o p x s xn Iz Krškeg'!*. Kakor lansko leto, tako se je pri nas tudi letos ustanovila »šolarska kuhinja«, t. j. društvo Krških gospej in gospodov, ki plačujejo na mesec primerne doneske, iz katerih se kuha ubogim šolarjem opoludne tečna hrana. Razen plačujočih društvenikov šteje »šolarska kuhinja« tudi take ude , kateri dajo otrokom hrano na dom. Na ta način se pogosti vsak šolski dan do 40 ubogih otrok. Bog plati vsem blagosrčnim darovateljem, pa tudi gospem, ki se trudijo s kuho in postrežbo! Iz Crnoilllja. Zahvala. Povodom obvršavanja 251etnice mojega učiteljevanja v Črnomlji, došlo mi je mnogo čestitanj od dragih mi prijateljev, tovarišev in raznih zastopov. O.obito so me presenetili Belokranjski učitelji z dragocenim spominkom, ki mi je toliko prijetnejši, ker sem uverjen, da je to izraz kolegijalne ljubezni. Spominjali so se me tudi: Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji, slavni krajni šolski svot v Metliki in .lavno mestno županstvo v Črnomlji. Za vsa čestiUnja, voščik in .pominke izrekam s tem svojo naj iskrenejšo zahvalo — obetajoč, da bodein i v bodoče delal po starem geslu: »Vse za vero, dom in cesarja!« V Čriiomlji v 10. dan decembra 1887. 1. Anton Jeršinovec, uadučitelj iu c. kr. okr^jni šole—t nadzornik. Iz Dra^atUŠa. (Zahvala). Slavni odbor jNarodne Šule« je blagovolil za mali znesek mnogo raznovrstncga šolskega blagil tukajšnej šoli nakloniti. Za ta dar se podpisano voditeljstvo slavnemu odboru v svojem in v imenu obdarovane šolske mladine lepo zahvaljuje. Voditeljstvo trorazredne šole v Dragatušu v 5. dan decembra 1887. 1. J* Buntan. Z Vinice. (Zahvala). Blagorodni gospod Ivan Stariha, odlikovan z zlatim križcem za zasluge, pose.tnik in mlinar v Pribancih na Hrvatskem, podaril je u. lastnega nagiba za napravo šolske zastave na Vinici 25 gld. Za ta velikodušni dar se plemeniteinu možu podpi.ana najtopljeje zahvaljujeta. Na Vinici v 6. dan decembra 1887. 1. Jurij Konig,Franc Ks. Trošt, predsednik krajn. sol. svčta.nadučitelj. Iz Ljubljane. Poročilo deželnega odbora glede ustanovitve strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani. — Shtvni dežclni zbor! Kakor je razvidno iz letnega poročila deželnega odbora za dobo od 1. avgusta 1885 do 30. novembra 1886 na strani 126 in 127, obrnil se je deželni odbor do visokega c. kr. naučnega ministerstva s prošnjo, da bi se v Ljubljani ustanovila strokovna šola za lesno obrtnost, ki bi obsegala mizarstvo za stavbinska dela in pohišno opravo, lesno rezljanje, delavnico za poučevanje ob izdelovanji kmetijskega orodja in pa dumačo obrtnost za lesene izdelke. S to šol<J bila bi združena tudi strokovna šola za pletenje košev in jednakib izdelkov in za vrborejo. Z ozirom na navedeno vlogo do visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, naznanilo je c. kr. deželno predsedstvo dopisom 18. marca 1887 št. 710/pr. deželiiemu odboru ukaz vzvišenosti gosp. ministra za uk in bogočastje dnd 11. marca 1887 št. 22865, v katerem pravi, da bi po uspehu daljnih obravnav ne bil zoper to, da se za Kranjsko in sicer v Ljubljani ustanovi strokovna šola za lesno obrtnost, to je za mizarstvo, za pobišno opruvo, rezljanje, stvugarstvo in pletenje košev. Nadejaje se ustavnim potom dovoljenja potrebnih sredstev za leto 1888, bilo bi mogoče misliti, da se ustanovi ta zavod še