flavnedrJ UV,()due ~ 
28. avgusta letos bo poteklo 60 let, odkar so savinj.~ki in celjski 
·rodoljubi v Mozirju ustanovili Savinjsko podTu.žnico Slovenskega planin­
skega dništva. Planinsko društvo Celje, ki j e po osvoboditvi prevzelo 
izrnčita in naloge nekdanje Savinjske podružnice, je GO letnico planin­
skega delot1anja v Celju proslavilo s koncertom slovenske pesmi, ki sta 
ga pTiTedil-a dva najboljša celjska pem;ka zbora, z otvoritvijo svojega. 
največjega planinskega objekta, Planinslcega doma v Logarski dolim, s 
planinskim taboTorn ob tej priliki, z zgradit1;ijo e11onadstropne dependanse 
na Goltch (10 sob), z zgTaditviJo bivaka pod Ojstrico in s to-le številko 
Planinskega Vestnika. 
Vzgojna vrednosi planinst1Ja je tako velika, da si brez njegll težko 
zamišljamo izobrazbeni proces. Sportna, kulttLrna in s tem zvezana poli­
tično-gospodarsko. zgodovina sloven.~kega planinstva je močan vir člove­
čanskega d.Qmoljubja, saj je 60 let naše planinske zgodovme ena sama 
nepretrgana dejavnost sloven.~kega človc/ca za najosnoimej§e narodne in 
či01)ečanske prantr.e. Ilkra.ti je to delovanje priča naše ·narodne zmoglji­
vosti, odpornosti, vztrajnosti in samozavesti. Letos poteka komaj 60 let, 
odkar je ob priliki slovesne otvoritve naJkraj.~e poti na Ojstrico gra~ka 
Tagespo.~t (13. sept. 1893) pisu.la: "Vodstvo scTccije poziva nem~ke alpiniste 
k §tevHni udeležbi pri tej .•dovesnosti, du bi ponesti v to prekrasno detelo 
nemški jezik , .~ege in kulturo, da se na ta 11ači11 ustvari nem.~ki jez proti 
slovanski poplavi. (D1e Sektionsleitu.ng erl<isst an die deutscllen Alpini­
sten einen Aufruf, worin sie dieselben zu zahlreichen. Betciligung an 
385 

diesem Feier auffordert, damit deutsche Sprache, Sitte und Kultur iJl. 
diese un prčichtigen Landschaftsbildern Teiche Gegend getragen u7!.d 
dadurch ein mčichtiges Boltwerk gegen den Ansturm slavischer Hochflut 
geschaffen werde)«. Boj z nemštvom, z nemškim prisvajanjem našega 
ozemlja je bil v planinstvu prav ta.ko ali pa še bol; trdovraten, kakor na 
drttgih popriščih nafoga narodnega življenja. Potekal je šele tedaj, ko . ~e 
je naše meščanstvo razraslo, ko so pri nas že delovale ne samo meščansJ.e 
stranke, maroeč že tudi organizirano delavsko giban;e. MaTsikakšna po­
:;tojanka v našem nacionalnem boju za obstanek in afirmacijo je bila 
te osvo;ena, ko se je v planinstvu šele zbiTala narodna moč za tveoani 
naskok. - Ta domoljubna vsebina planinstva se ve!e dalje z domovino­
znanstvom in z vsemi moralnimi lastnostmi, ki jih planinstvo terja od člo­
veka, saj človek ni samo tisto, kar je v njegovem umu, marveč še bolj, 
kar je v &Teu in značaju. Požrtvovalnost, tovarištvo za vsako ceno, iznaj­
dljivost, vztrajnost, smisel za lepoto, za sočloveka, za prirodo sploh, aU 
niso to lastnosti, brez katerih si dobrega človeka ne moremo misliti? Te 
lastnosti so dalje potrebne vsakemu koristnemu i!lanu družbe. Celo 
gospodarski problemi planinstva s svojimi postojankami in napravami 
stanovitno opominjajo na družbeno pomembnost planinstva, nujno vzga­
ja;o čut za skupnost, o'bziTnost , družabnost in lepoto. 
Mimo drugih problemov, ki jih Tešuje in jih ne rešuje PD Celje, je 
eden od najvažnejših ta, da že skozi 60 let vodi tudi turfatično ali, kakor 
se je reklo nekdaj, tujsko prometno pTopagando za Zg. Savinjsko doLino. 
O tem nekaj besed, ker se nam zdi, da je tega po vojni premalo. 
