gospodarskih, obertnij ih in narodskih stvari — Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr. a ćaj XIII Ljubljani saboto novembra 1855 List Ali in»a kmetovavec kaj dobička tega 5 bere kmetijske bukve in časnike? Po dr. Fernanđu Stamm-u *).• Časniki in bukve sploh se prebirajo iz ćveterega drugič do jedra segel, v tem pa přišel morebiti na kakošno se mu je izbudila med pre drugo dobro misel vdarjanjem Le p prebirati 9 drag moji je treba bukve namena: pervič, da se ćlovek požlahnuje da si um svoj bistri, tretjic da se iz njih kaj nauči kar mu je za njegov stan v prid in dnarni dobi eekti ■■ in časnike, versto za versto, list za listom, i pred jih iz rok položiti, dokler ni dobiček gotov in ne In 5 verjemite mi, da bo gotov vsakem listu leži bankovec , in četertič, da si z branjem čas krati. Jez bom tu le od tretjega namena govoril doli sneti z ? mom in dostojnim trudom treba ga je le ker UUII1 l U 1G UU 11 Cl j cgd llttuiciia ^vvuillj I\tl # . t pri branji kmetijskih bukev in časnikov gré naj bolj MKO IMrmOr 111 drilge kamile IMietllO OarVati Ie za dobiček, ki ga ima branje pri kmetijstvu in obertništvu donašati. P Čudna reč ie res z bukvami in časniki: oni so nié ali pa veliko, kakor kdo ve z njimi se pe Laškem je navadno, da barvajo marmor ali druge kamne in dokaj ljudi si s tem kruh služi ; obilne skušnje so tedaj tam poterdile, k t barve (boje) ča ti. Ža enega so velik kapital, kteri vsako za druzega so leto donaša bogate činze, piškav ore h brez vsega prida. Unemu donaša na loženi kapital 1000 od 100, temu še morebiti ne 1; ta je tedaj svoj dnar slabo naložil in bolje bi bilo, ako bi si bil cent gipsa za-nj kupil in ga po svojem de teljšu potrosil. Morebiti bi pa tudi ne bil vedil z gipsom prav ravnati in bi ga bil morebiti kam potrosil kjer bi bil zaveržen. Pri vsaki stvari je pameti potreba, da se vémo 5 vsacega delà prav lotiti, tedaj tudi pri branji. Ne bo tedaj od več, ako mi pisatelji svoje bravce učimo kako naj beró , da jim bode branje v gotov dobiček, prav za prav smo pisatelji dolžni, to svojim brav cem razodeti. Pervo je, da vsake kmetijske bukve ali kmetijsk časnik od razdelka do razdelka pregledamo, kakor mora gospodar svoje posestvo poznati v vsih razdel kih, preden začenja gospodariti. List za listom naj se prebira; tam pa tam naj se položi znamnjiče noter ali naj se ta ali uni list zaviha, zakaj z bukvami ni ravnati kakor da bi bile iz stekla. Bukve in časniki so orodje, ktere smemo za svoj prid. sporaibti, če smo jih že porabili Tako prebiraje bukve ali časnike smo našli na strani to, na uni to, na deseti to, na petnajsti in tako dalje spet kaj druzega, kar nismo vedili, ali kar smo celó napčno ravnali, kar drugod in v ravno tistih v bu okoljšinah z velikim pridom tako in tako delajo. Ko si je bravec to in uno, kar je bral kvah ali časniku zaznamoval, bere potem vdrugič in tretjic še pažljivo vse od verstice do verstice, da vse kar je bral ? prav razume; potem prevdarja in duhta obraća na vse strani, se vrine in zamisli do dobrega v to SNUB iHHMHl IBH kar je bral, in potem skusi sam, če vidi » iu, uiai, m» p^wm «»u». w bi utegnilo za njegovo kmetijo pripravno biti. zares je dobro to!" pravi, ko je skusil; prim 5? da Lejte! pravi ko je skusil; prime se po tem drugacnega ravnanja v tem m unem, in zmiraj bolj se mu sponaša, zmiraj več mu koristi. Ce pa zadene na kaj, kar se mu ne