le ravnokar navedenega leta. Ako bi se za zdaj ravnalo po poprej naznačenih vodilih in bi se upeljal tiiletni pouk, potrebovalo bi se za to strokovno šolo 7 uonih osob, namreč 1 vodja in 1 učitelj, ki bi poučovala v risanji in modeliranji in 4 delovodje, namreč po jeden za vsako navedenih štirih tehničnih strok, dalje še pomočni učitelj za ponavljalni pouk, za kupčijsko računstvo itd. Za vse to trebalo bi, da naučna uprava prevzame skupni trošek 5700 gld. Za prvi nakup in pripravo učnih pripomočkov, orodja, aparatov, obrazcev itd. bi trebalo svote 2400 gld., od katere svote bi najtnanj polovico prevzeti morali krajni činitelji, na primer deželni zastop kranjski ali pa kupfiijska in obrtna zbornica. Vsakdanji troški za učne pripomočke, orodje za blago, kar so ga potrebuje pri pouku za delavske in pisarniške potrebščine utegnili bi znašati na leto 1000 gld. in gotovo bi se zvršitev te zadeve bistveno povspeševala s tem, ako bi tudi to svoto deloma prevzeli činitelji na svoje rame in to tem bolj, ker je brezdvomno, da ustanovitvi nameravane stiulcovne šule ne dela majhnili težav in zaprek ravno to, ker flnančno stanje zahteva kolikor le mogoče štedljivo postopati. Dalje je glede prostorov izvolil vzvišenost g. minister otneniti, da bi bila naloga občine, preskrbeti primernih prostorov, namreč šolsko sobo z navadno šolsko opravo (šolske klopi, tablo na steno, prostor za učitelja itd.) jedno svetlo sobo za poučevanje v risanji in jedno za pouoevanje v modeliranji, jedno sobo za rezljanjo in jeden večji prostor za pletenje košev, jeden velik prostor za mizarje, dalje jedno sobo za vodjo in po jedno sobo za vsakega učitelja in za učne pripomočko, dalje primeren prostor za zalogo blaga in za dovršene izdelkc; istotako bi morala občina skrbeti za vzdržavanje prostorov itd. v dobrem stanu, za njibovo snaženje, za osvečavo in kurjavo, za plačo šolskega sluge in konečno tudi za prvo opravo zavoda, namreč šolske klopi, obešala za obleko, umivalnice itd. C. kr. deželno predsedstvo navaja tmli" v navedenem dopisu, da bi bilo jako koristno, če bi kupčijska in obrtna zbornica, doželni odbor itd. skrbeli za ustanove, da bi precej s početkoina strokovne šole bilo zadostno število učencev in da bi tudi mladeiiičem ubožnih starišev na ta način mogoče bilo obiskati to šolo. V omenjenem dopisu pozvalo je c. kr. deželno predsedstvo deželni odbor, naj glede zagotovila denarnih doneskov in potrebnih prostorov glede njihovpga vzdržavanja v dobrem stanu, osvečave in kurjave, glede plače šolskoga sluge in gledo prve oprave zavoda s Solskimi klopnii, obešali za obleko, umivalnicami itd. dogovorno s kupčijsko in obitno zbornico in z obCinskim svetom deželnega stolnega mesta Ljubljane sklene pravnoveljavne sklepe in predloži dotično izjavo. Pri tem je omenilo c. kr. deželno predsedstvo, da bi se tistemu, ki bo pripomogel z doneski, znala pripoznati pravica zastopanim biti po svojem poslanci v odseku za strokovno šolo. Kar se tiče upeljave vrboreje na Kranjskem, oziralo se bode po besedab navedenega visokega ininisterskega ukaza pri določitvi potnega načrta popotnega učitelja Karga za prihodnje leto tudi na to, da pride v Ljubljano in v druge kraje. Z dopisom 25. septembra 1887 št. 9628 je naznanila c. kr. deželna vlada vsled visokega ministerskega odloka 22. septeuibra 1887 