V zadnjih dveh letih se v naši dTžavi vedno več govori o tujskem 
prometu, o turizmu in njegovem gospodankem pomenu. To ni nič čud­
nega, saj je Jugoslavija že pred vojno pomenila precej upoštevano turi• 
stično območje v Evropi, po osvoboditvi pa, ko se je ta gospodarska 
panoga nekaj časa zanemarjala, smo razmeroma hitro prišli do spozna­
nja, da je tujski promet važcm za na.fa socialistično gospodarstvo, posebno 
v Sloveniji, ki po svojem zgodovinskem razvoju in ambientu že ustreza 
povprečnemu nivoju evropskega člot,eka, ostale -republike pa ta 1rivo 
spričn načela o enakopravno.~ti lahko v kratkem dosežejo. Slovenci .c:m-0 
poti.snjent med dve turistični velesili, ki držita svoj tujsko prometni 
ugled po vsem svetu - to sta Avstrija in Italija. že zaradi te soseščine, 
če ne zaradi drui1ih gospodarskih i n političnih okoliščin, smo Slo-venci 
dolini, da vsa objektivna sredstva za turizem pametno in smotrno izra-
1,imo, saj s tem utrjujemo tudi ktLlturni in politični pomen nuše šiTše 
domovine širom po svetu. Eno od turističnih področij, ki smo jih po drugi 
svetovni vojni popolnomu zanemarili, 1e Savinjska dolina. Na razpolago 
imamo statistične podatke o zmogljivosti 11ašega gostinstva na področju 
Savinjske doline, kolikor spada v §o~tanjski okraj. Podatki govore o 
tem, kako je število prenočišč, kuhinjske kapaMtete in ostalih w~lug 
padlo po vojni ponekod na ničlo, v 1,ečini krajev pa na 10% predvojne 
z.mog1jivosLi., pa tudi ~e nižje. Za drastični zgled naj služi 1e Logarska 
dolina, lci je premogla pred vojno 290 postelj, do nedavna pa jih je 
imeLa 10. Nič kaj dosti bol3e ni v Solčavi, JJučah, Ljubnem, Gornjem 
gradu, Bočni, Smartnem, Radmirju, Mozirju, Nazarjti in po manjš,ih 
386 

Planinski dom v Log.arski dolini, odprt l. maja 1953 Foto Peli.kan 
vaseh mm okoli. Kmečke domačije, ki so popolnoma na svoj način ra. z­
meščene po edinstvenem gorskem svetu, večji del v vmni nad 1000 m 
(česar 11a GorC?ijskem nimamo!), po vojni skoro nimajo več votje, da bi 
sprejemale tujce, čeprav za to nimajo nič manj objektivnih možnosti 
kakor pred vojno. Nekaj takih domačij je res bilo požganih in do danes 
še niso bite obnovljene. Brez ozira na to pa lahko rečemo, da je zmanj­
kalo v prebivalstvu turističnega duha. Kje je vzrok? V preorientaciji 
na inttmzivno izkoriščanje širših gozdnih področij, ki segajo do višine 
1600 do 1800 m? .V duhu industralizacije in tehnizacije, ki je zavet po 
nekda.j tako idilično konservativni dolini? Ne bi pritrdit ne prvemt, ne 
drugemu. Pa saj tahko g01iorimo tudi o turfatični industrializaciji. Tudi 
če se je gospodarstvo preusmerilo, v bistvu se značaj prebivalstva doslej 
še ni izp-remenit. Pač pa la.hko rečemo, da je zapora doline, opu.~titev 
ttalnih prometnih zvez in sistemaLifoe obnove v ljudeh skoraj zamorila 
nekdaj tako živi smisel za turistitno eksploatacijo edinstvenih naralJnih 
nwžnosti Zg. Savinjske doline. Katere :,o te? 
Savinjska dolina je idealno torišče za i z l e t niš k o ohhko turizma. 
Izletniki imajo celo vrsto izletniških točk, ki. si jih lahlco spotoma ogle­
dajo, se v enem dnevit povzpno z motornimi sredstvi v konec Logarske 
cloiine in se i&tega dne vrnejo v svoje izhodišče, pa bodisi da je to 
Ljubljana, Maribor, Celje, Rimske Toplic-e, Dobrna, Laško, Rogaška 
Slatina. Zanimivosti so: podzemel7i:ke jame med Lučami in Iglo, Igla, 
presihajoči studenec, Robanov kot, K!oboja, solčavska tisa (stara 500 let), 
lcmani]eova planina, Sv. Duh, Logarska dotina, Matkov kot, Slcaf, Okre­
šelj, Rinka itd. Cela vrsta je izletniških točk, ki so od avto111obi1ske ceste 
oddaljene 3 ure hoda tja in nazaj, posmvimo samQ vasico Sv. Duh, ki. 
