pometal oddrsan led, ki se je nabiral pod nogami drsalcev ter ga metal na ilovnati breg. Krog visokih, še od jesenskega blata pomazanih škornjev je imel ovite raztrgane cape iz nekdanjih vreč: oguljene lilaee iz debelega sukna so mu bile gotovo prevelike, kajti med delom si jih je vedno poplavljal in vlekel nad boke: stara suknja je bila nekdaj bržkone zelena, a sedaj je izgubila Ijarvo, in tu pa tam je že gledala skozi luknje še slabša spodnja suknja: krog vratu je imel staro, čudno pisano ruto, a krajci luknjastega klobuka so viseli žalostno čez nagubano celo . . . Vsa postava je bila sključena, potlačena od teže življenja, izpita, zdelana do smrti. Iz globoko vdrtih oči, z razoranega čela, z izsušenih lic in velih usten mi je sijala nasproti beda — obup... I11 njegova greblica je strgala mehanično po ledu . . . Ali morda ne čuti, kak revež je. morda ne čuti svoje bede? Morda so otrpnili njegovi čuti, morda je že odrevenel, da ne čuti več svojega trpljenja, da živi brezčutno in le mehansko opravlja svoje delo, kakor navit avtomat, dokler se ne izteče . . . Ali tam doli na onem koncu še svira godba v poskočnem taktu. Tam zveni smeh, tam je svetlo, tam sije veliko solnce sreče — a tu ti teži dušo teža življenja kakor dušeča mora . . . v j uske skupine -te sloje sovražni nasproti. ! Ako hi magistrat rekel, da slovenščina !*:ihajam, «1:« v imenu slo v anske v zaje m- ni {.oslov ni jezile njegov, rekel bi resnico, ki .-.sti .-ta v j m do vas iskreno prošnjo, .:> 1 pred p. in ol» i.4.'I ouetovanimi Proti takemu atentatu ne zadostujejo sjtifkv, da se namerja voj na [Merjen proti slovanskim strankam. Povod odnošaje ter v protislovju z temu iščejo v konfliktih med strankami ve- j pravoreki upravnega sodišča, čine- Na to je še prosil, naj Cehi imenujejo -vojega zaupnika za mesto II. p<»dpredsed- samo najodloćnejši platonični protesti, ampak - i.a. in j.* zagotovil, da ga h,, volila vsa de- proti njemu morajo tržaški Slovenci storiti še <:il,.a drugih korakov, da potajevalce taktičnih raz- Čehi -o udali temu ojMimiiiu - (Vh mer zavrnejo v pristojne meje. 7.1 ček je i.il včeraj res izvoljen 11. podpred- Poroka nadvojvodi nje Štefanije ho, št v u v Pazinu 4lH) K., podpornemu društvu slov. visokošotecv na Dunaju 200 K., revežem na Rnkulku 100 K. Ta velikodušni dar v narodne svrhe je pač res v največe počešeenje spomina Sabee-vega: to narodno dobrotvorstvo blage gospe udove, priča ravno: kakov duh vlada v tej pop. — Danes oseka oh 0.;>4 pred p. in oh 1.00 pop. Umrljivost v Trstu. < >d 28. feb. do marca 11KM> je umrlo So možicih in .">."> ženskih, skupaj 11<» oseh, proti 91) v isti dobi prostega leta. Mej njimi je bilo starih 25 do 1 leta, 22 do 5 let, o do 20 let, f> rodbini po volji in zaslugi blagopokojnika. do 30 let. <> do 40 let. Hi do »>0 let, 3o do Blagi gospej bodi izrečena iskrena zahvala v SO let, 4 nad SO let. Povprečna umrljivost imenu — naroda! Da, naroda, kajti spom- je znašala 36*2 od tisoč. Smrt je provzročila nila se je vseh: nežnih otročičev varvancev v 10 slučajih sušica, v 31 bolezni v sopilih naše šolske družbe, zavetišča potrebnih de- v 2 enteritis. Za ošpicami je umrla ena klet, učeče se mladine na srednjih in visokih j oseba, za difterijo in krupom 2, za hripavico šolali, naših delavcev in siromakov v rojstnem 4, za mačuhom 1. kraju pokojnika. Še enkrat: hvala iz globine I Mrtveci, prijavljeni dne marca t. 1. -ednikom. S k Rij na nevarnost je torej odprav- kakor se poroča, dne 19. t. m. v rnirama/ski j srca v imenu vseh, in pa--Bog po- Roselli Ida, 1% 1., ulica Solitario 10. ljena — vsaj za sedaj. Sedaj povdarja tudi kapelici. Prestolonaslednica se je pismeno od- vrni!! Tdovič Ana, 65,1., Sv. M. M. Sp. 28S. — Neue Kreie Presse«, da je delnica zopet povedala že vsem svojim pravicam. Del svo- Iz trgovskih krogov nam pišejo: Mi-j Visintini Lucija, 75 1., nI. Olmo T. — Rad- rjena ta li-t trdi celo da <> L, ul. del TJoseo 5. — . -m zasedanju po,k,lnoma opusti obstrukcijo. grotiea Lonjaveva. se bavi z nekim mladim oziroma novim tr- j Giuliani Santo, S3 l., ul. Barriera Veeehia Nevara«»st ie odpravljena - do kedaj ? Tržaški mestni sveet. Sinoči je bila govcem. Graja ga, da ima poln lokal