PLANINSKIVeStnik 5 / 2002
vanjih itd. Markacisti so označili tudi zimsko pot na vrhu Uršlje gore in prebarvali križ. Gospodarski odsek je skrbel za vzdrževanje planinske postojanke. Priznanja MDO Koroške so letos prejeli: Ivan Ivar-tnik, Franc Boženk, Marija Gruden in Izidor Močilnik, KnaPeljčevo priznanje pa Kristijan Krajger. (Andreja Čibron-Kodrin)
80 let življenja Mira Dežmana
5. aprila 2002 je praznoval svojo 80-letnico Miro Dežman, mnogim znan kot knjigovez, še bolj pa kot velik ljubitelj naših gora, smučar, kolesar, telovadec Sokola. Bil pa je tudi zbiralec Posilov, rad je rezljal v lesu. Z njim sem se po označenih, pa tudi neoznačenih poteh povzpel na številne vrhove. (njegov prijatelj Dušan Košir st.)
Karel Napotnik (1928-2002)
Nekaj dni pred začetkom pomladi se je na pokopališču v Podkra-ju zbrala množica ljudi, prišli so od blizu in daleč, znanci, prijatelji, sodelavci in planinci, po zadnje slovo od dragega Karla Napotnika.
Rodil se je 3. novembra 1928 pod mozirskimi planinami v kraju Radegunda, kjer je preživljal svojo
mladost. Še kot deček je občutil grozote vojne vihre. Odločil se je za poklic krojača in se zaposlil v obratu tovarne Toper v Šoštanju. Kasneje je sodeloval pri gradnji termoelektrarne Šoštanj, kjer se je tudi zaposlil.
Kmalu po 2. svetovni vojni je v Šoštanju oživelo planinstvo in Karel se je takoj včlanil v to vseslovensko in najbolj množično organizacijo. Med »krivci« za to je prav gotovo tudi lepota gorskega sveta nad Mozirjem, kamor je že kot otrok rad zahajal. Bolj ko so se leta seštevala, bolj si je želel osvojiti še nedosežene vrhove. Zato se je odločil, da bo prehodil Slovenijo podolgem in počez. To mu je tudi uspelo, saj je prehodil pot od Maribora pa vse do Kopra preko vseh tistih lepih vrhov, ki si jih je najbolj želel osvojiti. Videl je veliko lepega, odkrival lepote neokrnjene narave in o tem rad pripovedoval prijateljem, da bi tudi njih vzpodbudil h gorništvu. Posebej rad pa se je udeleževal organiziranih planinskih izletov, ki jih je prirejalo njegovo društvo. Veliko je vrhov, na katerih je stal in občudoval lepote sosednjih gora in dolin pod njimi. V obdobju, ko je bil član upravnega odbora PD Šoštanj in zadolžen za gospodarske zadeve, je vse naloge zelo vestno opravljal.
Toda prehitro so prišla leta bolezni in s tako se je moral Karel odpovedati mnogim lepim pohodom in druženju s svojimi prijatelji planinci.
Karel, imel si veliko prijateljev, kar so dokazali številni, ki so postali ob tvojem grobu. Hvala ti za vse! (Planinci PD Šoštanj)
Marjanu Bricu v spomin
Zlati oblaki žarijo, žarijo, plavajo sredi marčne modrine v soju tvojih gora.
Ah, še trenutek in ugasnejo.
Tiha je vas sredi tvoje Breginjske
doline.
Dokončno se vrnil si v svoj ljubljeni kraj, kjer kamniti stražarji tvoje
omiljene gore Stol, Mija in Matajur nad teboj sedaj bdijo. Marjan, premišljen in preudaren bil tvoj je korak govor moder in mehak srce odprto in toplo, katerega bitje za vedno čutilo med nami se bo.
Vse življenje je bil povezan z naravo, še posebej z gorami. Tu se je preizkušal, sklepal nova poznanstva in prijateljstva. Tudi njegov poklic je bil tesno povezan z naravo, saj je bil gozdar. Poti so ga vodile vsevprek po naši lepi deželici.
Zelo dragocen je bil njegov prispevek k delovanju Planinskega društva Bovec. Med leti 1975 in 1981 je neutrudno vodil naše društvo. Bil je vodja gradbenega odbora za kočo na Kaninu. Vsa leta je bil gospodar društva, skrbel je za koče na Mangartskem sedlu in Predelu, za Dom Zlatorog v Trenti in Dom Petra Skalarja. Vsa ca dela je opravljal prostovoljno, a kljub temu izredno strokovno in odgovorno, zato ne preseneča, da je prejel zlato priznanje PZS.
Najpomembnejši pa je bil njegov prispevek k širjenju toplih medčloveških vezi med planinci na obeh straneh meje in na celotnem Primorskem. Še danes sodelujemo s planinci iz zamejstva, Furlanije in Benečije ter tako kujemo nova prijateljstva.
Nesebično je pomagal ljudem v Vrsniku, Breginju in Bovcu. S seboj je odnesel žar v očeh, ko nam je
60
PLANINSKIVeStnik 5 / 2002
razkrival lepote narave in kraje iz svoje mladosti okoli rojstne vasi Breginj. Nikoli ne bomo pozabili teh čudovitih trenutkov z njim.
Pod peroti skril si svoj soj. Stisnil v prsi gora melodijo, naj strasti tvoje globoko spijo, naj mir in pokoj bo s teboj v dolini tvoje domačije.
Pogrešali ga bomo. Miran Klaves v imenu PD Bovec
Zbor gorskih reševalcev Slovenije
V petek, 12. aprila, je bil v kulturnem domu Korotan na Jezerskem zbor gorskih reševalcev Slovenije. Na zboru, ki je po pravilih vsaka štiri leta, se zberejo predstavniki 17 postaj GRS Slovenije. Prvi je zbor pozdravil domačin Drejc Karničar, po kratkem kulturnem programu pa še župan Jezerskega Milan Koci-jan, predsednik PZS Franci Ekar in predstavnik Uprave za zaščito in reševanje Aleš Zupanc. Prisotnih je bilo 68 delegatov s 17 postaj (z vsake po štirje, udeležba je bila torej stoodstotna). Predsedujoči na zboru je bil Drejc Karničar. Pred začetkom seje se je zbor z minuto molka poslovil od svojih članov, ki so od leta 2000 zapustili vrste GRS. Na začetku je potekala razprava o dnevnem redu, ker je komisija za volitve poročala, da za vse Punkcije ni dovolj predlaganih kandidatov. Sledila so poročila: o delu Komisije za GRS pri PZS, disciplinske komisije, nadzornega odbora in delovanja Ustanove Sklada Okrešelj.
Načelnik Komisije za GRSS Dušan Polajnar je podrobno predstavil delovanje GRS med letoma 2000 in 2002. Člani GRS so leta 2001 na 260 akcijah reševali 284 ponesrečencev, na terenu so prebili 8948 ur, v 123 akcijah je sodeloval helikopter, v 156 zdravnik, 32 osebam ni bilo več pomoči, od tega jih je v gorah umrlo 21. Med vzroki nesreč je na prvem mestu padec (114), sledijo zdrs (57), nepoznavanje terena
Načelnih Komisije za GRSS
Dušan Polajnar
(52), 40 planincev je zašlo, 23 jih je bilo telesno preslabo pripravljenih, 19 pa bolnih. Reševalci so v treh primerih izdali račune, od tega je v dveh primerih šlo za opita planinca. Začetek planinske sezone je zaznamovala velika količina snega. Kljub opozorilom obiskovalcev gora preko medijev je bilo več zdrsov.
V nadaljevanju je Polajnar opisal vrsto dejavnosti iz Programa dela Komisije za GRS pri PZS, kot so usposabljanje in dopolnjevanje znanja, testiranje opreme, pomoč ob naravnih nesrečah, povezava z zaščitnimi organizacijami, priprava preventivnih akcij in mednarodno sodelovanje. V letu 2001 je GRS izdala učbenik za vzgojo in izobraževanje članov GRS, žal niso uspeli v roku zbrati dovolj prispevkov za izdajo zbornika ob 90-letnici GRS, uredili pa so svojo spletno stran (www.pzs.si/grs). Načelnik je posebej poudaril potrebo po še boljšem seznanjanju javnosti o delu GRS. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da je vsako leto potrebnih vse več naporov za usklajevanje in dogovarjanje za sofinanciranje njenih dejavnosti. V letu 2001 niso uresničili načrta zamenjave vozil. Načelnik je poročal tudi o delovanju Ustanove Sklad Okrešelj, katere namen je finančno pomagati otrokom gorskih reševalcev, ki so se ali se morebiti bodo še ponesrečili pri zahtevnem in nevarnem reševalnem delu. Zdaj
ima štipendije osem otrok, nekateri pa so dobili enkratno pomoč. Iz sklada bi radi podprli tudi raziskovalne naloge o delu GRS, a žal ni večjih darovalcev. Zato PZS predlaga planinskim društvom, da bi prispevala v sklad po 30.000 oziroma 20.000 SIT (reševalci so se odločili, da bodo v sklad prispevali potne stroške za udeležbo na zboru). Polajnar je spomnil še na letošnji osrednji dogodek: 90-letnico obstoja slovenske GRS. Ob tem želijo seznaniti javnost z delom GRS in njenimi težavami. Osrednja prireditev bo 15. 6. 2002 v Kranjski Gori.
V nadaljevanju zbora je potekala dolga razprava o poročilih in tudi drugih zadevah v zvezi z reševanjem. Nadzorni odbor je ugotovil, da za določeno nabavljeno opremo še ni urejena vsa dokumentacija. Zato je bil sprejet sklep, da dosedanje vodstvo ne bo razrešeno in da bo kadrovski postopek podaljšan za dva meseca, ko bo sklican izredni zbor in bodo izvedene volitve. Na pobudo Iztoka Tomazina, načelnika zdravniške podkomisije, je bil sprejet tudi zanimiv sklep, da sta primarni korist ponesrečenca in varnost reševalca. Z veliko večino je zbor sprejel nov Pravilnik o GRS. Predlog, da se otrokom ponesrečenih izplačajo vsa sredstva Sklada Okrešelj, ni bil sprejet, ker pravila tega ne dopuščajo. Postaji GRS Prevalje in Maribor sta se na zboru dogovorili za skupen sestanek, na katerem bodo ponovno preverili razmejitev med postajama. Na zboru so spet opozorili na potrebnost
Zbor GRS na Jezerskem
60