387 

ima svoje zaselke v višini od 1050 do 1350 m s krasmm panoramskim 
pogledom na vse K 11mniške Alpe, z mineral-no vodo itd. 
Savinjska dolina ima široke moinosti za p lani n s k o obliko 
tujskega prometa. Planinci, 'ki hodijo v gDre kot kulturni ljudje, esteti 
in prijatelji pr1Jobitne na-rave, najdejo tu ves register gorske ,1arave od 
hribovja in sredogorja do strmih tehnično zavarovanHI prehodov z . wa­ menito na§o tromejo, ki nas spominJa na fevdalno partikularizacijo 
na.§ega narodnega ozemlja: OkTešelj je edin.~t1Jena točlca., kjer se stikajo 
tri naše dežele, Kranjska, štajerska. in Koroška - na Savinjskem sedlu 
(ali Vrh Mrzlega dola). Plcmin.~ke postojanke so vse obnovljene, motne 
so lepo 1'ezane ture od Slovenj Gradca do Jazer.~kega, od Ljubnega in 
J,uč do Krvavca. Kdor tega predela ne predela, mu lahko mirno rečemo, 
da o gorskem svetu matere Slovenije nima pojma. 
Enake možnosti nudi to področje za a l p i n i s ti č no obliko: 
ne samo v svojem koncu, v okreJeljskem plezalnem vrteti „ saj se 
od Grofičke vrste najreprezentativnejše stene 1.aših Alp, ki nekatere 
prav nič ne zaostajajo za veličastnimi severnimi zidinami Julijcev. 
Severna stena Ojstrice je slopila v zgodovino slouenskega alpi­
nizma z zgodovinsko Herletovo smerjo, Planjm >a imet na severu eno 
?tajvišjih sten v Alpah, dalje imamo bogato izbiro plezalnih problemov 
v masivu Rink, 1; Turski gori, popolnoma zapuJčeni .Mrzli gori in redko 
obi.~kova1u?m Robanovem kotu. Poleg tega, ima to področje sijajne te­
rene za visokogorsko smučanje od Golt do Raduhe, (ki ima tudi alpini­
.<itično zanimi1,o ostenje na severu in severozupadu) in oi.feve, od Pod­ vežaka do Petkovih njiv, od Planjave do Poljske in Belske planine ter 
vse severno pobočje od Skarij do Klemenškove planine. Mladi rodovi 
alpinistov imajo pred seboj še celo vrsto neizvr.~enih nalog v 1>seh treh 
standardnih alpskih dolinah, ki se cepijo iz Zg. Savinjske doline 
T uri s ti č no - k i i m o t e r a pij s k a oblika turizma se po vojni 
sploh ne upo§te11a. Leta 1945 smo celjski planinci predlagali zgraditev 
obfo·nega sanatorija pri S1,. Duhu pod Ql§evo. Zamisel ni .~laba. TcikraL 
je bila pri roki tudi masa denaTJa ESZDNJ. Klima je v Sa1,injske,n 
sredogorju izredno mHa. Sv. Duh ima 1Jes dan, poleti in pozimi sonce. 
Izpeljati vzpenjačo na Klemenčjo ali Strel.čevo peč bi ne pred.~tavljalo 
p osebno velikih siroškov. Višinska planin.~ka klima je tu popolnoma ctm­
gačna kakor na gorenjski strani. Re/j je tudi, da je Zg. Savinjska dolina 
zarezana mnogo globlje med gorske gmote kakor savska. Solčava ima 
Jcomaj 600 m nadmor:ike višine, medtem ko ima Kranjska gora čez 800 m. 
ObWw p o č i t niš k e f1 a tu T 1. z m a se je tu po vojni samo LoWco 
obdržala, da je „z a seme«. Tam, kjer se je pred vojno trl.o leto'Višča1·jeu, 
jth je .dane.~ peščica., V Ljubnem in Lučuh skoraj nič, v Solčavi nič, v 
Logarski dolini lJ vsej sezoni nekaj stotin. 
1/.g. Savinjska doLina vsem tem oblikam turizma odlično tistreza. 
Spuda po površini med največje slovenske alpske doline in gotouo med 
najlepše. Znameniti evropskt raziskovale~ naravnih lepot jo poznajo že 
nad 100 let, Francoz Ami Boue je pred več kot 100 leti prištel Logarsko 
dolino med svetovne posebnosti, Id jih najdemo podobne samo v pirene1-
.skem Cirque de Gavarnie. Ima pa spričo ustaljene narave našega pro-
388 

metu, ki sega 100 let nazaj, smolo, da je teže dosegljiva kakor Soška, 
Kokrska in Bistriška - po njej ni stekla železna kača, čeprav bi imela 
svoj pomen. Nekaj je krivo temu, da je prelaz v Kokrsko in Belsko 
dolino višji. in težji kakor so razvodni reliefi drugih prelazov, vendar 
je že po mnogih. težjih in vHjih, prelazih stekla alpska c-esta a1i železnica. 
Zg. Savinjska pa je ostala - zagata. Slabo je povezana ceio s sosednjo 
koroško dolino, z mežiško preko Koprivne. Pred vojno so začeli. nadela­
vati pot ob Duplja.leti iz Strug v Crno, vendar niso prišli daleč. 
Po vojni so se na dveh turističnih konf er ene uh rodili celo megalo­
mmiski načrti o železnici skozi Logar. ~ko dolino, o predoru v Kamniško 
Bistrico itd. Realnejši je načrt o ielezni.ci, ki bi poveza1a Kamnik, Luče 
ali vsaj Ljtibljano s Sošta1'jem in Velenjem. Ce bi »železna roka indu­
strije« segla vsaj do Ljubnega, potem bi Zg. Savinjska dolina t. j . Lo­ garska dolina od železnice ne bila bolj oddaljena kot Kamniška Bistrica, 
Jezersko, Savica ali Rovec. Toda to so načrti, za nekatere moTda celo 
sanjarije. Vendar se je treba, če le količkaj čutimo odgo·varnost za gospo­
darstvo in kulturno obnovo (ima pa to tudi svojo politično str {tn in §e 
kakšno!) Zg. Savinjsk.e doline, vprašati, kako zajeti to dolino promet1w 
- tehnično, kajti dej. ~t1>0 je, da m vso Sloven ·ijo, vključno s CeLje-m, po­
meni ta. pokrajinski biser Slovenije nekako arktično pokrajino, ki je 
zastražena. z vserni mogočimi •Cerberji, ne nazadnje s skrajno slabo 
cesto. C.eprav je to deloma res, je 'l'e.~ tudi to, da se vanjo da priti, v 
njej lepo preživeti svoj nedel.jski in letni. dopust, da pa .~e trije okraji, 
ki vodijo življenje na. S<lvinjskem področj1t turističnega pomena Zg. Sa­
vinjske doline, doslej tega ni-so dovol.j zavedali. 
P r o m e t n o - t e h. n i č n a u r e d i t e v tega predela bi morala 
po11ezati vsa tri največja slovenska središča s to aLpsko zagato: z Ljub­
ljano in s Celjem je to že storjeno, treba bi bilo le modernizirati cesto 
preko Crnivca (od Kamnika do Radmirja) in od St. Petra do Solčave. 
Modernizacija bi lahko obstajatr:t v površinski obdelavi, kakor je to v 
navadi do vseh takih rajev na zemlji v sosednji Avstriji. Ali ni sramota 
za repiil,liko, da je kljub siceTšnjemu napred-kii na vseh življenjskih. pod­
ročjih zanemarjala obnovitev in napredek tega kar precejšnjega kosa 
svoje zemlje? Pomt.~liti je treba, da je b-ikl pred vojtw dvakrat dneuno 
a1>tobusna zveza s Celjem, z Ljubljano enkrat dneuno. (Od l. maja 1953 
je iwedena dnevna zveza s Planinskim domom v Logarski dolini iz Celja.) 
Oddalje1wst Logarske od Ljubljane in od Cetja je skoraj enaka (75,77 km). 
Zveza z Mariborom po Mežiški dofoii ima že svojo traso, ki bi jo bilo 
treba urediti, kar bi šio brez večjih težav in brez izrednih investicij. Ta 
zveza bi imela za Maribor, ki se turistično izživlja samo na Pohorju, ;e 
pa nate industrijsko najbolj razvito mesto, izreden pomen. Kaj bi taka 
prometno-iehnična uredite?) pomenil.a za mototu.ri.zem! 
Druga stva.T je ureditev g o s t i n s k e rJ <i o m r e ž j a v turističnih 
krajih. Logarska dolina je tako rekoč brez hotelov, sanatorijev, okreva­
lišč, počitni.~kih domov, vendar bi za prvo silo z adaptacijami bilo hitro 
nekaj pTi roki. Vzpostavljena pa je mreža planinskih domov in planinska 
hote1sku baza v pr11i čet1'tini Logarske doline. K temu bi spadala še 
urbanistična ureditev Solčave, katere obnova je dosiej škandulozno pote-
389 

kata brez smisLa za pokrajino, za ku1tu·rni nivo naše de!eLe, brez sleherne 
perspektive, čeprav je edini ttt:risttčni činitelj, ki je na tem pod-ročju 
po osvoboditvi živel in delal (PD CeI;eJ na te stvari večkrat ustno i11, 
pismeno opozarjat. 
Tretja naloga, ki čaka turistične delavce v tej dolini, pa j,e izdaja 
p r i Točnega v od ni k a, ki bi obsegal geograf s .ki in orogTafski opis 
z vsemi turističnimi privlačnimi momenti in z vsemi tti:rističnimi obve­
stili. To bi bila celo ena prvih nalog, ki bi se ji moral kdo posvetiti po 
naročilu ali i z lastnega ~iagiba.. Vsi trije okraji (njihove Gostinske in 
Trgovske zborn-ice, Turistična društva) bi mora1,i pristopiti k delu siste­
matično, kajti pribiti je treba ~e enkrat, da se je doslej o tem samo 
govorito, mistilo pa prav m.alo, delalo pa skoraj nič. 
Reči je treba, da tudi obnova planinske o·ryanizacije po osvoboditvi 
,ii bila Lahko delo. LjiLdska revolucija je terjala nove organizad.jske 
oblike in novo vsebino dela. V načelu je bilo to še dokaj Mtro storjeno, 
t oda dru.štvu je okupator izpodkopal vso gospodarsko osnovo, saj sta 
ostati celi samo dve postojanki, t . j. Korošica in Okrešelj; obe sta biti sko­
raj do kraja oplenjeni, Okrešelj pa je, nekdaj najbolj obiskana posto­ janka, stal sredi obmejnega zapornega pasu. Odpadle so postojanke, ki 
jih je nekdaj oskrhovala Savinjska podružnica: Celjska koča, Mrzlica. 
Pogorele so tri bazne postojanke v Logarski dolini in Mozirs.ka koča na 
Golteh. Celjska pLanin. ~ka organizadja je stala leta 1945 tako rekoč brez 
postojank pred ogromnim delom: kako vzpostaviti športno-alpinistično, 
planinsko-turistično, smui:aTsko in kulturno de)avnost planinstva; kako 
zgraditi osnovno mrežo planinskih postojank; kako pt;>peljati delovnega 
čLoveka iz celjskega bazena v enega najtepš'ili predelov našega gorske9a 
sveta. 
Okvirno lahko rečemo, da se je v glavnem v .~edmih letih to ,uiredi"lo. 
Danes ima PD Celje šest postojank, ki skupno premorejo 350 postelj. S 
te-m je PD Celje najmočnejši turistični podjetnik na področju Savinjske 
doline. Gospodarska dejavn ,ost je dala našemu planinstvu temelj, na ka­
terem se bodo lahko razvijale -vse vrednote pianinstva. 
Zato je prav, če merodajni činitelji podpirajo razvoj planinstva in 
to njegovo športno, alpinistično, planinsko-turistično, smučarsko, foto­
amatersko, gospodarsko in ku.ltu,,rno-znanstveno dejavnost, saj vsa, koli­
kor je je, skuša v delovnem ljudstvu vzbuditi žii)ljenjsko radost in 
optimistil:no ljubezen do social. -istične Jugoslavije. Lahko rečemo, da je 
celjska planinska organizacija po osvobod itvi pri marsikaterem forumu 
naletela na razumevanje in, podporo. Na prve1n mestu imenujemo PZS, 
ki je na~e težave vedno razu.me-za in nas podpirala moralno in ma.terialno. 
Tudi za naprej pričakujemo, da bo svoj vpliv zastavita za cHje nafaga 
drnštv a, ki je med 76 njenimi člani zeLo samosvoje, 1,aj po svoji dejav­ nosti zajema dolino, sredogor ;e in. visokogorje; ima svoje oporišče ob 
avtomol>i!ski cesti. v I,ogarski in ima najvišje Ležečo, vse leto odprto 
postoja 1 iko Dom na Korošici; od s,rca svoj ega planinskega območja je 
oddaljeno nič m11nj kakor 75 km, torej več kakor katero koli drugo dru­
štvo, pa še s to razliko, da je treba to razdaljo, skoraj enako cestni zvezi 
L jubljana-Celje, premagati po cesti, ki so j o v 7 Letih do kraja razme-
390 

sarili težki gozdni kamioni, da ima torej celjski planinec največje režijske 
stroške, ko vzdržuje zvezo s svojimi postojankami; nadaljnja značilnost 
celjskega društva je, da po sili razmer izpolnjujemo tudi. naloge popolnoma 
turistič,~ega značaja. Ta tu-ristična vsebina našega drnštva bi se marsi­ ko1n1t u.tegnila zdeti sumljiva, pravega planinstva ne-vTedna. V resnici pa 
je usoda hotela skozi 60 let, da je pla1iinska organizacija reševala tudi 
docela tv.Tistične naloge: i. 1895 je intenzivno sodelovata pri gradnji ceste 
v Solčavo - prej je Solčava gravitimla v 2elezno kap!o - l. 192.5 je 
dru.1ttvo ne samo organiziralo, maTveč tudi materialno omogočalo gradnjo 
ceste od Solčave v Logarsko dolino, z gradnjo planinskega doma l. 1931 
pu močno r azširita tujsko-prometno kapaciteto Logarske doline za pre­
hodne goste, predvsem planince; po dragi svetovni vojni je, ker ni moglo 
zaradi obmejnih predpi.,ov pristopiti k obuovi doma, sprejP.lo naše še 
bo!j oddaljene in planinst11u heterogene naloge, kot je avtobusni promet. 
Isto hi povedali na naslov Go s ti n s k e z b o r ni c e , ki je prevzela 
del kompetenc bivše Uprave za t . g. Zdaj n. pr. je Solčava začela graditi 
hote! v središču vasi, najbrž brez ozira na širokopotezen urbanistični 
načrt. Kakor pozdravtjamo temeije za prvi turistični objekt po vojni 
v Zg. Savinjski dolini, se nam zdi, da bi ga bilo treba graditi obenem z 
organično ob·novo vse vasi. Na razumevanje smo naleteli tudi v Trg o -
vinski zbornici in v Smučarski zve z i S! oveni je. 
Da bi podlcrepiU ta apel, naj .shematično navedemo bodoče manjše 
in večje naloge, pTed katerimi dric,š.tvo stoji, ne zato, da bi se šopirili, 
marveč zato, da same izpričajo svojo .~irfo pomem.bnost za vso Savinjsko 
dolino, da torej pran nič ne diše po lokalnem patriotizin1L. 
B o d o č e b l i ž n j e n a l o g e : Dograditev smučarske dependanse 
na Golteh (odprta bo konec avgusta); obnova Doma na Korošid in na 
Okre§lju.; dograditev planinske baze v Logarski: dependanse„ weekend 
hišic v Logarski; bazen; elektrifikacija Mozirske koče in v odovod; 
:,·m:u.č.arska vzpenjača na M edvedjaku. 
Bodoče akcije, ki so v zvezi s turizmom: Načrtna 
obnotia nekdanjih turističnih točk: L jubno, Luče, Solčava, Mozirje; moder­ nizacija alpskih cest Celje-Logarski. kot, Kamnik-Radmirje; vzpostavi­
tev dnevnih zvez Logarske t L jubljano; ureditev hudournikov v Lo­
garski doHni. 
Vsaka od teh nalog je taka, da bi morala biti jut1·i izvršenq. Seveda 
ne bo in mi Ludi tega ne pričakujemo. Napak pa bi bilo, ne bili bi po­
št-eni udje naše družbe, če bi za uresničenje teh nalog ne delali .z vsemi 
svoji.mi močmi. Gre končno za osno1.mo življenjsko organizacijo tega 
TJTelepega kosa naše zemlje, ka,jti les ni edini gospodarski vir tega pod­
ročja in že letos je iz11oz tri .krat manjši kakor v prejšnjih letih. Sosednja 
Avstrija je v lanskem letu dobila največ deviz v državni proračun iz 
turizma, a v turizem, t. j. 1J a1,toceste, vzpenjače, elektrifikac.i;e itd. je nidi 
1iajveč investiTi;ila. Ta perspektiva - turistična - mora spr'ičo nura11nih. 
pogojev živeti tudi v naših ljudeh. 
1 
Naj bo 60 letnica · n.ašP.ga društva samo nova pobuda za nadaljnje delo/ 
Ure. dni k 
391