vžiga- 11». - Gustišie Manja, 3o I., ul. Istr.a 310. ;e odpravliena — ti je pozval tudi ministra Kejervarvja, Mlač Danila, 2 1., Verdela 319. — Schiitz toda. Ta vest se mi zdi neverjetna, jaz po-; Aron, 72 L, ul. Poste Vecchie 3. - Cerme znam vse nove slovenske trgovce-narodnjake. j Georgina, o L, Greta 2»57. — Luzzatto Su- Segolin Marij, 72 1., ul. Molin grande 9. V bolnišnici: Murnič Marija, SO Vsi imajo — poleg drugih — tudi užigalice zana, SO 1., ul. Stadion 22. Po preči ta nju in odobrenju zapisnikov] družbe sv. Cirila in Metoda, večina od njih 15 m., ul. Chiauchiara 3. — Grulič Kari, minolih dveli sej je župan dal prečkati pismo .pa onih od »Lege« niti nima. vodovodnega društva »Aurisina«, s katerim Onemu pa, ki hodi po slovenskih pro- isto dovoljuje dajanje vode za ol»čekoristne i dajalnicah ogledava., kaj prodajajo, bi jaz 1. — Pontelli Lorenc, »59 1. — MiheliS Ivan, namene po znižanih cenah. | svetoval, da naj se informira tudi o tem, 41 1. — Barovina Jožef, 64 1. — Kohel Dr. Veuezian je čital v »Piceolu« kako naše slovensko ljudstvo podpira trgov- Kari, 30 1. -- Kuriš Jožef, t>S 1. — P»asa- 1 * * T " n ' ' 1 Kopert Kliza, 70 1. — : 7 ..... ' vest »nevarni« „<,v„taiji. katero je „vela. ee-aro,l„jake. Zalibog, nerad _ omeniti rini J„žef, 44 1. ki na ni soreiei dvobo a, ces, on >la ni razzalu •> ' J . . , . i . , • „ ^ lj-i** t - r o i , ' ,, ,, , : rty sadnji čas uprava tuk. pošte, o koncesiji, do- <*a se celo nekateri nasi prvi narodnjaki po- S,lic Jozet. 2 I. !•■ '-I. I gro na: on da nima navade, da bi raz- ' ' ' ' , v . . . • .-i T, t rr t__ ii. i voljeni »domišljavosti slovenskih agitatorjev«, sluzujejo pri najzagnzenejih Italijanih Kako žalil koga. komur bi ne da! zad<»ščen;a. Dvoboj mej Ugronom in jMjal. K«fehonzyjem, •caterega je L gron tudi jKusval na dvoboj, se ima -t<»tako vršiti jutri jM>jn»ludne. Vojna v južni Afriki. Avstro-Og-erska in Anglija. Xa opetovano iz- ^ raženo menenje, da vojna Buro v pomenja re-v>»ineijonarn.. gibanje, s katerim lojalen av-7-rrijski državljan ne sme simpatizirati, je do-oila dunajska »Information »ul nekega ne-r:vnega diplomata nastopni odgovor: Pov-~ rn krivo je. aki> obraml»eno vojno hrabrih l>urov spravljate v zvezo z revolucionarnim _ »anjem v Kvropi. /Intk uloma Jamesono-novega in jk» |K»sTopanju Chaml*erlai:ia in nje-»vih tovariš^'v, iilepe«"*ili po zlatih poljih tran-svaalskih. in |w» ultimatumu < 'hamlierlainovera, uničevalnem za neodvisnost Transvaala, ni ostala Burom druga pot, nego hraniti se proti podjarmJjenju. Da niso želeli vojne, ki jim konečno ne more d o nest i zmage, o tem priča pi-mo Kruirerjevo kraljici, v katerem je prosi naj ne dopusti, da bi svetovna vlast uničila njega malo deželo. Tu je pač tista >ljeni »domišljavosti siovenskih agitatorjev 1 vela je namreč dvojezični poštni pečat Ser-vola—Skedenj (Smeh, vzkliki.) Govornik se je spominjal {»ostopanja tržaškega namest- hočemo potem zahtevati, — da nas podpirajo manj zavedni ? ! Oni pa, ki je tako priden, da ve, kje ništva pred nekoliko leti, ko so Italijani ho- prodajajo žveplenke »Lege« in kje druge, naj , # teli vzpostaviti zopet zgodovinska imena za I 1,0 tako spreten, da poskrbi, da bodo nas i okolici krat mestnega gretih možganov slovenskih agitatorjev, »ka- ade trgovce samo Slovenci obiskovali in Zveza slov. trgovskih pomočnikov« javlja svojim členom, da v nedeljo dne 11. t. m. ne bo napovedane zabave, ker ima ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor in zabavo v istih pro- katere vasi v okolici; naroestmstvo je ta- j »"«»»« - - ... storili. Kdor se želi udeležiti skupnega izleta, at to prepovedalo, sklicevaje se na g. 41. I»otem bodite gotovi, da ne bode m o prodajal, | ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^^ ?stnega statuta. Skedenj da je iznajdba raz- dmpih nego onih sv. Cirila m Metoda. j ^^ ^ kym piij(lomo Nas mlade slov. trgovce, žalibog, Slo- prica«, ki bi lahko posegla na širše polje, venci jako mal° podpirajo, zato pa se moramo Torej se ne sme trpeti te novotarije. Zupan je obljubil storiti na namestništvu nemudoma Odbor. potrebne korake, da se odpravi to strašno krivico____ O velikani laške kulture, kako ali ako bi imele