št. 22865, prijavo vzvišenosti gospoda naučnega ministra, da bi se za -liičaj, da bode, kakor on pričakuje, uspeh dotičnih obravnav ugoden, utegnila otvoriti omenjena stiokuvna šola ne šele začetkom šolskega leta 1888/9, kakor se je prvotno nameravalo, ampak že o Veliki noči leta 1888. Vsled povabila kupčijske in obrtne zbornice Ljubljanske osnoval se je odbor iz zastopuikov navedene zbornice, občinskrga sveta za deželno stolno mesto Ljubljansko in deželnega odbora, kateri se potem, ko sta deželni odbor dopisom 12. septembra t. 1. št. 9733 na.nanila svoje pritrjenje zbornici, posvetoval v tej zadevi ter se zjedinil v slede.ih točkah: 1. Za prvo napravo učnih pripomočkov, orodja, aparatov, obrazcev itd., za kar se bode na podlagi ukaza vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje dne 11. marca 1887, št. 22865 potrebovalo 2400 gld., izplača naj se polovica, to je 1200 gld. iz kranjskega deželnega zaklada. 2. Za vsakdanje izdajke za učne pripomočke, orodje, za blago, kar se potrebuje za poučevanje, za šolske in pisarniške potrebščine, ki bodo po navedeiiem visokem odloku znašali blizu 1000 gld. na leto, donaša naj kupčijska in obrtna zbornica v Ljubljani po 200 gld. na leto, ter naj se ubrne do kranjske hranilnico, da bi tudi ona prevzela letni donesek 200—300 gld. Ako bi se pa od hranilnice to ne doseglo, provzame naj kranjski deželni zaklad in mestna občina Ljubljanska po 100 gld. 3. Mestna občina Ljubljanska naj preskrbi prostore, ki so zaznamovani v navedenem, s cenjenim dopisom 18. marca 1887, št. 710/pr. naznanjenem visokem ukazu, potem vzdrževanje prostorov itd. v dobrem stanu, njibovo snaženje, osvečavo in kurjavo, dalje plačo šolskega, sluge in konečno nakup prve oprave zavoda s šolskimi klopmi, obešali za obleko, umivalnicami itd. Kupčijska in obrtna zbornica pa naj se obrne do deželnega odbora kranjskega in do kranjske hranilnice, da bi ta dva činitelja v pokritje omenjenili troškov pripomogla mestni občini z doneski. Ako bi se ničesar ne doseglo, trpeti mora te troške mestna občina Ljubljanska sama. 4. Za ustanove postavi naj kupčijska in obrtna zbornica za leto 1888. znesek 300 gld. v proračun; prosi naj tudi deželni odbor kranjski, da bi za ustanove dovolil znesek 600 gld. iz deželnega zaklada. Zarad dovoljenja kake svote za ustanove obrne naj se kupčijska in obrtna zbornica tudi do kranjske hranilnice v Ljubljani. Zaradi tega, ker je navedena strokovna šola določena za Kranjsko, imel je deželni odbor pri posvetovanji vprašanja glede zagotovila denarnih doneskov pred očmi pogoj, da dobrot te šole ne bodo uživali jedino lo učenci iz deželnega stolnega mesta in njegove bližnje okolice, ampak tudi iz drugih krajev kranj.ke dežele. To se bode dalo toliko ložje do.eči, ker se bodo za učence ubožnih starišev ustanovile siipendije. Za take ustanove pa menda ne bodeta samo slavni deželni zbor in kupčijska in obitna zbornica dovolila duneskov, temveč -iričakovati je, da je kranjska hranilnica v Ljubljani, — katera je po iiaznanilu kupčijske in obrtne zbornice tej objavila, da pripozna uspešnost obstanka strokovne šole za lesno obrtnijo v Ljubljani — tudi pripravljena, staviti glavnemu zboru primerne nasvete v povspeševanje tega podjetja, kakor hitro se jej bode naznanilo, v koliko so se zavezali, da naložena jim bremena prevzemo