zdi dobro iu kar ne bo poskusil, mu bo vendar le premišljevanje čez to že v korist, zakaj pri vsaki reći bo pregriznil lupino in *) Iz „Woch. fur Land-, Forst u. Hauswirth so za to naj bolje. Marsikteremu naših mojstrov, ki se pećajo z enakimi deli, bi utegnili vstreci, če jim povemo Svet lk ali bak 1 barvo daje marmoru 1 rijà (Grùnspan), pa se ne vrine v kamen globokeje kakor le za linijo ali zarezo. Rumeno (žolto) barva gum i gut; gumigut se mora v vročem vinskem cvetu (špiritu) raztopiti in potem se s kistom (penzeljcom) pobarva marmor pa se mora poprej z votličem (Bimsstein) gladko otreti ali kak drug kamen Za g o r e 1 klensk kamen globoko v marmor d d eče barva razstopljeni pe (Hollenstein) ; ta barva se zasede Lep barva tista smola, ki se dra k onsk ravnati kakor z gumigutom (Drachenblut) imenuje, s ktero se mora o Skerlatast nJ barva je naj dražja i ker se nareja iz razstopljenega klorovega zlata (Chlor gold); pa le plitvo se vsedá v kamen. . Škeriatasto lepo-rudečo in stanovitno barvo ko se nil ja, stoplj v vinskem cvetu (špiritu) daje pa enmalo stopljenega galúna se ji mora pridjat zmes mora topla biti, kadar se kamen ž njo barva y ta Smaragd le dá marmor barvati će se vosek s tako imenovanim destiliranim ze lenim volkom skup staja in se s to gorko tekočino kamen pomaže; ko seje pa na kamnu shladila, se spet s poveršine posname. Ta barva gré kamen. u do linij v 8. Rumeno se marmor barva, če operment prav zdrobljen se raztopí v salmjakovcu (Sal • i • i*\ • j • r i « T7 i miakgeist) in se s to zmesjó kamen pobarva. Ko bi trenilj je marmor po ti barvi rumen in na zraku pri haja ta barva še živejša. 9. Tudi tinktura višnjeve prežilke (Blauholz Tinktur) kakor sploh vse iz lesov ali rastlin po vin skem cvetu izvlečene barve so pripravne za barvanje marmora in drugih kamnov, ker se globoko v kamen tako in torej jim dá Solonove zakone brez vsega dáljnega peci izpraševanja in mudenja L. A tudi Ipata Ipava, Vipava. Tudi beseda dun med te domačnice spada, sansk. agitare, bewegen, dhuma, Dunst, slov. duma je tau ? 9 enakopoznamljajoći besedi tako tudi iz dhu, slovenski dun v dhu pa kakor iz tur rus, turan, tora imenih gor: Vel dun, kraj Mure, ponemceno Wildon, Vel dun postalo, primeri še dulec, zduti, zdunoti, v kterih Novičar iz ausírpnskih krajev breff v Halozab, to je, veliki dun, der grosse Berg, z Ljubljane. V četertek zjutraj ob 53/4 uri so so presvitli cesar po železnici pripeljali v Lj u bij an o, so pa po zajterku naglo v Terst naprej podali obiskat Svojega brata nadvojvoda Ferdinanda Maksa, kterega jo besedah tiči pomen po višanja. Primeri Haveledun N e v o d u n. Iz teh primer se vidi, da ne smemo vsake besede berž za ptujko imeti, ako je današnji jezik več ne pozna, pa v sredo zjutraj nesreća zadela, da je, ker sta se konja daje splašila 9 s kočije pádel in si možgane tako pretrešel da brez zavesti oblezal. Terž. časnik od srede naznanja, so mu berž pušali in pijavke stavili in da potem mu je tudi dobavljamo prepričanje » da je ker toliko drugih be odleglo. Včerajni časniii razglaša veselo novico da jo sed smo še ohranili, za kterih razumlenje nam le san- skritiški jezik ključ podaja, tudi beseda Stira, Stirčan slovenska in starim Slovencom bila znana in v rabi v pomenih : voda, gora in bik. svetlemu nadvojvodu čedalje bolje, ki pa še zmiraj leží v ptuji hiši blizo tam, kjer se mu je nesreća