enako ceno — majhni ste ! B e n ti s s mi ravnati po občinstvu in ne ono po nas Kar se tiče žveplenk sv. Cirila in Me- "■o dru^e ' ^* ,n" <>') *' 1111 popoludne v društvenih Tržaško podporno in bralno društvo vabi vse svoje člene na volilni shod, ki bode toda, naj omenim, da so res bolje nego drugim, bi jih Prostorih. trikrat več prodavali nego sedaj in bi go- se je pritoževal, da nacrt o tovo novč. ! ! ! ol> SV, zvf«er bn one Potem izvolili volilne komisije za pri- Moje meuenjeje: namesto, da pobi časnikih pi- ^ >0 ( je volitve ter sprejeli predlog, da tistim ^ kaj t^i prodaja, kaj oni, naj bi nas raje bolj ^ v torek dne ob uri, katere se bo držati tudi za vse prihodnje pev- ■ 7 • _ ; ------------hodnje volitve ter sprejeli predlog, da tistim sal. kaj ta prote!i vsto. priporočali ter vabili slav. občinstvo, naj „as nas,h naj s ta rej ih zaveznikih J a naš za- y ^ . ^^ n!imestnike. podpira. S tem ne bi podpirali samo našega vezu,k je od leta 1S4:> pa do proglašenja % " ^^ j jM interesa, ampak tudi interes naroda r- : Ii._ri'.l :t.| !...._ I-. enem boju mislili na evropske revolucije, tega ne verujem in i - - * .i - . .. .. K nodoore za društveno knjižnico. m..je simj»atije veljajo junaškim braniteljem 11 - je svoje domovine. Zupan je ouji l>odo vršile volitve našega lista.) Za u vedenje električne moči v državno obrtno šolo >o dovolili I^SOO K. Sklenili so povzdigniti poslopje občinskega gimnazija in šolsko poslopje v ulici Giotto za eno nadstropje ter dovolili v to svrlio :>(UMM> oziroma 74.000 K. Sistemizirali so več novih mest učiteljev ........-...........—7 — . ,.. ....... . .. „ . , . . . . »t i. i . • dali ravnateljstvu železnice, ali da še ni in uciteljic na oocinskih in meščanskih šolah v neki trgovini vec skateij s kravatami. —; . ' v. i- i - i , , i , -t ! « ,. x t , i i i. u • . f sena. Ker pa prošnia še vedno leži tam v ter priznali učiteljem kvinkvenalne doklade i Zaprli so tudi 14-letnega Benjamina v o r- 1 i-i i , " i • i , .. , i, . ^ , . . . . •... ..„.-i kotu m železniška oblast spi, poživljamo se- za službena leta v drugih pokrajinah. II a e ta iz Spljeta, ki je v prepiru ranil z _ i i (Glej včerajšnjo izdanje svojega. Mlad trgovec. Izpred naših sodišč. Včeraj sta bila na tuk. deželnem sodišču obsojena 18-letni Ivan Košuta iz Sv. Križa zaradi hudodelava težke telesne poškodbe v o meseca težke ječe in t?2-letni Ivan Krosa iz Kopra zaradi poneverjeuja v 'J meseca ječe. Vesti iz ostale Primorske. J e d n a k o p r a v n o s t na postaji n a h reži n s k i. Iz delavskih krogov nam pišejo : Minolo je že 7 mesecev, odkar smo tožili v eenj. »Edinosti« zaradi napisov na naši nabrežinski postaji. Čim je naše slavno županstvo slišalo o tem, je hitro odgovorilo, Aretiranje. Včeraj je pol. ohctjal g. ... . .. . . ... , - , ^ , i - . ii da so prosnio se pod bivšim županstvom od- Titz aretiral dva l.o letna fanta, ki sta ukrala 1 1 l re- ,, , , i .... . , i ■ , . i^. i......-- tj danje može, naj oni še enkrat, ali pa večkrat i edagogicnemu društvu so dovolili nožem 14-letnega Peti a Dubroviea. loško- ... . 1 i i- „ , .„»-i..,;. (j. „ store, kakor je storilo prejšnje županstvo. Ako dovanea so spravili na rešilno postajo. \ »Da [ ' •> i j j i Odobrili so bilanco mestne zastavljal- mladiča st:i v službi na parniku »Medea«. Namesto v Ameriko v — ulieo T i gor. Tržaške vesti niče za leto 1K9S. ter stornirali neke tirjatve nasproti cenilcem. Za zboljšanje razsvetljave v ulicah Kos- ralj 4H-letnega natakarja Karola S a 1 v a- : ne, porečetno, o0 K. skril na omenjeni parnik, o katerem je mislil, Odobrenje proračunov hiše za uboge in da .