dežela, mestna občina Ljubljanska in kupčijska in obrtna zbornica, katere činitelje zaznamovalo je visoko c. kr. naučno ministerstvo, da so dolžni skladati k troškom ustanovitve in vzdržavanja obrtne šole. Iz omenjenega uzroka- je bil deželni odbor mnenja, da bi se za lesno obrtno šolo, ki je ustanoviti za vso deželo, ne dajali doneski i. deželnega zaklada le za prvi nakup učnib pripotnočkov itd., ampak tudi za vsakdanje izdajke, za ofravo, plačevanjo najemščine, za uzdržavanje, kurjavo in osvečavo prostorov iu da bi se ustanovile štipendije za učonce na zavodu. Vsled tega je predložil deželni odbor v po.ebni izjavi z vlogo 28. oktobra 1887, št. 6784, sledeče sklepe potom slavnega ces. kr. deželnega predsedstva, vzvišenosti gospodu ministru za uk in bogočastje: 1. Diželni odbor kranjski se zaveže, za prvo napravo učnih pripomočkov, orodja, aparatov, obrazcev itd. za obrtno šolo, za lesno obrtnijo, ki je ustanoviti v Ljubl.jani, to je za mizarstvo, za hišno opravo, za rezljanje, strugarstvo in za pletenje košov in jednakih izdelkov, za kar je po ukazu vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje dne 11. marca 1887, štev. 22865, treba putrošiti 2400 gld., iz kranjskega deželnega zaklada dati na razpolaganje vis. naučni upravi pulovico, to je 1200 gld. (Tisoč dve sto goldinarjev.) 2. Za slučaj, da bi kranjska hranilnica v Ljubljani za vsakdanje izdajke za učne pripomočko, orodje, blago, kar se ga potrebuje za poučevanje in za šolske in pisarniške potrebščine, kar bi po navedenem visokem ministerskem ukazu utegnilo znašati po 1000 gld. na leto, ne dovolila letnega doneska 200 gld., zaveže se deželni odbor pod tem pogojem, da slavni deželni zbor to odobri, izplačati vsako leto dcmesek 100 gld. (sto goldinarjev) iz deželnega zaklada. 3. Mestni občini Ljubljanski se iz deželnega zaklada s pridižkora priti-jeu.ja slavnega deželnega zbora dovoli v pokritje troškov za prvo opravo, ki bi utegnili zuašati 1800 gld., jedua tretjina, vender pa k večemu le znesek 600 gold. (šest sto goldinarjev), ki se ne sme prekoračiti, in pod tetn pogojem, da deželni zaklad kranjski ostane solastnik hišne oprave. 4. Mestni občini Ljubljanski dovoli se za poplačanje najemščine za prostore, za njihovo vzdržavanje v dobrem stanu, za snaženje, osvečavo in kurjavo, potem za troske šolskega sluge jedna tretjina, vender pa ne več kot 600 gld. (še.t sto goldinarjev) vsako leto iz dežolncga zaklada, ako temu pritrdi slavni deželni zbor.' 5. Za ustanove postavil se bode znesek 500 gld, (pet sto goldinarjev) v proračun deželnega zaklada za leto 1888. Glede v ukazu vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 11. marca 1887 omenjene upeljave vrboreje na Kranjskem navaju, deželiii odbor, da si je c. kr. popotni učitelj Karg z Dunaja meseca avgusta t. 1. s podpisanim poročevalcein ogledal domačo obrtno pletenje košev v Beričevom in pa vrbovo nasado v Beričevem, v Dolu in Dovskem. Dalje si je ogledal tudi ii(<kaj vrbovih nasitdov v Radovljiškem sodnem okraji in v Kočevji, ter je v tej zadevi predložil svoje poročilo visokemu naučnemu ministerstvu. Ker ima dežela kranjska bi-ezdvomno izvrstno zemljo za vrborejo, trditi se sme zanesljivo, da more poročilo c. kr. popotnega učitelja za povzdigo vrboreje le ugodno biti in da bndn visoko naučuo ministerstvo brž ko ne tokom prihodnjega leta gledd upeljave urane vrboreje izdalo primerne naredbe. Deželni odbor pristavlja še to, da sta občinski svet za deželno stolno mesto Ljubljano, kakor tudi kupčijska in obrtna zbornica vsprejela in potrdila navedene ud omenjenega odbora naznanjene in priporočane nasvete in da se je kupčijska in obrtna zbornica priobčevaje sklepe občinskega sveta, kupčijske in obrtne zbornice in deželnega odbora, obrnila do vodstva kranjske hranilnice za povspeševanjc ustanovitve in uzdržavanja strokovne šole za lesno obrtnijo ter stavi sledeče nasvete: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Visokeinu c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje izreka se za dozdanje glede ustanovitve strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani izdane naredbe najtoplejša zalivala. 2. Navedeni od deželnega odbora gledo doneskov za strokovno šolo za lesno obrtno.t, ki je ustanoviti v Ljubljani, to je za mizarstvo, za pohišno opravo, rezljanje in strugar.tvo in za pletenje košev in jednakili izdelkov storjeni, potom c. kr. dežolnega prodsrtdstva vzvišeuosti gosp. ministru za uk in bogočastje predloženi sklepi vzemo se na odobrilno ziunje. — V deželnem zboru Kranjskem (v 30. dan novembra t. 1.) se je pii določbi podpor za šolske zgradbe vzprejela tudi sledeča resolucija: C. kr. deželna vlada naj ukaže ukrajnim šolskim svetora, da se pri sestavi načrtuv za šolske stavbe ozirajo na zmužnost občin ter jim ne nakladajo stavbenih troškov, ki niso v nikaki razineri z velikostjo šolskih občin in njim naložene davčne svote. — Obrtnijskim nadaljevalnim šolam so se v soglasji s c. kr. deželnim šolskim svetom iz ces. Pran-Josipove ustanove za obrtnijske šole (600 gld. na leto) za 1887. 1. te-le podpore razdelile: obrtnijskim nadaljevalnim šolam in sicer v Ljubljani 380 gld., v Novem Mestu 80 gld., v Kočevji 35 gld., v Tržiču 35 gld., v Kranji 35 gld. in v Kameiiiku 35 gld. — Iz mestnega zbora v 6. dan t. m. Odbornik profesor gosp. Toma Zupan je poročal o podelitvi meščanstva šolskemu voditelju g. Leopoldu Belarju in mestnemu učitelju g. Fr. Raktelju. PoroCevalec je naglašal zasluge, katere sta _i stekla ta dva uže 25 let izvrstno delujoča ljudska učitelja in nasvetuje, naj njiraa mestni zbor v priznanje njihovih zaslug brezplačno podeli meščanstvo mesta Lj u blj anskega. Predlog se brez razgovora z dobroklici odobri. — Prisrčno se zahvaljujem vsem velečastitim in blagini gospodom, ki ste se me konec preteklega meseca prijazno spominjali. Urednik „ Ui. Tov." — Popravek. V »Učiteljskem Tovarišu« s 15. novenibra t. 1. omenja se v poročilu o učit. konferenciji Ljubljanske okolice, da račun okrajne učit. knjižiiice ni bil potrjen. »Potrditi ne« ali »podpisati ne hoteti«, je razloček. Račun je bil odobren, le podpisati ga nista hotela pregledovalca računa, kajti, na dvakratno vprašanje g. nadzornika, je li račun prav, odgovorila sta; »Da — prav, a podpiševa ga ne.« — Navedla sta zato par malo vrednih vzrokov. Knjižnica in računi so pa popolnoma v redu, kar je glavna stvar. Kačun je bil že prej, pri seji knjižničnega odbora potrjen in podpisan, čemu potem še drugih podpisov? Vse to se je menda zato godilo, kakor se jo po konferenci govorilo, ker je knjižnica nekaterim preveč od rok in bi jo raje imeli na bolj pripravnom kraji. Adamič.