přiměřila. Pre- (Dalje sledí.) Ozir v stare čase 9 Smešna se pripovedava dogodba. kako so přejeli Ri m-ijani zakone ali postave od Gerk o v. Ko so namreč Rimljani od Atencov prosili zakonov ktere jim je Solon dal, snide se veliki zbor atenski, in po i dolgem posvetovanji: ali dali bi Rimljanom postave, aline: skleniH so, da hočejo poslati v Rim modrijana gerškega ki bode razsodil: ali so Rimljani dostojni imeti tište postave, ki jih je přeslavní Solon zložil gerškim narodom, ali ne. Ako bi modrijan spoznati utegnil, da Rimljanje zavolj svojega neznanja ne zaslužijo tacih postav, mu je bilo ukazano, se domu verniti ne pokazavši jih tam nikomur. Rimljansko starašinstvo nekako zvé, kaj so si Atenci zmislili, ter se močno preplaši, ker v Rimu ni bilo takrat nobenega modrijana, ki bi bil kos s tako premodrim Ger-kom razgovarjati se. Po dolgi skerbi v tej zadevi sklene slavno starašinstvo, da hočejo dobiti kakega bedaka, ki se bo pričkal z gerškim modrijanom. Ako se dogodi svitli cesar, ki so prišli v cetertek popoldne v Terst, so bili z naj večjim veseljem sprejeti. lz Ljubljane. Krajnska kmetijska družba , ki si v čast šteje vse predsednike austrijanskih kmetijskih drnztev v versti svojih družbenikov imeti, je po enoglasnem sklepu letošnjega velikega zbora tudi svetlega bana gosp. rofa Jelaćića za svojega častnega družbenika izvolila in mu spodobno poklonila dotični diplom. Světli Ban je blagovolil te dní prejem diploma s sledećim dopisom družbi poterditi: Slavnom gospodarskom družtvu u Ljubljani I Izbor moj za člana slavnog gospodarskog družtva odlikuje me i ja se na izkazanoj mi časti toj, kao što i na diplomi, koja 9 ako večjo čast, ker je njih bedak od Gerka modrejši bil pa modrijan zmaga, vsaj ne bodo mogli se bahati Atenci, ker gotovo slave ni, bedaka v kozji rog zapoditi. Ko je atenski poslanec primahal v Rim, peljajo ga na leta; veselilo nas je tudi, da so nekteri kmećki gospodarji prišli poslusat. Izpraševani so bili iz 1. leta ali iz ljubljanske 9 kmetijske sole: Hofer Anton iz Kota na Dolenskem ravnost na kapitol, kjer je sedel bedak na visokem mestu, Marmolja Andrej iz Jasna na Notrajnskem in Vičic oblečen kot rimsk starašina; pa od starašinstva mu je bilo France iz Ternovega na Notrajnskem : iz naravoslovja ukazano, da kar ziniti ne smé. * in kmetiiske kemiie. iz znanstva zemljin, iz Pripeljavsi atenskega poslanca pokazejo mu norca in kmetijske kemije, iz ( rastlinoznanstva, iz reje sadja,murb in svilodov rekši: da je ta starasina verlo pameten, učen in prebrisan (zidnih gosenc) in pa iz živinoreje; izpraševali so zra- človek, ali da močno močno malo govori. Zato tudi Ate- ven začasnega profesorja kmetijstva gosp. D. Dežmana, 360 ki je bil od el. c. k. deželnega poglavarstva za izprase- 21 kr. itd. Te přiklade zadevajo tudi dohodninski davek. njske komisarja p gospodj d Blei w fajra Zalok in učitelj botanike A. Fleišm y Na vozovih duna jsko-ljubljanske železnice bo Vsi kmali neka prav potrebna naprava gotova; v kondukterje trije fantje so prav dobro odgovarjali in pokazali, da so z vem vozu za hlaponom bo vprihodnje stran i sce za rano velikim pridom doveršili pervo leto. Ucenci 2. leta ali gotero čiovesko potrebo, ktera se ne more vselej tako dolgo učenci iz kmetijske sole gosp. grofa Auersperg-a kricah: Kap F iz Mirne Dolenskem 5 v Mo-K r eg Jožef iz sv. Duha pri Loki na Gorenskem in Rad zaderževati, da