«se odpelje v Ameriko, delalnice za za uščeno mladino za let«> 1000 ispirira na častna mesta med narodom, ta ne sme pozabiti niti za hip, da so z častmi spojene tudi — dolžnosti! Sitnež. X Zna m e n i ta iz n a j d b a. Iz ,. , , „ , . , .. Pulja poroča io: Gospoda Mak so Schulier, Najdeno. >ekdo je našel m shranii na, • . , ' . ^ , 'rodom iz Brna, m Viktor Petru*, rodom iz m kr. avstrijski mornaru*!. so odstopili delegaciji. Odobrili so neka pre- redarstvenem komisarijatu pri sv. Jakobu du- koračenja proračunov po, ko se lani lokalno redarstvo. istem komisarijatu je shranjena novčarka s 4 *' J P r e k o p r e d 1 o g a o d s e k a z a ustavnimi listki in malo svoto denarja. : ' ^ Stl^J' kl "a i,rvem IM»" pogozdovanje Krasa g l e d e z o- Drzni tatje so skušali predsinoči ulo- ! fkuSl1 v kopališču izvrstno obnesel in i ; i >- • i • i . . , „ . . ! katerega lahko vsaki brez težave nosi, je pas, petnega u v e <1 e n j a o b c i u s k i h mjtj v stanovanje krčmarja Petra Košute pri L s . . : 1 . , I ; c 1. ; I, X .. „ £ i : „ « , " » r • * i* ki se, ako nosilec v vodo skoči ali pade, sam poljskih e u v a j e \ so prešli na pokopališču sv. Ane. Ljudje pa so jih prese- , . 5 dnevni red, in sicer je to na sveto val dr. j netili pri delu ter prijeli dva hudobneža, bilo pričakovati. Saj vemo, kakov trn v peti Veuezian, češ, da je država vzela občini po- j dočim se je ostalim posrečilo, da so zbežali. so naši mestni gospodi slovenske vloge. Pri- li<*ij" v »kolici ter da ima vsled tega sedaj ~' ča ko val i smo torej, da jih odbijejo z uteme- vla K., Dijaški kuhinji 400 K., družbi sv. Eden je bežal skozi gostilnieo ter tam ranil, i * i • * i -i i v , noma 1 ll, klij. To je z tiozem dva gosta, ki sta ga bila skusala | ... M & ustaviti. Nepošten urar. Zginil je urar Anton D o v g a n iz zagate deli'Olmo štev. ti, ko je poneveril več ur, ki so mu bile izročene v popravo. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 4.^, oh 2. uri popoludne 10.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 771.1 Vesti iz Kranjske. * L j e r k a p 1. Š r a m o v a je gostovala dne S. t. m. v deželnem gledišču v Ljubljani v naslovni ulogi »Parižkega potepuha c. O tem dogodku nam pišejo : Slavna zagnbška umetnica nam je naklonila lep, prekrasen večer, da kar zavidamo srečne ZagreU;ane, ki imajo vedno priliko čuti in videti jo! Kadi priznavamo, da so tudi na~; domači ijjralci tuintam dobri, da, '*elo izvrstni, ali z lej»o Ljerko se ne morejo kosati. Pred vsem zna svojo ulogo do pičiee natanko. kar jtogostoma pogrešamo pri ljubljanskih igralcih. In pa ta njena izrazov i ta igra, to naglašanje! , Občinstvo je napolnilo gledišče do zadnjega prostorčka ter je neprestano pioskalo umetnici bratskega naroda. Precej o nastopu d<»bila je v dar pre-kntsen šopek cvetja s trakovi. I pajmo, da jo bomo kmalu zopet mogli pozdraviti na ljubljanskem odru ! * Delavska zavarovalnica v L j u 1» 1 j a n i. P'šejo nam : V osrčju Kranjske, v deželnem stolnem mestu Ljubljani, se -nuje delavska zavarovalnica. Pridno se vrše različne poizvedbe, ki nai bi v kratkem omogočile naporninano zavarovalnico. Nasprotniki, ki ne vidijo ničesar dobrega na sedanjem ol>čin-kem zastopu, ki so prezrli p o s r e <1 o-v a 1 n i e o za delo in slu ž b e, ki ne vidijo rešilne postaje it'1 , ti nasprotniki morda vendarle uvidijo korist in hasek. ki ga l>odo dajali le-ti velevažni pojavi na }M>Iji socijalnega življenja! + Cehi in slovenske planine. Slovenskega planinskega društva češka podružnica v Pragi je sedaj najmočnejša podružnica našega planinskega društva, Češka koča na Ravneh pod Grintovcem je že zgo-t vijena. Slavnostna otvoritev bo letošnje poletje «»ii navzočnosti čeških turistov in tu-ristinj. Ta ki>ča je najlepša in najtidobnejša stavba v slovenskih planinah. Stavljena je v češkem slogu .er v istem slogu dobi tudi opravo iz Prage. * X a porotni z a z p r a v i v L j u b-ijani je bil dne t. m. sojen Ivan Per-nnša, če vi ar in krčmar pri sv. Neži, v okraju radovljiškem. Obtoženec je imel Ijtibimsko zvezo z hčerjo A nt. Mandelea in ker ta ni -tala brez posledic. tožil ga je H. Mandelc na plačevanje alimendov. Vsled tega je mej Pernnšo in Mandelcem često nastajal prepir in tak'» tudi dne 13. decembra m. 1. v neki • rčmi. Mandelc s<* je hotel <»^niti morebitnemu pretepu, pa je odšel. A Pernuš je pritekel za njim. ga večkrat vrgel na tla in ga davil za vrat. Mandelc je čez nekoliko dni |>otem umrl. Vendar se Pernuši ni moglo dokazati, da je ne|M»sredno provzročil Man-del čevo -rnrt t r je bil od porotnikov spoznan krivim le radi pregreška /oper varnost živ-ljenja ter obsojen na 7 meseci*v zapora, po--trenega - |>ostom v-akili 1-1 dni. S to razpravo je bila porotna sesija zaključena. * S a m o s 14» v e n s