Poštnina platana v gotovini.
POŠTAR
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. 2.	V Ljubljani, dne 20. januarja 1930.	II. leto.
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca.
Cek. konto 11.631
Letna naročnina . . Din 24*— Polletna naročnina.	„	12‘—
Posamezna številka „	i-50
t Minister ins.Stevan Savković.
Dne iz. januarja t. 1. je preminul na Dunaju v sanatoriju L6w minister za gradbe in tudi naš minister ing. Stevan Savković. 2e di ugič je iskal na Dunaju leka svoji težki bolezni, ki ji pa je končno podlegel, kljub temu, da so si prizadevali priznani zdravniki specialisti, ohraniti mu življenje in kljub temu, da je bil sam po konstituciji in duhu zelo odporen. Priprave za prevoz njegovega trupla /. Dunaja v Beograd, o katerih so obširno poročali vsi naši dnevniki, so pokazale, kako popularna osebnost je bil pokojni.
K večnemu počitku so ga položili dne 15. januarja v Beogradu na državne stroške in na najsvečanejši način. Pogrebne obrede je izvršil v saborni cerkvi sam patriarh Dimitrije z dvema vladikoma in 10 svečeniki. Prisostvoval jim je kralj, vsi člani vlade s predsednikom generalom Zivkovičcm na čelu, ves diplomatski zbor in veliko število meščanov. Med drugimi se je poslovil od pokoj-; nika v imeniku osobja bivšega ministrstva za pošte in brzojav dr. Milorad Nedeljkovič, za ministrstvo za gradbe pa je imel poslovilno besedo načelnik Milorad Jovanovič.
Za oblastno pt upravo v Ljubljani' se je udeležil pogreba obl. upravnik g. Alojzij Giegorič.
Pokoj njegovi duši!
kov pošt četrtega reda bodo opravljali najstarejši uradniki.
Zvanja v drugi in tretji kategoriji so ostala ista, kakor jih je določala prejšnja uredba o ureditvi ministrstva. Zvanje nadzornikov t. t. linij je samo v tretji kategoriji.
Prehod v višje kategorije brez predpisane šolske izobrazbe je mogoč iz služitelja na zvaničnika, čuvarji t. t. linij pa lahko pridejo v III. kategorijo.
Zakon rešuje tudi to, kakšna izobrazba je potrebna za posamezne kategorije. Z a poštno telegrafske uradnike II. kategorije je predpisana srednja ali njej odgovarjajoča šola im izpitom. Vprašanje je to-tako, kakor stroka zahteva. Za tehnične uradnike (tehnike) p. t. stroke je predpisana srednja tehnična ali srednja šola z maturo. Za praktične tehnike (mehanike) je predpisana obrtna šola pri srednji tehnični šoli ali štirje razredi realke. Enaka predizo-brazba kakor za praktične tehnike je predpisana tudi za nadzornike t. t. linij. Nadzorniki t. t. 1 i n i j (III. kategorija) pa lahko postanejo tudi oni zva nični ki, ki so dovršili 15 let
s k o n č n rej rešeno
dobre službe v zvanju čuvarja t. t. 1 i n i j.
Za ostale uradnike III. kategorije (p. t. manipulant, arhiv, uradnik, telefonistka, kondukter, skladiščnik) so kakor poprej predpisani 4 razredi srednje ali njej odgovarjajoče šole. Zvaničniki in služitelji morajo imeti izobrazbo, ki jo predpisuje zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civ. reda.
Čuvar t. t. linij more postati samo oni, ki je dovršil dva razreda srednje ali tej odgovarjajoče šole, ali pa pripravniški izpit za pomožno telegrafsko telefonsko tehnično službo.
Zvanje pismonoš, dostavljalcev brzojavk in pomožnih kondukter-jev je predvideno zopet le med zvaničniki. Za ta zvanja sta predpisana dva razreda srednje ali tej odgovarjajoče šole ali pa položeni pripravniški izpit za pomožno poštno službo. S tem smo se zopet vrnili nazaj k podurad-niškim izpitom, ki jih je organizacija nižjih p t. uslužbencev vedno zahtevala. Ta izpit je za stroko brez dvoma važnejši kakor kaka dva razreda srednje ali tej podobne šole.
Jos. Štukelj:
Še o vračunljivosti služb.
Novi zakon o ureditvi ministrstva za sradbe in njegove zunanje službe.
je bil dne 18. t. m. objavljen v Službenih Novinah. Po novem zakonu je razdeljeno ministrstvo na sledeča odelenja:
1.	) obče odelenje,
2.	) računsko ekonomsko odelenje,
3.	) odelenje za ceste,
4.	) odelenje za železnice,
5.	) hidrotehnično odelenje,
6.	) arhitektonsko odelenje,
7.	) poštno odelenje,
8.	) telegrafsk o-t elefonsko ode-
lenje.
V delokrog poštnega odelenja spada ureditev in vzdrževanje notranjega in mednarodnega poštnega prometa in službe, poštni in javni avtomobilni promet ter kontrola poštnih računov, kolikor ne bo ta poverjena direkcijam. V delokrog telegrafsko telefonskega odelenja spada ureditev in vzdrževanje javnega notranjega in mednarodnega žičnega in brezžičnega t. t. prometa in službe, gradbe in vzdrževanje vseh t. t. linij itd. ter kontrola t. t. računov, kolikor ne bo prenesena na direkcije. Šef tega odelenja more postati le uslužbenec, ki je dovršil tehnično fakulteto.
Sedanje oblastne p. t. uprave se ukinejo, na sedežih banskih uprav pa se ustanove direkcije pošte in tele g r a f a, ki se bodo nazivale po banovinah. Njih teritoriji se bodo krili tudi s teritoriji banskih uprav. Naša direkcija se bo torej zvala »Dravska direkcije pošte in telegrafa«. Direkcije se bodo delile na odseke in oddelke.
Državne pošte se delijo na štiri rede, poštno carinska skladišča pa na dva reda. Predstojniki pošt prvih treh redov se bodo zopet nazivali »upravnik!«. Posle predstojni-
O vračunljivih službah sem že ponovno pisal v »Poštarju«.*) Mislil sem, da je ta
*) Glej štev. 7 in 9 lanskega letnika.
stran naše pragmatike popolnoma pojasnjena in debata zaključena, pa ti pride nekaj vmes, da se nenadoma cela stavba zamaje. Je pač stara stvar z zakoni. Misliš, da si jim prišel do živega, ker leži stvar takorckoč na dlani in modruješ, da je tako, pa ijič drugače. Nenadoma pa se slika skali. Nekdo je namreč vrgel vanjo kamenček dvoma, neko novo tolmačenje.
Tako se je zgodilo tudi s tolmačenjem, kako (ne katere) se vračunavajo razne službe. Na to se do sedaj sploh dosti mislilo ni. Stvar se nam je zdela enostavna in sama po sebi razumljiva, češ, kar je vštevno, je po efektivnem trajanju vštevno tudi v stopnje osnovne plače. Tako stoji izrečno v členu 233 pragmatike za uslužbence, ki so bili ob uveljavljenju pragmatike že v službi in so bili vanjo tudi prevedeni.
Pred nekaj dnevi pa dobim v roke od- | ločbo obče seje glavne kontrole z dne 13. decembra 1929, akt glavne kontrole štev. 114456 z dne 23. decembra 1929, ki pravi: »Na vprašanje ali se sme kontraktualna služba računati za stopnje osnovne plače v smislu člena 47 zakona o uradnikih, je odločeno, da se kontraktualna služba ne more priznavati za stopnje osnovne plače, ker je člen 241 zakona o uradnikih, ki je to službo priznaval, prehodnega značaja in je veljal le za prevedbo na novi zakon o uradnikih. Člen 137 pa priznava to službo samo za pokojnino. Tako tudi člen 1 zakona o dosegi pravice na pokojnino od 1. marca 1929 te službe ne računa v aktivno državno službo in kot tako ne priznava za stopnje osnovne plače po členu 47 zakona o uradnikih.«
Če bi bilo mnenje glavne kontrole za vse merodajno, bi torej kontraktualna služba
onim, ki so bili uvrščeni v red držav, uslužbencev po 1. septembru 1923, ki torej niso bili prevedeni, ampak šele pozneje sprejeti v službo odnosno reaktivirani, štela v penzijo, če bi jo seveda dočakali, za časa aktivne službe pa bi se jim ne računala za odrejanje stopenj osnovne plače. Stvar pa ni važna samo za one, ki imajo kakšno kontraktualno službo, ampak tudi za one, ki imajo vojaško (prc-kokadrsko) službo, ker pravi tudi glede take službe pragmatika (člen 137) samo to, da se šteje v pokojnino, kaj pa je glede štetja v stopnje osnovne plače, pa ni nikjer specialno zanjo ničesar odrejenega. Usodo kon-traktualne službe deli tudi služba selskih pismonoš, poštnih slov in tudi služba poštnih aspirantov. Takih uslužbencev je bilo v preteklih letih veliko nameščenih in jim so bile prejšnje službe vračunjene v stopnje osnovne plače.
Quid iuris?
Mnenje glavne kontrole sc zdi kar razumljivo, posebno za one, ki se še spominjajo, da so baš avstrijski predpisi tako določali glede vojaške službe.
In vendar mislim, da se je glavna kontrola	in da njeno mnenje ne bo dr-
žalo pred državnim svetom. Predvsem naj vsak pomni, da glavna kontrola ni poklicana obvezno tolmačiti našo pragmatiko. — Upravne oblasti v tej točki niso doline imeti enako mnenje, temveč morejo izdajati tudi nasprotna rešenja. Po členu 37 zakona o glavni kontroli je pač med drugim naloga občih sej tudi ta, da skrbe za e n a k o uporabljanje zakonov v oddelkih glavne kontrole, torej za to, da oddelki enako poslujejo in da i z istih razlogov vlagajo tožbe na državni svet. Dalje pa njeno tolmačenje ne sega. Vlogo glavne kontrole, kolikor se tiče naše pragmatike, sem prilično pojasnil v Članku »O glavni
kontroli in dfžavrtem svetu (štev. 21 lanskega »Poštarja«), zato o tem tukaj rte bom več razpravljal.
Za izvrševanje zakona o državnih uslužbencih civ. reda sta pristojna minister pravde in minister za finance. Izrečno tako določa namreč člen 251 pragmatike. Centralna komisija za uporabo in izvršitev pragmatike pa je na neki svoji seji sklenila, da se morajo glede stopenj osnovne plače itd. pri onih uslužbencih, ki so bili pod prejšnjimi zakoni drž. uslužbenci, pa se pod sedanjim zakonom reaktivirajo, analogno uporabiti določila členov 241 in 235. Mišljenje komisije je v celoti objavljeno v štev. 9 lanskega »Poštarja«. Torej na neprevedene uslužbence naj se uporabijo prehodna določila! Sicer pa baš člen 241 v nasprotju z drugimi prehodnimi členi prav nič ne govori o prevedbi, temveč je tako splošno formuliran, da se mi zdi, da zakonodajalec ni imel namena vezati ga na samo prevedbo. To je rekel že v členu 233.! Staro načelo razlage zakonov pravi, da zakonodajalec v istem zakonu iste stvari dvakrat ne določa. Ce sta pa v zakonu dve slični določili, si je treba razlagati, da je hotel zakonodajalec v enem slučaju nekaj drugega določiti.
V členu 233 je zakonodajalec določil, kaj šteje v stopnje osnovne plače prevedenim uslužbencem, v členu 241 pa je vsekako isto
Brzojav ir
v dveh
1.	Del.
Priročno navodilo za Morsejevo brzojavlja-nje; gradnja brzojavnih vodov in kabelski brzojav.
S 43 slikami.
Z odobrenjem direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani (dir. štev. 98674/1112—1927) sestavil
Ivan Napotnik,
sekretar direkcije pošte in telegr. v Ljubljani.
Knjigo s tem naslovom smo dobili lani iz ljubljanske tiskarne »Merkur«. Velikost knjige: 23-50 cmXx6'50 cm. Papir dober, tisk razločen, oblika knjige lepa, cena za 80 stiani s 43 klišeji nizka.
Ker hočem biti odkritosrčen, priznam, da sem bil knjige prvi trenotek, ko mi je prišla v roke, zelo vesel, ker sem videl, da se je vendar zopet našel človek, ki je izprevidel naše siromaštvo in žrtvoval vse svoje moči in bogve koliko noči, da nam je sestavil in podaril krvavo potrebno strokovno knjigo. Saj vemo, koliko truda je bilo treba, da so strokovni učitelji v naših postnih tečajih napravili na hitro skripta, po katerih so lahko v slovenskem jeziku predavali tvarino, ki so jo oni morali prežvekovati po nemških izvirnikih. Koliko iskanja po slovarjih, koliko razmišljanja, povpraševanja, posvetovanj itd. je bilo treba, da smo si za silo ustvarili termine, ki jih uporabljamo dan na dan na posti, pri brzojavu in telefonu. Koliko dela, zares požrtvovalnega dela leži v današnjih slovenskih tiskovinah. Seveda, ako prečitas danes slovensko tiskovino, se ti zdi vse tako enostavno, razumljivo, kakor da bi lic moglo biti drugače. Ko bi pa vedel, kako si je prve dni po prevratu belil z njo glavo tisti, ki je imel pred seboj nemški vzorec in ^ moral iskati slovenske izraze, bi sodil drugače.
Zares, prav vesel sem bil te knjige, ker sem videl, da gre vse sistematično, po nekem načrtu in da ni vse tako mrtvo, sterilno, kakor se je zdelo. Pred to knjigo nam je zbral v prav lepo rejeni knjigi g. Wolf za odhod-nico vse poštne, dotlej po posameznih pravilnikih, pt. Vesnikih, po tiskanih in lito-grafiranih okrožnicah razštrkanc predpise, sedaj knjiga o brzojavu, potem pride knjiga o telefonu, nato mogoče tako zelo potrebna
določilo razširil na vse uslužbence, tudi take, ki se bodo šele postavljali ali reaktivirali po 1. septembru 1923. Pragmatika datira še iz parlamentarne dobe, ko so se zakoni z muko porajali! Vtis imam, da so tvorci pragmatike šele pri prehodnih določilih prišli na to, da prav za prav še sploh niso jasno določili, kaj naj se za bodoče šteje za odrejanje stopenj osnovne plače in so to določili v Členu 241, ker niso hoteli dati vsem prehodnim določilom one minljivosti, ki jim jo je sedaj prisodila glavna kontrola.
Iz duha pragmatike (ratio legis) sledi jasno, da je baš njen zakonodajalec hotel odpraviti anomalijo, da se šteje neka služba samo v pokojnino, glede katere je po večini sploh dvomljivo, ali jo bo uslužbenec užival ali ne, ne pa po svojem efektivnem trajanju za časa aktivne službe tudi že v stopnjo osnovne plače. Ako je to storil za preteklost, zakaj naj bi to uvedel zopet za bodoče. Ako ne gledamo skozi taka očala na pragmatike, nam postanejo vsa določila glede kretanja v stopnjah osnovne plače nerešljiva uganka. Zakaj pravi na primer člen 47, da ostane začasni uslužbenec na svoji stopnji, dokler ne jx>stanc stalen? Zakaj pa ne pravi, kar na prvi stopnji, ako ni mogoče všteti že kar pri namestitvi kontraktualne in prekokadr-ske službe?!
(Nadaljevanje.)
1 telefon
delih.
navodila za brzojavne nadziratelje in pa nov brzojavni in telefonski pravilnik oziroma knjiga, v kateri bi bili vsi brzojavni in telefonski predpisi pregledno podani itd., itd. Tako sem se tolažil, ko sem knjigo odprl.
Ustavil sem se kajpada najprej pri »Predgovoru«, v katerem pravi avtor, da se je trudil, da bi razložil kemijo in fiziko ter tehnično mehanične dele za brzojavne in telefonske člene ter aparate kar najbolj preprosto in razumljivo in da bo čitatelj brez težave spoznal priprave brzojavnih in telefonskih aparatov.
Neglede na to, da pravi avtor nadalje v predgovoru, da stopa že ponovno pred javnost z brošurami, ki so se dobro obnesle, in da poznam samo eno, v kateri je podal takoj prva leta po prevratu strukturo Hughes aparata, ki je pa zadela na hudo kritiko, sem ostal pri dobri volji in trden v svoji veri, zlasti ko sem videl, da si želi pravične ocene za svoje delo, za katero je preskrbel celo svojeročne risbe, ko bi si jih vendar lahko izposodil od nemških avtorjev.
Šel sem lepo po vrsti. Za predgovorom »Vsebina«, našteta na treh straneh s stvarnim kazalom na četrti strani.
Bogata vsebina, vam pravim! A ravno zato sem takoj malo jjodvomil in obšel me je strah, ker sem si dejal, da je knjiga, kolikor poznam te reči, najbrž presuha za tako obširno vsebino.
Mislil sem si namreč tole: kdor bi hotel napisati strokovno, poljudno pisano knjigo, in kakor pravi v predgovoru avtor sam, razložiti kemijo in fiziko ter tehnično nične dele za brzojavne in telefonske člene ter aparate kar najbolj preprosto in razumljivo, ta bi pač porabil veliko več prostora, ker v knjigi, ki je namenjena uradnikom pri brzojavu in tudi telefonu, z večjo, manjšo in celo s prav majhno šolsko izobrazbo, mora biti vse na dolgo in široko, kolikor mogoče priprosto in res razumljivo razloženo. Pa tudi slik bi moralo biti več, ker si človek v strokovni knjigi skoraj za vsako tretjo reč kaj rad ogleda natančno, jasno in razločno sliko, ki mu često kaj nerazumljivega mahoma predoči tako plastično, da mu ne uide več iz spomina.
Pa ostanimo nekoliko pri pregledu vse-
bine, zakaj iz kazala sklepaš že lahko kolikor toliko na to, kaj je v knjigi.
Kakor rečeno, vsebina je obširna, obeta veliko, saj ima 33 poglavij in je dovolj lepo razdeljena.
Za predgovorom pride kratka zgodovina brzojava, ki je prav primeren uvod knjigi.
Nato slede oddelki: L brzojavne naprave, II. galvanski členi, III. sekundarni členi, IV. naprava brzojavne proge, V. Morsejev brzojav, VI. pomožni aparati, VIL vključevanje uradov, VIII. napake pri aparatih, IX. brzojavni vodi, X. preiskovanje vodov in XI. kabelski brzojav.
Do tu bi bilo nekam vse v redu, samo ko bi ne opazil, da je v drugem poglavju napovedana razlaga o budni tekočini inelek-t r o b u d n i sili.
Človek je preveč radoveden, da bi takoj ne začel listati naprej.
In res, že na 15. strani vidiš, da govori avtor o elektromotorni sili, ki jo pa kratkomalo na koncu strani prekrsti v elek-trob udno silo in tako najdeš na 16. strani tudi budno tekočino. Avtor nam je oči-vidno poiskal nov terminus, ki se mu pa ni posrečil. Buden pomeni: čuječ (wach, wach-sam), pa tudi živahen, vesel, (lebhaft, heiter). Sila, ki recimo budi ali vzbuja elektriko, pa vendar ne more biti čuječa, še manj pa živahna, vesela in prav tako je tudi z budno tekočino. Tudi tekočina, ki pomaga buditi ali vzbujati elektromotorno silo, ni čuječa in tudi živahna in Židane volje ne, marveč kvečjemu budeča ali vzbujeval-n a tekočina.
In nadalje vidim iz kazala še to, da avtor ne spoštuje že priznanih terminov, ki se že povsod uporabljajo, kakor Morsejevo dajalo in j e m a 1 o, ker jima pravi jemalec in dajalec in jih torej personificira. Hkrati pa opažam, da ni dosleden, ker pozna v 28. poglavju vendar dvojno dajalo in ne dvojnega dajalca.
Ko sem to zapazil, me je pa resnično zaskrbelo, ker sem upravičeno začel domnevati, da pri iskanju izrazov avtor najbrž ni bil preveč skrupuldzen in da bom v knjigi našel marsikaj, kar je ne dela razumljivo.
Kdor hoče strokovno knjigo pisati, mora predvsem seveda snov obvladati, nič manj pa jezik, v katerem hoče pisati, dobro in temeljito poznati. Njegovo besedišče mora biti zelo gosto, zelo bogato, ako hoče biti razumljiv. In strokovni terminus mora biti točen, jasen, plastičen.	,
Gospodu Napotniku nikakor nečem delati krivice. Ne morem in nočem mu očitati, da se je spravil na snov, ki je strokovno ne obvlada, ali krivico bi delal stroki, ako bi molčal in ne pokazal, kaj ji je dal.
Sicer pa sem mnenja, da si vsak resen avtor želi ocene svojega produkta ali da se vsaj tu ali tam izpregovori kaj o njegovem delu in da ga gotovo boli, ako se zanj nihče ne zmeni. Molk je tudi kritika, in sicer največkrat uničujoča, porazna. Lahko pa izvira molk tudi iz zavisti, preziranja itd., in že zato, da bi kdo kaj takega ne domneval, se je treba oglasiti.
Torej vse priznanje, čast in spoštovanje gospodu Napotniku, da sc je poleg službe lotil tega težkega dela, da je imel toliko poguma in se ni ustrašil nobenih neprilik in ovir. —
Zamerim pa g. Napotniku to, da knjige ni bolj skrbno pripravil in obdelal, ko bi to vendar lahko storil. Zakaj ni poiskal ljudi, ki bi mu gotovo kje kaj pomogli? Ali res ni med nami ljudi, ki poznajo vse to, kar obdeluje on v svoji knjigi, natančno, in ki bi mu svetovali, kje in kako je treba še kaj dodati, izpopolniti, bolj jasno povedati, prede lati itd.?
In kar je glavno, ako bi iskal pOmoči, bi bila to danes v vsakem pogledu dobra knjiga,
ki )0 res potrebujemo. Kako lahko bi našel človeka, ki bi mu opilil jezik, a poiskati bi moral človeka iz poštnih vrst, ki pozna snov in ki bi hkrati vsepovsod tudi zadel prave izraze.
Knjiga bi se sicer za mesec, dva zakesnila, pa kaj zato? Imeli bi zares knjigo, ki bi nekaj veljala.
Tako pa žalibog ni vse v redu. Predvsem jezik, jezik, g. Napotnik, ta šepa! Stavki so ponekod prav zmrcvarjeni. Vi navajate nove izraze, ki se jim pozna, da niso napravljeni premišljeno in ki so prav bodeči. Škoda knjige, ki bi lahko bila izvrstna.
Da pa ne bo kdo rekel, da ta ocena ni pravična in da kažem samo na pege in da ni tako hudo, je najbolje, da si knjigo še nekoliko ogledamo.
(Dalje prih.)
prezračeni, dovolj razsvetljeni in zakurjeni. Taki vzorni poštni uradi so v Alzaciji-Loreni. Na Nemškem so sc prištevali kolodvori in pošte k tistim stavbam, ki jih ni moči zidati zadosti velikih in prostornih.
Člankar zahteva med drugim, da se mo-
rajo telefoni v javnih telefonskih govorilnicah proti nalezljivim boleznim zopet in zopet dcsinficirati ter peresniki, ki so na pultih in mizah v porabo občinstvu, hraniti v stekleni posodi z lehko izpuhtevajočim antiseptikom.
Društvene vesti.
Pobijanje tuberkuloze pri francoski poštni in brzojavni upravi.
(Konec.)
Ravno tako je pa tudi slaba hrana dostikrat kriva sušice. Pomanjkanje hrane med vojno je na Nemškem, v Avstriji in v zasedenem francoskem ozemlju število jetičnih uslužbencev podvojilo. Zato so vsekako zelo potrebne poštne kantine, ki nudijo pod stalnim nadzorstvom dobro hrano po zmernih cenah. Ncomoženim mladim uradnicam je treba pomagati z dobrim nasvetom, kako naj si po svojih prejemkih preskrbijo zdravo in primerno prehrano.
Navsezadnje moramo pobijati alkoholizem. Pijančevanje pripravlja tla tuberkulozi, ker uničuje človeški organizem in slabi njegovo odporno silo proti škodljivim vplivom. Poštne kantine morajo biti potemtakem pod dobrim nadzorstvom; odprte smejo biti samo ob določenem času. Uslužbenci, kateri bi izvrševali službo v pijanosti, bi morali biti najstrože kaznovani.
Važno je, da zdravnik bolezen ob pravem Času ugotovi, ker je zdravljenje od tega odvisno, da se bolezen že v kali zatre. Bolniku je treba dati priliko, da se zdravi.
Dosihmal je bil jetičnik edino v domači, včasih boljši, včasih v slabši oskrbi, pri čemer pa so bili njegovi ljudje v vedni nevarnosti, da sc pogubnih bacilov nalezejo. ^ Po zgledu učiteljev, železničarjev, trgovcev, studentov bi si morali tudi poštni uslužbenci sezidati zdravilišča, kjer bi bila obolelim dana najlepša prilika, da bi se zdravili ob dobri hrani na svežem zraku. Zdravljenje bi moralo biti pod strogim in vestnim zdravniškim nadzorstvom. V zdravilišča bi smeli samo ozdravljivi bolniki. Paziti bi bilo treba, da bi med njimi nihče ne postaval ali se celo dolgočasil. Zavod naj bi navajal bolnike na pametno in primerno življenje po njih odhodu iz zdravilišča.
Za tuberkulozo nevarno zbolelim so pa najprimernejše mestne bolnice.
Posebno pozornost pa je posvečati bolnikovim družinskim članom, zlasti pa otrokom. —
Da bi se kar najbolj ubranili tuberkuloze, je po nasvetih drja Beaufumeja treba:
1.	dobrih in zanesljivih zdravnikov,
2.	temeljite odgoje osebja, ki ima bolnike v svoji skrbi,
3.	dosti denarja in
4.	enotne uprave, zakaj šef poštnega ravnateljstva bi moral biti apostol svojim uslužbencem.
Na ta predavanja drja Beaufumčja je časnik »Le Journal« pripomnil: V prid zdravja poštnih uslužbencev mora storiti tudi občinstvo, kadar rabi pošto, svojo dolžnost. Uradni lokali bi morali biti prostorni, čestokrat
D vve seji.
I.
Dne 8. decembra 1929 je bila redna širša odborova seja osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev, katere so se poleg obeh odborov udeležili tudi delegati krajevnih skupin, in sicer za Maribor preds. Božičev, za Celje Gruber, za Ptuj pa Glavnik.
Predsednik Gruden je po otvoritvi seje in ugotovitvi sklepčnosti takoj prešel na dnevni red.
Najprej je tajnik Bizovičar prečital zapisnik zadnje širše odborovc seje, nato pa več dopisov, ki so pokazali, da ima članstvo v odbor popolno zaupanje, ker se dopisi sproti rešujejo.
Iz ust g. predsednika smo čuli nato sledeče:
Ker se davčni izterjevalec g. Rojc ni zglasil zastran razprodaje svojih knjižic, je odbor celo zadevo za enkrat opustil.
Do sedaj izdelane službene torbe se porabijo, pri novi nabavi sc pa bodo upoštevale želje društva.
Glede nabave pelerin je zahtevalo ministrstvo zopet vzorce, katere je tukajšnja poštna uprava že odposlala.
Na našo spomenico glede nabave čevljev, je prejela obl. pt. uprava iz ministrstva odgovor, da ni na razpolago potrebnega kredita. Ker smo pa zvedeli, da so se Čevlji v Beogradu in Zagrebu razdelili, smo v tem pogledu odposlali drugo spomenico. — Imenovanj in napredovanj že leto dni ni bilo in nam ne preostaja drugo, kakor tolažba, da bo v letu 1930 več sreče. Tudi brz. mojstri in sprevodniki kljub razglasu v uradnem listu štev. 70 še niso imenovani v III. uradniško kategorijo.
Glede izplačila zaostalih draginjskih doklad upokojenim selskim slom je naša centrala prejela preko ljubljanskega magistrata obvestilo, da je cela zadeva v teku in izročena ministrstvu za gradbe.
Po teh izvajanjih je dobil besedo predsednik mariborske krajevne skupine g. Božičev, ki je poročal o važni seji v Mariboru in povabil vse na plesni venček dne 11. januarja in na občni zbor mariborske kraj. skupine dne 26. januarja 1930.
Nato je govoril predsednik celjske kraj. skupine g. Gruber, ki je podal poročilo o sestanku, ki ga je priredil v Rogaški Slatini in ki se ga je udeležil iz centrale podpredsednik g_ Penko. Na dopis tajnika Bizovičarja je odgovoril, da bo na prihodnji odborovi seji zadevo uredil, rezultat pa centrali pismeno sporočil.
Predsednik ptujske kraj. skupine g. Glavnik je nato poročal, da se napovedani sestanek v Murski Soboti ni vršil, to pa zato, ker je med tem list »Poštar« prinesel daljše poročilo o društvenem delovanju. Omenil je tudi, da se je v M. Soboti osnoval godbeni odsek, ki si jc nabavil že več inštrumentov.
K besedi sc je oglasil tudi predsednik ljubljanske kraj. skupine g. Klančič, ki je poudarjal, da se po zaslugi podpredsednika g. Penka članstvo redno bolj množi. Glede ustanovitve godbenega odseka v Ljubljani je omenil, da je za ustanovitev priglašenih Še premalo članov, da pa stvar ne bo zaspala.
Na koncu je podal izčrpno poročilo blagajnik g. Engelman, na kar se je na predlog preds. g. Klančarja in Božičeva vršila tajna seja.
Pri slučajnostih je sporočil g. Penko, da so pravila za dom nižjih poštnih uslužbencev že napravljena, na kar je predsednik g. Gruden sejo zaključil.
Dne 4. januarja t. 1. se je vršila odborova seja osr. društva nižjih poštnih uslužbencev v navzočnosti vseh odbornikov in nadzorstva.
Na tej seji se je prečital in odobril zapisnik širše odborove seje z dne 8. XII. 1929, in sicer zato, ker bo pred občnim zborom, ki se bo vršil 16. februarja t. 1. ob 14. uri v beli dvorani hotela »Union«, premalo časa za obravnavanje tako obširnega zapisnika.
Nato so bili prečitani razni dopisi, ki jih je pa tajnik s pomočjo preds. g. Grudna in podpreds. g. Penka že prej rešil. Na tej seji se je ugotovilo, da ne prihajajo več pritožbe, češ, da tajništvo ne odgovarja na dopise in zato je izjavil odbor, da je z delom novega tajnika zadovoljen. Glede na to, da se je vršil plesni venček nižjih pt. uslužbencev v Mariboru dne n. januarja, je določila kraj. skupina nižjih pt. uslužbencev v Ptuju svoj občni zbor za 12. januar t. L, ker bi se tako delegati iz centrale, ki bi sc udeležili plesnega venčka, takoj drugi dan lahko podali v Ptuj.
Kot delegata za občni zbor kraj. skupine nižjih pt. uslužbencev v Mariboru dne 26. januarja t. 1. je odbor določil predsednika g. Giudna in podpred. g. Penka.
Nato je pozval preds. tukajšnje kraj. skupine g. Klančar celokupni odbor naj se udeleži občnega zbora kraj. skupine nižjih pt. uslužb. v Ljubljani dne 19. januarja.
Na koncu sta bila določena še 2 odbornika, ki se naj kot zastopnika udeležita običajne veselice mestnih nižjih uslužbencev v Ljubljani in odobril se je hkrati prispevek za venec za pokojnega inšpektorja g- Vesenjaka, na kar je predsednik g. Gruden sejo zaključil.
Občni zbor maturantskega društva v Ljubljani, ki je bil dne 4. januarja t. 1. je bil izredno dobro obiskan. Kot delegat upravnega odbora v Zagrebu se ga je udeležil tajnik Dabič. Oficielni del zborovanja je trajal nepretrgano od 20V2 pa skoro do 24. ure, kar priča, da se je tretiralo marsikako važno vprašanje. Med drugimi zanimivostmi je omenil g. Dabič, da bo iz utemeljenih razlogov treba prenesti upravni odbor v Ljubljano. G. Dabič je na prošnjo in naročilo zborovalcev prevzel nalogo, da skliče takoj izredno sejo upravnega odbora in ukrene vse potrebno, da bodo odposlanci mat. društva na pristojnih mestih v Beogradu sprejeti v avdi-jenco, kjer bi izposlovali za maturante rešitve raznih vprašanj, kakor so otvoritev I. skupine, službene doklade itd. V tem pogledu mat. društvo doslej iz Zagreba še ni prejelo nobenega odgovora.
Na občnem zboru izvoljeni odbor je konstituiran takole:	Cof Ivan, predsednik;
Hoffmann Edvard, podpredsednik; Zupanec Ivan, tajnik; Slamič Vinko, namestnik tajnika; Cerar Peter, blagajnik; Štamcar Milan, knjigovodja.
Obširnejše poročilo bo objavljeno v »Poštarju«.
Redni letni občni zbor osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani bo v nedeljo, dne 16. februarja t. 1. ob 14. uri v Beli dvorani hotela »Union«. DNEVNI RED:
1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2. Poročilo nadzorstva.
3: Volitev novega odbora.
4. Slučajnosti.
Vabimo vse tovariše člane, da se zborovanja v polnem številu udeleže.
Tovariše delegate prosimo, da pridejo na občni zbor točno ob napovedani uri.
Odbor.
ZAHVALA.
Krajevna skupina nižjih pt. uslužbencev v Mariboru se prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu plesnega venčka. Zlasti se zahvaljuje obl. upravniku g. Alojziju Gregoriču, da se je naše prireditve kot njen pokrovitelj osebno udeležil. Razen tega se zahvaljujemo za obisk tudi gospodoma upravnikoma pošte Maribor 1 in Maribor 2, g. šefu X. terenske t. t. sekcije in pa gg. oddelčnim predstojnikom.
Za odbor:
Božičev, t. č. predsednik.
PROŠNJA.
Kateri tovariš iz vrst nižjih pt. pslužben-cev v Ljubljani bi bil pripravljen zamenjati svoje mesto s tovarišem Jos. Špernetom v Trbovljah, ki si želi v Ljubljano zaradi družinskih razmer.
Ponudbe sprejema tajništvo osrednjega društva nižjih pt. uslužbencev v Ljubljani.
Osebne vesti.
«
Postavljeni: Za zvan. 3. skup. Vinko Brste na Ljubljani 1; za služitelje 2. skup. Rudolf Rudan v Krškem, Franjo Čuk v Sevnici, Josipina Jereb in Karel Kajzovar na Mariboru 2 ter za pogodb, poštarja Josip Andrašec v Dekanovcu.
Premeščeni: zvan. 1. skup. Josip Fojkar iz Dolenjega Logatca v Škofjo Loko; zvan. 3. skup. Karel Lasič iz Murske Sobote v Cankovo; služitelj 2. skup. Franc Horvat iz Cankove v Mursko Soboto in pogodb, poštar Josip Ferenčak iz Studencev pri Mariboru v Račje.
Umrli: inspektor 1/5 Anton Vesenjak pri oblastni pt. upravi in pogodb, poštar Janez Jamšek v Moravčah.
Poroke: pb. ur. 11/4 Emilija Rettner na Ljubljani 1 se je poročila s šefom prometnega odd. min. gradbe Pavlom Babičem, zvan. 2. skup. Mihael Zenz na Jesenicah na Gor. z Ano Mehle, zvan. 3. skup. Josipina Jager v Celju z žel. uradn. Ivanom Kušarjem, služ. 2. skup. Ivan Kunej v Trbovljah 1 z Lucijo Kmet, Alojz Bleje v Mengšu z Marijo Orel in Jakob Kajba v Cerknici z Alojzijo Ma-čerol.
Prestanek službe: slu/.. 2. skup. Janez Lebarič na Ljubljani 1 in pogodb, poštar Josip Kračnik v Podnartu sta podala ostavko, pogodb, poštarju Josipu Terpinu v Sv. Petru v Sav. dolini in Erni Pečar roj. Ceršak v Petrovčah je prestala služba.
Ta številka se je nekoliko zakasnila, ker smo hoteli vsaj v glavnih potezah objaviti novi zakon o ureditvi našega ministrstva.
Uredništvo.
Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin po najnižjih cenah se priporoča
Franc Erjavec
trgovina z usnjem
Ljubljana, Stari trs 11 a-
12—1
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana. Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. 24—1
Ljubljana Poljanska c. 60
H. Zupančič
splošno modno krojaštvo
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela po najnovejšem kroju in najnižjih cenah. — Krasna izbira najnovejših vzorcev angleškega in češkega blaga. — Drž. nameščenci na obroke.	24—9
Eksportna hiša Luna
MARIBOR, Aleksandrova cesta 19.
Lastni izdelek pletenin i. t. d. Damske in otroške obleke, jopice, puloverji, v^e vrste nogavic, razen tega vse galanterijsko in kratko blago po najnižjih cenah. — Poštni in sploh vsi državni nastavljene! 5% popusta.
24—8
Sedaj pred zimo je tisti čas, ko je treba, da Vaše šivalne stroje in gramofone očistite in popravite. Vse to Vam napravi najbolje mehanična delavnica:
J. Gustinčič v Mariboru
Tatttenbachova ul. 14.
8-7
Tuječ Evgen
Ljubliano, Smoletova ulica štev. 3
se priporoča za prodajo elektrotehničnega in tehničnega materijala žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn itd.
12—1
Pozor mladoporočenci!
Oglejte si zalogo! Otomane v raznih vzorcih, peresnice, žimnice, divane, salonske garniture dobite najceneje samo pri tvrdki
F. Sajovic, Ljubljana,
Stari trg 6	24-3
Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska cesta št. 8
(preje Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Maprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Centralna kurjava. 3—3
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
Priporoča sc pri nabavi blaga xa obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene smerne! l*o«treŽba toftnu In solidna!
THE REX Co.
UUBUAHR. GRADILE 10. - ZAGREB. SAJMIŠTE 56.
Telef. 268interurb. Ustanovljeno 1906.
Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. 12-12 Pisalni stvojl na obroke.
Vino,
prvovrstno in dobro znano se toči v gostilni hotela TRATNIK, Sv. Petra c. 25 in gostilni pri PAVŠKU, Martinova c. 26 — Za obilen obisk se priporoča
Obleke po meri
se točno, solidno,po najnovejšem kroju in najnižjih cenah izdelujejo. — Priporoča se cenj. občinstvu.
|n Sax,
konfekcija. Ljubljana, Mestni trg U
Usnjene suknjiče
iz francoskega usnja ti nudi najceneje tvrdka
Davorin Bizjak
Ljubljana, Stari trs 8
Cene konkurenčne!
24—24
A. Sunaro
3—2
Laneno olje, firnei, emajlne in ostale lake, olinate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEOič-zanHi,
d. z o. z. tovarne olja, firneža, loko in barv
ljubi jana-Medvode, lastnik Franjo Medič.
24-23	Podružnica Maribor -• Novi Sad.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“
Kolesa iz prvih tovarn, DOrkopp, Styria, Waffenrad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj.
9—9
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. Rokopise je nošiliati aredništvu lista .Poštar” v Ljubljani; reklamaciie, oglase itd pa na upravo lista v Ljubljani, Sv Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija v
Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 01.