voz na postajo pride; res prav potrebna je ta naprava. — Žitna cena je od 22. do 27. oktobra na 45 tergih našega cesarstva padla, na 19 pa enmalo po- iz Bregove na Dolenskem so bili izpraševani iz skočila; kro m pir je povsod veliko bolji kup od lani. Janez djanskega poljodelst obdelovanja t in Obljubljeno cerkev na Dunaji bojo zidali na planjavi med grad ov; izpraševala sta jih gosp. fajm. Zalokar io njih učitelj gosp. Peške, tajnik gosp. grofa Auersperga. Tudi ti so pri ti preskušnji kakor pri sledeči v sredo s polj- podstava za cerkev se bo naredila 24. aprila, na dan ob- mestom in Alserskira predmestjem pred tako imenovano hišo schwarz Spanierhaus^ ; tjekaj pride tudi n o v o vseućilišče ; 5) skim orodjera in mašinami pokazali da že dobro razumejo letnice cesarske poroke. Iz Krima nic novega. Goršakov mnoge djanske kmetijske vednosti in da po pridno dover- naznanjuje, da 1. dan t. m. je 40.000 mož zavezne armade šenem tretjem letu bojo v stanu nastopiti višjo kmetijsko se iz Eupatorije proti K aragust-saki (?) vzdignilo brez službo ali doma prevzeti gospodarstvo z dostojno vednostjo. daljne pomike. Car Aleksander je 4. dan t. m. pri- V sredo je gosp. Peške Da družtvinem vertu po svo- šel v Odeso; admirala Bercha, poveljnika černomorske^a jih učencih dal poskusiti tisto mašino » ktera sama turšico brodovja in vojnega poglavarja v Nikolajevu in Sevastopolji ej kopuj in PUJ vsi pričujoči so enoglasno je odstavil in namesto njega izvolil admirala Mel in a. poterdili, da prav dobro je opravila ta mašina svoje delo Francozke vojne ladije bojo 12. t. m. zapustile cerno in da je za kmetijstvo, kjer veliko turšice sade, res velike morje in se podale v Speci o, Malto ali Toulon, kjer se hvale vredna. Drugikrat bomo kaj več povedali od tega. Dovoljenje naprave es kont pod J v Ljublj men po i dunajska banka bo dala v Ljublj bo združilo več druzih ladij in se osnovala pomorska armada že došlo srednjega morja za vojsko prihodnjega leta. — V za ta na- Bukureštu se pričakujejo angležki, francozki in turški m 111 j in za to svojega kasirja sem poslala Novičar iz raznih krajev poslanci, da bodo preiskali stan in potrebe Moldave in Va-lahije in svoje misli razodeli, kako naj bi se vprihodnje vlada teh dežel osnovala; sultan je poslal 10.000 cekinov hospodářů Stirbey-u za opravo treh krasnih poslopij, v kte-C. k. ministerstvo nauka je ukazalo, da v šolah Da rih bojo poslanci stanovali. Potem pa pravite, da Turki kmetih , kjer je še navada le pol dni šolo imeti, ne smé nimajo dnarja! — Kralj gerški Oton se je spet huje za-vprihodnje več tako biti, ampak šola mora biti dopoldne in meril francozki in angležki vladi. Rusovska vlada ima nam-popoldne. — Za potrebšine dežele in zemljišne od- reč v Atinjah svojo cerkev, ktero je v kratkem dala poveze so za prihodnje leto v posaranih deželah našega ce- praviti; pred nekimi dnevi se po sprebajanji podá gerški sarstva sledeče přiklade na neposrednje davke razpisane, kralj s kraljico v to cerkev, češ, da bota ogledala po- nararec od vsacega goldinarja: za doljno Austrijo 16 in pol krajc., za zgornjo 23 kr., za Salcburško 20 kr., za Šta-jarsko 20 kr., za Koroško 22 kr. inlvenar, za Krajnsko prave. V cerkvi pa so bili že zbrani vsi duhovni, cer 20 kr., za Istrijansko 18 kr., za Gorisko 18 kr., za Ce eko 15 kr., za Marsko 19 kr. in 3 venarje, za Dalmacijo je bil kralj s kraljico pričujoč 10 kr., za Horvaško in Slavonsko 21 kr. kveni pevci, uradniki rusovskega poslanstva itd. Ko sto-pita kralj in kraljica v cerkev, se začne božja služba, prošnja molitev za zmago Rusov itd. Pri vsih teh opravilih in odtod nova in zlo 9 za Vojvodino huda zamera. Náglica se rađa kazni (Dalje.) 