k i ti lični n a p i s i v Ljubljani. Deželna vlada kranjska je p<-laia ljubljanskemu županu poseben dopis, v katerem minisrersko razsodijo v tej stvari jM»ja~nuje tako. da se ta razsodba ne tiče -:'iiio samovoljnega - županovega postopanja fflede uličnih napisov na levem bregu Ljub-Ijaniee ji naknadnega odobrenja oličinskega sveta, marveč da se nanaša tudi na samo--lovenske tablice na desnem bregu Ljublja-nice. Dalje pravi dopis, da je ta del mini--terske razsodbe že {tostal pravomočen, ker -e občinski svet proti njemu ni pritožil, in nosti ! Tužna na m ma i iva . * V Ameriko se sternke razudbe in nje namigovanja gledč Vojna v južni Afriki. Avstrijski zemljiški kreditni zavod, eksekucije, je predlagal poročevalec, občinski Angležka vir i banj a o namerah Boercev. i Cisti dohodek tega zavoda je v prošlem svet. Plantan, naj se občinski svet proti naj- LONDON 9. (K. B.) »Dailv Telepgraph« i letu znašal 7*51 >4193 kron. Ispravni svet je novejšemu temu dopisu pritoži na minister- javlja do 7 47 Rž za oktober K. iv4i> do (5*48. Rž za '.......... ~ V f"6«V"M — ' J- ™«\l J Q U" |t.OT JT-.............. . mu je tam tudi ljen prestiž Anglije. Predsednika Kruger in pokazal črevljarsko orodje. A policaj je — Steijn sta se v ponedeljek posvetovala o tem, kakor pravcati neverni Tomaž - i/.pra- ali bi naj te misli izrazila v dodatku v br- ševal dalje in jezikava ženska je izpovedala, zojavko lordu Salisburvju. Neodvisnost obeli da jo je prijazni fant sam naprosil, naj mu republik je conditio sine cpta non. da zavitek, da ji ga nese. No in konec konca Boerci so zapustili ruskega in holand- je bil ta, da je moral Jernej Kukman ostati skega vojnega atašeja, v Ljubljani, ko se je pri njem našlo tudi je predvčeraj namenil zopet neki crevljar iz Družinske vasi pri Beli cerkvi, imenom Jernej Kukman, kateremu ni dišalo biti vojak. Na južnem ko- je veliko. Pred štrajkom je sta! v Pragi meterski stot (cent) premoga 2 kroni, a sedaj velja 8 kron. Na kolodvoru stražijo vojaki došle vozove premoga, da se ne zgode nesreče vsled velikega pritiska ljudstva, ki na kolodvorih dobiva premog za 50 stot. ceneje, nego pri drugih prodajalcih. A gospodom na Dunaju se nič ne mudi da bi konečno raz- pisna Jerneja, ki mu je rekel, da gre v Beljak de- podala temelj pogajanju, ker je sedaj vzpostav-, . , . " ... j. * * . ' april K. t>-2< do fv2H Koruza za iuli lat k svojemu prijatelju in mu ,e tam tudi hen prestiž Amrbje. Predsednika ivrufrer m ^ \ x- • 1 * ' J & K. —.— 00 k. 5-15 do 5"IG. Oves za oktober K. —•— do —■■—. Oves za april K. 4 91 do 4.02 Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, mirno. Prodaja: 15.000 met. stot. nespremenjeno. Vreme: lepo. Hamburg 10. Trg za kavo. Santos good očetovo pismo iz Amerike, ki ga je pozival, vesti so Boerci ob umikanju dne 7. t. m. naj pride tja. Vozni li-t za vozno po morju ruskega in holandskega vojnega ataščja, ki sta se na njih strani udeležila vojne, pustila za seboj : angležke čete so jih sprejele. je imel skrit v spodnjih hlačah. average za mare 3(5.— za maj 3ti.25, za sep-LONDON 10. (K. B.) Glasom brzojavne tember 37.— za december 37*75 Denar. Ha vre 10. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 43.—, za iuli 50 k. frankov 44.—. Dunajska borza dne 3. marca.. Razne vesti. Modern Centaver. (Centavri so v škem bajeslovji nestvori pol ljudje). Medicinskim Angležka kolona se umika iz Transvaala. LONDON 9. (K. li.) Jutranji listi jav-gr- Ijajo iz Durbana: Angležka kolona, ki je bila na pol ko nji, na udrla v Transvaal, se je po hudem boju avtoritetam naravo umaknila v Melmoiith v deželi Zulu. Zgube slov nega muzeja v Ne\v-Orleans, kakor tudi Boercev so velike, profesorjem na »Medical Collegc« v Metnphisu- Boerci se umikajo se je pred kratkim predstavil neki individij LONDON 9. (K. B.) »Ren imenom James Burnes, ki ima poleg ostali, pop|ai._Grove včerajšnjega «lne: človeških udov baje konjske noge in konjsko hrbtišče. Rojeno je bilo to čudno, na baje- vojnj :ir;l«t: \ slovne centa vre stariustva spominjajoee bitje Boercev je bil včeraj tudi predsednik Kriiger. leta !*<»». v Cramfordville v državi Arkan- včeraj 9-20 Avstrijska renta v zlatu 98.20 9S ;)0 .. kronah 4% 99.35 99*45 Kreditne akcije . 234.80 London 10 Lsr. . 242.65 242-75 20 mark..... 23.04 23H5 Napoleoni..... 19.2S 19-27 100 italijanskih lir . 90.05 9005 Cekini...... 11 .:is 11 -38 angležki tabor ruski in holandski zadnji straži umikajočih se ustaviti umikanje Darovi. (Dalje.) Podpornemu društvu za slovenske visokošolce lia Dunaju so tekom in. febru-varja t. 1. darovali : po l> K gg.: Karol Do-An iT ležem svobodna pot v Blociitontaiii. lene, c. k. pristav pri najvišjem računskem LONDON 10. (K. B.) »Reuterc javlja dvoru na Dunaju: Vilj. Schrarnek, inžener iz Poplar-Grove-a z dne 9. t. m.: Oddelek e- kr. drž. železnic na Dunaju; Ferd. Sa-generala Krencha, ki se nahaja 10 milj pred jovic, trgovec v Kranju; vč. g. dr. Jožef glavno četo lorda Robertsa, javlja, da na P^j^k, kanonik itd. v Mariboru; dr. Ferd. pročelju ni sovražnikov ter da se glase vse Dominkuš, odvetnik v Mariboru; .M. Pri vesti tako, da se Transvaalei in Oranjci po- "ložič. <*• kr. so>lnik v Tolminu : Raj ko Popolnoma razdružujejo. Obei utis je ta, da ruSek, c. kr. prof. v Ljubljani ; dr. Jakob .. "' '' Angleži med Poplar-Grove in Bloenfonteinom Sehegnla, odvetnik in župan novomeški : dr. a sebe ustrelila ^ 1 „ . w , .. .r .. . ne naj dej <» oers.»palnemii in pravnemu o.l-ter zavračal vladno tolmačenje, s katerim se vlada postavlja tia stališče, kakor da »i občinski >vet sploh nikdar več ne smel ničesar skleniti srlede uličnih tabel, in kakor da bi svoječasni sklep dež. odbora moral veljati za vse večne čase. Poročevalec je pripomnil, da se je dež. vlada jx»stavila na j»opolnoma napačno stališče, ko trdi, da je ministerstvo razveljavilo v«>s sklep obč. sveta, torej tudi oni del, ki - nanaša na tablice na desnem breg;; ter se -k 1 cuje na to. da je v svojem in t i matu na-r.«'- la odstranitev sanioslovenskih napisov ]>o vsej Ljubljani in njih nadomeščenje z dvojezičnimi. Kajti ministerstvo onega dela sklepa obč. sveta, ki se nanaša na to, da naj na| desnem bregu Ljubljanice ostanejo nabiti sa-m. — lovenski napisi, v svoji naredbi ne omenja niti z besedico in je torej ministerstvo ta del sklepa molče odobrilo. Z ozirom na vladino tolmačenje glede pra vomočnosti mini-' Agrleol Konkurenca avstrijskemu Llovdu v Levanti. Koncem minolega leta so Nemci uvedli naprej inje ta predrla steno zraven prizidane redno parniško zvezo s Sirijo (Hamburg-Ču vaj niče in tako udrla v spalnico, kjer ste Bevrut:) Vsled nizke vožnine, neposredne in j Anton Furlan spali 0 stotink. Vsaka ima kupon, vršeni, vendar je že dosedaj videti iz istih. patentOVan V Avstriji-Ogerski in Italiji Razglednice so razdeljene v 7000 serij po de je bil promet v letu 1899 za kakih 400000! kije mehkcikalijsko milo rast »pljivo v mrzli vodi. 100 različnih razglednic. Na vsako serijo, ki kron veei nego v letu 189.S. Pa tudi troški j je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uui-stme -0 kron, pride dobitek. Vsi dobitki so so narastli znatno, zlasti vsled podraženja' eevanje vseh trt 11 ill mnVsov in ušij, vseh premoga v zadnjih mesecih lanjskega leta. žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze-Denarni trg. lenjadi in cvetljicah. Na javnem dunajskem trgu znašajo stavki | Navodilo za rabo „Agrioola" pošilja franko za bančne akeepte prve vrste 4°/0» privatni DUNAJ 10. (K. B.) Cesar je danes diskont" v Berolinu 5l/«%» a v Londonu 4%-predpolndne obiskal razstavo modernih sve- Stavki za podaljšanja (prolongacije) so na-j TRST. - Via Liftlitanea Št. I. tinj v avstrijskem muzeju. h^ Gibanje na glavnem ™vo [.amro ~t. s. < :;st mi je javiti xla\n. občinstvu in eenj- odjemalcem. da nem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za sporrlad in poletje in sicer : črne in barvane snovij. za moške obleke ; velik izbor snovi j za ženske kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zalojra raznovrstnega peril? na meter, nadalje srajce, maje. ovratniki in ovratnice najnovejše mode. namizni l»eli in barvani prti: l>ele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitni čarke in šivilje ter r:iz'iovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Velik izbor hlairn /a zastave in narodnih trakov za dri štrene znake. jVse po najnižjih cenah. Na dej a je se tudi v prihodnje podpore cenj. o« i jemalce v in -d občinstva, beležim se najuljudneje M. A i te. Pohištvo in liichljl. Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev. okvirjev, ogledal, stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sol»e. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko s padaj oči h del. A lit oh Breščak. Gorica. Gosposke ulice 5tv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Najboljše berilo in darilo o oo o o o o°o o o oo oo je vsestransko jako pohvaljena izvir sreće" i neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr.. po pošti 10 kr. več. ali proti po štuenni povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III., Sieingasse N. 9 I. St., Th. 10. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še ne razrezan o in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjir je malo več. Velika zaloga solidnega Dohištva in tapecarijiar SEMENA Tržaška posojilnica in hranilnic isgisirovana zadruga z omejesioi poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51 .2°!9J na menjico po na zastave po 51 2° l(. Uradne ure so: od 9—1 ti dopolt.dne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. ii (I naznanja slav. občinstvo dt je odprlo v nliei Con coni i a (ro^rel ulice Vespneei) pri Sv. Jakobu - . ■ | svojo novo gostilno Toči izvrstno Istrsko, dalmatinsko in vipavsko izvrstna kuhinja vedno pripravljena z i*or-kinii in mrzlimi jedili. Za mnogobrojni obisk se priporoča Odbor. Poštno hranilnični račun 816.004. OOOOO O O O-i Viljelma Dalia Torre v Trstu Trs San Giovanni list. .">. (hiša Diaiia). Absolutno konkurenčne cene. 31 oje j>o J j is t vo d o nese src eo ! z neomejenim janstvom l>o imela dne 11. marca 1900. ob 11, uri predp. svoj REDNI OBČNI ZBOR v prostorni „Slorensle Čitaln ce" s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju za leto !*<»<». '2. Volitev overovateljev zapisnika o občnem zl»->ru in odobre:^* zapisnika prejšnjega občnega zbora. H. Volitev osmih členov ravnateljstva petih namestnikov, pet člen« »v nadzoroval nega sveta in pot namestnikov istega. 4. sklepanje o letnih računih in bilancah. .">. Razprava in sklepanje o predlogih ravnateljstva, iimizorovalnoga sveta in posamičnih členov. Na obilno udeležlto vabi Rarnateljt t Naznanilo. z nasadov cvetic, travnikov itd. tvrdke Wolfner & Weisz na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence. Zaloga v J rstu : Roberto Bambule cveti »čar v Via delle Torri (Palača Diana). H H — MEJNARODNI I ANORAMA trst - Borzni trg 14 - trst Od 1. marca do •"». marca Nova serija. iako zanimivo in poučno potovanje po Italiji od Verone do Siena itd. 50 podob 50. (Vstopnina 20. otroci 10 kr. netle! j«» '< int:xh' >i,-. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA regisirovano društvo z omejeno zavezo, v (ioiici Gosposka ulica hšt. 7., I. nacistr. v lastni hiši. Hranilne rloue sprejemajo se od vsaeega, č<* tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/J"/„. ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sieer na mcnjiee po <> °/w in na vknjižbe p«» T>l/f°/o* I raduje vsaki dan od do llf. ure dopol. in od 2. do .'». ure p«»pol. razven nedelj in praznikov. j Stanje Hran. vlog leta 1899. otrojlo K. 1,400.000. Postco-lran. račun št v. 817.315. Varjena aiiia: SIDRO.' LINEMENT. CAPSICI C0MP. i/ Kiehterjeve lekarne v Pragi pri poznano izvrstno, holećine hl:ix**ve mazili* dobiva se po -tO nove.. To nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj -e to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno mmku ,.siriro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno »amo steklenice s t« i varstveno znamko kakor originalni izdelki. RichtsrjEva lekarna pri zlatem leve v Pragi. Elizabctne ulice 5. Še nekaj tisoč popolnoma zaraščenih in dobro j na suho cepljenih okoreninjenih trt Prva slovanska izdelovalnica mrežic za plinovo luč (Auer) < Glasbena šola. Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici CY>-logna št. •>. I. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola. čelo in violon (con t m bas) Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 1± ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni 111 točni poduk jamčim. — Priporočil je sc za obilno udeležbo beležim udani Hrabrosiav Voirrič Troi-obrti rssistrovana zadrta z neomejenim jamstvom. V (iOKMI. seme niš k a ul. st. L. I. nadstr. Obrestuje hranilne vloi,re. stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po ">"'„, navadne po 41/a"/0 in vlojje na l.'onto - eorrent j,jo o.60°/o- Sprejema hranilne kujižiee družili zavodov bi-ez i^i^u'><- obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadrtima sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo iri oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lHletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo (!••-lež pi» :»00 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih i»o dogovoru. Deleži ><■ obrestujejo po 6.15%. V]»lačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842?.;Jl»b. Uradne ure: od V)—ll? dopoludne in od ?>--1 popoldne; ob nedeljah iti praznikih od '.I—1 '2. dopoludne. Dr. Rosa Balsam --- iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi Praško domače zdravilo -- je že več kakor :»0 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prehavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. |varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno .lomače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša iu hladi. V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več. S ložem« varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in far. (Ivornesa zalaptelja jri črnem orlf i1 Praga, Malastran, ogel spornerjeve Ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. ^ Zaloga v lekarnah Avstro-« »gerske, v Trstu v Lekarnah: I.ueiani. K. Leileiibiirir. P. Premliii). S. Serravallo. V. Sultiua. C. Zanetti, A. Praxmarer. S s? VEKOSLAV PLKSNICAR « X X TRGOVINA JESTVIN « K X Trst — Via G i u lin st. 2 s Trst. Naznanjam slavn. občinstvu, da sem prevzel že dobro poznano proda-jalnieo jest-v in G Grattoni, katero sem popolni 1 z najboljšim iti svežim kolonijalnim blagom kakor: kava, riž, olje, testenine, sir, maslo, moka, raznovrstna fina vina v buteljkah, ter sploh vse jestvine. Pošiljam blago na deželo po poštnem povzetju, v mestu je do naša nje na dom brezplačno. Nadejajo se obilne podporo slavn. občinstva v mestu ii na deželi, bele-žim spoštovanjem udani ^^ pjg^pgj, c_ i raznih dobrih vrst. oddam spomladi t. 1. iz svoje i trtnice v Krškem (pošta in postaja Videni - Krško, Kranjsko.) Vrste za bela vina : Ital. rizling, kraljevina. l»eli burgundec. žlahtnimi <španjol] bela iu rdeča, velt-1 linec, moslavina«. silvanec, plaver. grganja ter nekaj traminea in rulandca. Vrste za črna vina : Portugalka, modni fran- Ikinja. istrski refošk, žamet:ista črnina ikavščina). ter tirolske vr^tt-: negrara in teroldigo: dalje nekaj črnega ( burgundca. 1 Podlaga je čista riparija portalis in rupestris j rnonticohi. Vrste so popolnoma zanesljive in čiste. ^ 1 nepomešane. !:er sem dol>il cepiče in sloveče vinarske šole na Tirolskem. ne: Knoletne t-epljenk« a lo I. I»m> komadov Dvoletne „ A V2 _ 10n < )1> enem z naročitvijo naj se mi blagovoli v poslati are, Ktlor naroči toraj za 10 gld. trt. mora v poslati 'J gld. ."»O kr. are. Na naročitve brez are se pri osebah, meni nepoznanih, ne bo oziralo. Priporočam se si. občinstvu, da me blagovoli v tem za občni blagor prekoristnem podjetju po možnosti podpirati, — Vsi. ki so lansko leto trte o>l mene naročili, jih ne morejo prehvaliti. kajti od llRK) komadov je komaj 1 izostala in vse dobro vspevajo, da. mnoge so celo sad nastavile. Embalaža se bo zaračunala po lastni ceni. Prevažanje do kolodvora se ne bo zaračunalo. I)r. T. Romih in pun r Krškem (Dolenjsko) Kurje trdo kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin iu gotovo, izvrsten, v svojem učinku neprekosljiv Trnkoczy-jev k obliž kateri se dobiva v Franciscus-Apotlieke na Dunaju V 2 Schonbmnnerstrasse 107. Cena | tU) kr., po pošti kot uzoree brez veljave (i.r> kr., kot priporočena pošiljate v JO kr.. franko po predplačilu zneska I v poštnih znamkah ali proti povzetju. Obliži poskušnjo 35 kr., po pošti 40 kr. Učinek zajamčen! Razpo- I šil jate v takoj po sprejemu naročbe V Trstu se dobiva pri gosp. lekarnarju SEKRAVALLO, Piazza del sale. J