11. Ne vem veliko od nje mladih let, Le vem, da dečla bila je pobožna, Da malo takih ima zdanji svet, Pokorna staršem, vselej jim podložna In dasiravno je bila přemožná, Ošabnosti poznalo ni sercé. Nje zdrave lica. boja lie nje rožna i Kazala notranje je zdravje žé i Ce ravno kakšenkrat te znamenja slepé. 12 Posvetno vse imela je za prazno Nečimerno in goljufivno stvar, Ki vabi nas na nično slast prijazno Al po zavžitku se odkrij Očitno se pokaže piškov dar Da svet ni domovina kvar Da prava tam gori sije sreče žar Da to življenje vedna je skušnjava, In da po morji prenevarnem coin naš plav 13. Odreci zemlji se so njene želje. Postati Jezusova le nevesta, Edina misel nje je in veselje, Bdina pot. edina cesta, Ki pelje do radosti večne mesta Svet zapustiti in postati nuna j ? - ■ 14. Drugačna pa je bila volja staršev Kar misli ona, to ni všeč očetu, Ne kteremu očetovih tovaršev. Cemú pač rožico v naj lepšem cvetu Veselemu umikali bi svetu? Ti mislijo in svet dajo sebično. Da tudi mat ukloni se sovetu. Okó njih zre na dekle zalolieno, Pohlep njih zrè pa na bogato gospodično. 15. Koga ne mikala bi zlata dota? Nezmerne vsak si svest je gotovine, In to iz težnih delà lahke pota To delà gladko iz krivin ravnino To delà, da pokrite nam z blazino Se pota zdé, ki s kamni so posute ^ To delà iz osornosti milino. To delà, da si jastrobi in pute, Da so prijatli si volkovi in košute. 10 Ok gerbave lica vidi gladke In rožo tam, kj w J blede ? Okusu zdi se pelin: fige sladké In med Kot žai rabárbarine sklede ; se podplat po ti pu vsede ? Kadilo nosu špajek se dozdeva Duh Uš c gelj ki iz smerdelic grede s e s u hripov glas kot zvon odmeva e sraka dere se, to slavec mu prepeva. 17. Kaj bi ne mikala zlata dota? To Ker svet naš in pa čistost vkup ne gresta Ko solnea žarni svit in bleda luna: povedati deklica Nezmerne svesti so si gotovine, In to, kar zlomljeno , je v celo zvota Na Štajarskem bogate štir lastine, una. Podčetertek • v • grajsine 18. Vitanjska vred in Bizeljska pos< In Mokronog iz moje domovine: Te dote le od cara si je svest, Kdor srečni ženin bo vse h moz" posluša nema, In vajena pokorna biti He m a Poslušna volji staršev se je vdala; Besede „ženin", „—zu - Le da rudeča v lica je postala * In včasi malo barvo spreminjala, Ko jo spreminja dekle sramežljivo, In kmali je poroka zavezala S koroškim grofom Hemo ljubeznjivo Od davno grofa Gulijelma željo živo. 19. Vse prav Podobna šio. Dobila sta dva sina Možtvo njegovo j mater in očetu. matere milina Se brala lep em m pletu Kot belo in rudece v rožnem cvetu Na licu i ima in na postavi Če hočeš da današnji dan na svetu V v y bodeš pri zakonskih Naj jezik tvoj otrok podobnost starsem pravi V v Y 20. Ce rečeš: „Kak je pač vès kip oceta Ta sinček mali, vès je oče živi, Vès on bo, kedar pride v starje leta", Vcrjel bo mož besedi tej lažnjivi In vrat obj ženi ljubeznj strastno Potem pa sineeka poljubljal Brez misli. da je v misli grozno krivi Da hišnemu prijatlu bolje lastno Kot njemu je primerjanje to ženo častno. 9 (Dalj sledi.) Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik