\ \ Operafetituti^^eologici Slovemae ^ Q Arheološka najdišča Ptuja ARCHAE0L0G1CA(l SITES OF PTUJ . i; Rabelčja vas ■ ^ \ Jana Horvat Andreja Dolenc Vičič Zbirka / Series Uredniki zbirke / Editors of tehe series OPERA INSTITUTI ARCHAEOLOGICI SLOVENIAE 20 Jana Horvat, Andrej Pleterski, Anton Velušček Jana Horvat Andreja Dolenc Vičič Arheološka najdišča Ptuja. Rabelčja vas Archaeological sites of Ptuj. Rabelčja vas Recenzenti / Reviewed by Prevod / Translation Jezikovni pregled / Language editor Likovno-grafična zasnova / Graphic art and design Oblikovanje naslovnice / Front cover design Računalniški prelom / DTP Priprava slikovnega gradiva / Preparation of illustrations Izdala in založila / Published by Zanju / Represented by Glavni urednik / Editor-in-Chief Tisk / Printed by Izid knjige sta podprla / Published with the support of Vir prostorskih podatkov/ Geo-data provided by Janka Istenič, Slavko Ciglenečki, Janez Dular Sunčan Patrick Stone Marjeta Humar Milojka Žalik Huzjan Tamara Korošec Mateja Belak Drago Valoh, Mateja Belak, Lucija Lavrenčič Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC Oto Luthar, Jana Horvat Vojislav Likar Collegium Graphicum d. d., Ljubljana Javna agencija za knjigo RS, Mestna občina Ptuj © Geodetska uprava RS / Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, Zemljiški kataster 2006 (pril. / Inserts 1-4; sl. / Figs. 17-41, 47), TTN 5 (pril. / Inserts 1-4; sl. / Figs. 5, 17, 20-21, 43-47), DTK 25, Ptuj - zahod 015-2-1, Ptuj - vzhod 015-2-2 (sl. / Figs. 2, 4, 5, 43-47), DMR 25 (sl. / Figs. 2, 5, 43-46) Ovitek / Front cover V. Skrabar, R. Gailhofer, Fundkarte von Pettau u. Umgebung (1911), foto / photo B. Faric, PMP CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Ptuj) HORVAT, Jana Arheološka najdišča Ptuja : Rabelčja vas = Archaeological sites of Ptuj : Rabelčja vas / Jana Horvat, Andreja Dolenc Vičič ; sodelavki, with the contribution of Marjana Tomanič Jevremov, Marija Lubšina Tušek ; [prevod Sunčan Patrick Stone]. - Ljubljana : Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2010. - (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae ; 20) ISBN 978-961-254-237-5 1. Dolenc Vičič, Andreja 253335552 © 2010, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Knjiga je nastala v okviru programa "Arheološke raziskave" (P6-0064), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Jana Horvat Andreja Dolenc Vičič Arheološka najdišča Ptuja Rabelčja vas Archaeological Sites of Ptuj Rabelčja vas Sodelavki / With the contribution of Marjana Tomanič Jevremov, Marija Lubšina Tušek ZALOŽBA Z R C LJUBLJANA 2010 y spomin Blagoju Jevremovu raziskovalcu Ptuja v letih 1974-1989 vsebina Predgovor ................................................................................................................................................................................9 Kratice...............................................................................................................................................................................10 Oris preteklosti Ptuja do zgodnjega srednjega veka ........................................................................................................11 Karte arheoloških najdišč Ptuja in topografski pregledi.................................................................................................15 Prostor Rabelčje vasi............................................................................................................................................................23 Pregled raziskovanj in naključnih najdb v Rabelčji vasi ................................................................................................27 Katalog najdišč......................................................................................................................................................................37 Pojasnilo h katalogu .......................................................................................................................................................37 Najdišča iz prazgodovinskih dob ..................................................................................................................................39 Najdišča iz rimske dobe..................................................................................................................................................57 Najdišča iz zgodnjega srednjega veka.........................................................................................................................151 Najdišča iz poznega srednjega in novega veka ..........................................................................................................152 Razvoj poselitve ..................................................................................................................................................................155 Prazgodovina .................................................................................................................................................................155 Rimska doba...................................................................................................................................................................160 Zgodnji srednji vek........................................................................................................................................................165 Dokumentacija....................................................................................................................................................................167 Literatura.............................................................................................................................................................................173 Indeks...................................................................................................................................................................................179 contents Foreword..............................................................................................................................................................................193 An outline of the history of Ptuj up to the early Medieval period ..............................................................................194 Maps of archaeological sites in Ptuj and topographic reviews.....................................................................................195 The area of Rabelčja vas.....................................................................................................................................................196 An overview of the research and accidental finds in Rabelčja vas...............................................................................197 Catalogue of sites................................................................................................................................................................203 The development of the settlement .................................................................................................................................205 Prehistory .......................................................................................................................................................................205 Roman period................................................................................................................................................................207 early Medieval period ..................................................................................................................................................212 Documentation...................................................................................................................................................................167 Bibliography........................................................................................................................................................................173 Index ....................................................................................................................................................................................179 predgovor Prostor Ptuja s številnimi prazgodovinskimi naselbinami in ostanki velikega rimskega mesta Petovione predstavlja danes eno samo veliko arheološko najdišče. V zadnjih štiridesetih letih so hkrati s hitrim širjenjem sodobnega mesta potekala tudi številna zaščitna arheološka izkopavanja. V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož so se nakopičili dragoceni predmeti in dokumentacija, vendar pospešeni ritem zaščitnih raziskovanj ni dovoljeval sprotnega vrednotenja podatkov in temeljitih objav. Po več desetletjih izkopavanj je nastopil skrajni čas, da se ozremo na goro izkopanega gradiva. Tega je mnogo preveč, da bi ga zmogli pregledati in analizirati zgolj izkopavalci. Preden se poglobimo v podrobnosti posameznih izkopnih polj, potrebujemo celovit pregled, orientacijo v prostoru in času. Temu je namenjena knjiga Arheološka najdišča Ptuja. Rabelčja vas. Pri nastajanju dela smo združile sile sodelavke treh ustanov: Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož (Marjana Tomanič Jevremov), Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Izpostava Ptuj (Marija Lubšina Tušek) in Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Jana Horvat in Andreja Dolenc Vičič). V knjigi smo se omejili na prostor Rabelčje vasi, to je na slabo tretjino površine rimske Petovione. Na tem območju je bilo v dveh stoletjih dokumentiranih več kot 160 posegov v arheološke plasti. V zadnjih štirih desetletjih so tu potekala obsežna zaščitna raziskovanja, ki so razkrila številne prazgodovinske ostanke ter vzhodno, obrtniško četrt antičnega mesta z glavno cesto in razsežnimi grobišči. Najprej smo na Inštitutu za arheologijo ob pomoči številnih kolegov pripravili veliko podatkovno zbirko v pisni in elektronski obliki: Temeljna topografska zbirka arheoloških najdišč Ptuja. Zasnovana je v obliki posameznih zapisnikov, podobno kot zbirka Arheološki kataster Slovenije (Arkas) z osnovnimi podatki o slovenskih arheoloških najdiščih.1 Temeljno topografsko zbirko arheoloških najdišč Ptuja smo uporabili za osnovo kratkega pregleda topografije celotne Petovione.2 Tiste podatke iz zbirke, ki se nanašajo na območje Rabelčje vasi, smo sedaj nadgradili in pripravili za objavo v posebni knjigi. Arheološka najdišča na območju Rabelčje vasi smo predstavili v obliki kataloga in umestili na pregledne karte 1 : 2500 (pril. 4) in 1 : 5000 (pril. 1-3) ter na podrobne karte v večjih merilih (sl. 17-41). Katalog smo razdelili po velikih časovnih obdobjih na prazgodovinski, rimski, zgodnjesrednjeveški in poznosrednjeveško-novoveški del. Veliko truda je bilo vloženega v natančno in utemeljeno umestitev na karte ter v povezavo najdišč z omembami v literaturi. Na kratko smo predstavili potek raziskav, opis ostankov ter datacije, pri čemer smo dosledno izhajali iz objavljenih podatkov. V zaključnem poglavju smo na podlagi podatkov iz kataloga predstavili razvoj poselitve na območju Rabelčje vasi. Upamo, da naše delo predstavlja trden temelj, na katerem bodo temeljile objave, vrednotenja, interpretacija in - končno - nekoliko bolj jasne slike življenja v preteklosti. Za arheološke podatke se zahvaljujemo nekdanjim in sedanjim sodelavcem Pokrajinskega muzeja Ptuj -Ormož: Ivi Mikl Curk, Zorki Šubic, Ivanu Žižku, Mojci Vomer Gojkovič in Valeriji Lešnik. S podatki so nam pomagali tudi Ivan Tušek (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor), Janez Dular (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), Alenka Miškec (Narodni muzej Slovenije), Milan Lovenjak (Univerza v Ljubljani) in Bojan Djuric (Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani). V Zgodovinskem arhivu Ptuj nam je pomagala Marija Hernja Masten. Pri pripravi baze podatkov so sodelovale Tina Žerjal, Lucija Grahek (obe Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) in Vanja Jevremov. Najdišča sta georeferencirala Danilo Cvetko (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor) in Lucija Lavrenčič (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), načrte in karte sta pripravila Drago Valoh in Mateja Belak (oba Inštitut za arheologijo ZRC SAZU). Tecco Hvala 1992. Horvat et al. 2003. 2 Besedilo so kritično prebrali kolegi Janka Istenič Besedilo je računalniško oblikovala Mateja Belak, (Narodni muzej Slovenije) ter Janez Dular in Slavko platnice pa Tamara Korošec. Ciglenečki (oba Inštitut za arheologijo ZRC SAZU). Besedilo je lektorirala Marjeta Humar. Sunčan Pa- Janez Dular nam je tudi posredoval še neobjavljene trick Stone je prevedel izbrana poglavja v angleščino. izsledke analiz prazgodovinskega gradiva iz Rabelčje Vsem navedenim se iskreno zahvaljujemo za sode- vasi. lovanje, pomoč, nasvete in kritične pripombe. KRATICE IzA (= IzA ZRC SAZU): Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti kat. št.: kataloška številka MD: Muzejsko društvo OA FF: Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani PMP: Pokrajinski muzej Ptuj prazg.: prazgodovina rim. doba: rimska doba ZAP: Zgodovinski arhiv Ptuj zap.: zapisnik zg. sr. vek: zgodnji srednji vek ZVKD: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ZVKD Mb: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor oris preteklosti ptuja do zgodnjega srednjega veka 10 km meja mestnega ozemlja / borders ofthe town territory meja province / provincial boundaries Sl. 1: Lega in teritorij rimskega mesta Petoviona (po Horvat et al. 2003, si. 1). Fig. 1: Position and territory of the Roman town of Poetovio (after Horvat et al. 2003, Fig. 1). Pri Ptuju, kjer se poplavna ravnica Drave zoži na prostor med teraso Dravskega polja na Zgornjem Bregu in Grajskim gričem, je mogoč daleč naokrog najbolj ugoden prehod čez reko.3 Tako se je tu oblikovala ena osrednjih prometnih točk na širšem obrobju vzhodnih 3 Baš 1933; Pahič 1996; Curk J. 1999; Gaspari 2001; Mikl Curk 2004. Alp, kjer sta se križali stari trgovski magistrali: t. i. jantarjeva pot, ki je povezovala severnojadransko območje s srednjim Podonavjem in Baltikom, ter plovna in obrežna pot ob Dravi, ki je vodila iz Alp proti vzhodnemu Podonavju (sl. 1-5).4 Npr. Šašel Kos 1997, 37; Slapšak 2001. 4 Sl. 2: Največji obseg rimskega mesta Petoviona z grobišči (dopolnjeno po Horvat et al. 2003, sl. 3, 4). Vir za relief in vodotoke: DTK 25, DMR 25 in starejše karte. Fig. 2: The Roman town of Poetovio and its cemeteries at its peak (updated after Horvat et al. 2003, Figs. 3, 4). Geographical data: DTK 25, DMR 25 and several earlier maps. Sl. 3: Pogled na Ptuj iz zraka, proti severovzhodu. V ospredju Vičava (središče Petovione) in prehod med Panoramo in Grajskim gričem. V ozadju območje Rabelčje vasi. Foto: K. Olaj, 2010. Fig. 3: Aerial view of Ptuj, towards the northeast. Vičava (the center of Poetovio) and the pass between Panorama and Grajski grič in the foreground. Rabelčja vas in the background. Photo: K. Olaj, 2010. Sl. 4: Ptuj, levi breg Drave. A: območje prikazano na prilogah 1-4. M. 1 : 25000. Vir: DTK 25. Fig. 4: Ptuj, left bank of the Drava river. A: area presented in Inserts 1-4. Scale 1: 25000. Data: DTK 25. V prazgodovinskih obdobjih so na širšem prostoru današnjega Ptuja ležale številne manjše naselbine (sl. 43-46).5 Najpomembnejša poselitvena točka je bil Grajski grič - razgledna in dobro branjena vzpetina tik nad rečnim prehodom. Privlačna za naselitev je bila tudi položnejša vzpetina Panorama. V celotni poselitveni zgodovini so bile zelo pomembne tudi rečne terase na Spodnji Hajdini, Zgornjem Bregu in v Rabelčji vasi (sl. 2, 43-46). V mlajši železni dobi je Ptuj pripadal območju keltskih Tavriskov. Zelo verjetno v letu 15 pr. Kr. je bil kot del Noriškega kraljestva vključen v rimsko državo.6 Ime naselbine, ki se je razvila na začetku rimske dobe -Poetovio -, je verjetno predkeltsko.7 Kmalu je bilo območje Petovione iz strateško-vo-jaških razlogov prestavljeno v Ilirik. Verjetno za Ve-spazijana je bil Ilirik razdeljen na provinci Dalmacijo in Panonijo in Petoviona je postala del slednje. Vse 1. st. je bila Petoviona sedež legije - do 102/106 po Kr. Po njenem odhodu je mesto dobilo pravice kolonije in naziv Colonia Ulpia Traiana Poetovio. Prebivalstvo so predstavljali emigranti iz Italije, tako trgovske družine kot tudi veterani, prišleki iz vzhodnih provinc ter sorazmerno maloštevilni keltski staroselci. V 2. in 3. st. je bila v Petovioni osrednja uprava ilirske carine. Od 3. st. dalje je bil v mestu sedež škofa. Na začetku 4. st. je bila Petoviona vključena v provinco Norik. V 4. in 5. stoletju je opazna prisotnost manjših barbarskih skupin.8 Petoviona se je razvila ob brodu oziroma mostu čez Dravo in vzdolž glavne ceste, ki je povezovala Celejo s Savarijo. Ohranila je značilnost dolgega obcestnega mesta, sestavljenega iz več jeder, ki sta jih pogojevala reka in razgibano zemljišče (sl. 2). Most čez Dravo je epigrafsko dokumentiran za časa cesarja Hadrijana.9 Na Vičavi je ležalo mestno središče z upravnimi zgradbami in forumom, na skrajnem zahodu, na Spodnji Hajdini, so stali uradi ilirske carine, razkošna bivališča so odkrili predvsem na Zgornjem Bregu in na 5 Horvat et al. 2003, 153-155. 6 Horvat et al. 2003, 155. 7 Šašel Kos 1997, 37. 8 Pregledi: Saria 1951; Horvat et al. 2003, 155-161. Pozna antika: Šašel Kos 1994. 9 Mrav 2002. Sl. 5: Ptuj, levi breg Drave. Relief in vodotoki. M. 1 : 25000. Vir: DTK 25, DMR 25. Geografske informacije (pritoki Grajene) dodane po TTN 5 in drugih starejših kartah. Fig. 5: Ptuj, left bank of the Drava river. Relief and water flows. Scale 1: 25000. Data: DTK 25, DMR 25. Geographical information (tributaries of the Grajena) is taken from TTN 5 and several earlier maps. Panorami, celotno območje Rabelčje vasi pa je imelo izrazito obrtniški značaj, kjer so prevladovale velike lončarske delavnice. Na danes večinoma odplavljenem območju na desnem bregu Drave je bil v 1. st. verjetno legijski tabor. Ob mejah poselitvenega prostora so se širila grobišča, največji vzdolž zahodne vpadnice na Zgornji Hajdini in vzdolž vzhodne v Rabelčji vasi. Največji obseg je mesto doseglo v 2. in 3. st., ko je bilo dolgo okoli 3,5 km. Končni zunanji obris je bil izrazito nepravilen, navznoter pa so bile mestne četrti organizirane v pravokotne ulične mreže. Vse 4. st. se je Petoviona postopoma krčila, tako da sta bili na koncu stoletja poseljeni samo še vzpetini Grajski grič in Panorama ter verjetno ožje območje okoli mostu. Po sredini 5. st. ni več zanesljivih naselbinskih sledov ali ostankov grobišč.10 Območje Petovione je znova postalo pomembno v zgodnjesrednjeveškem obdobju. Srednjeveško mesto Ptuj se je razvilo na južnih in zahodnih pobočjih Grajskega griča, to je na obrobju in zunaj območja rimske poselitve (sl. 14).11 10 Horvat et al. 2003, 161-183. 11 Horvat et al. 2003, 183; Curk J. 1999; Kosi 2009, 22-69. karte arheoloških najdišč ptuja in topografski pregledi o 100 500 m Sl. 6: Povečan izsek iz Skrabarjeve karte arheoloških najdišč Ptuja (Skrabar 1904, sl. 132). A: Rabelčja vas, območje prikazano na prilogah 1-4. Fig. 6: Enlarged close-up of Skrabar's map of archaeological sites of Ptuj (Skrabar 1904, Fig. 132). A: Rabelčja vas, area presented in Inserts 1-4. Arheološke raziskave Ptuja imajo dolgo zgodovino - od prve polovice 19. st. dalje.12 Število podatkov, ki se vežejo na prostor, je bilo že na začetku 20. st. tako veliko, da je postalo nujno natančno kartiranje najdišč, arheoloških izkopavanj in naključnih najdb. Viktor Skrabar je leta 1904 v preglednem članku o arheoloških najdiščih objavil shematizirano arheološko karto celotnega Ptuja s kratkim seznamom najdišč (izsek sl. 6).13 12 Mikl Curk 1969; Žižek 1992; Vomer Gojkovič, Kolar 1993; Horvat et al. 2003. Leta 1911 sta Skrabar in Rudof Gailhofer na osnovi katastrskih načrtov izdelala natančno topografsko karto v merilu 1 : 2880 (izseka sl. 7-8), ki jo je spremljal podroben seznam najdišč (sl. 9-10).14 Karta in seznam nista bila objavljena, hrani pa ju arhiv PMP. Karta je več desetletij predstavljala izhodišče za arheološke raziskave na Ptuju, saj sta jo gotovo uporabljala Mihovil Abramic in Balduin Saria, po drugi svetovni vojni pa je utonila v pozabo. 13 Skrabar 1904, sl. 132. 14 Skrabar, Gaihofer, Fundkarte 1911; Skrabar, Text 1911; prim. komentar v našem poglavju Dokumentacija. 100 200 m Sl. 7: Pomanjšan izsek iz Skrabarjeve in Gailhoferjeve karte arheoloških najdišč Ptuja (Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911). Rabelčja vas, zahodni del. Foto: B. Farič, PMP. Fig. 7: Reduced close-up of Skrabar's and Gailhofer's map of archaeological sites of Ptuj (Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911). Rabelčja vas, western part. Photo: B. Farič, PMP. Abramic je v poročilu o izkopavanjih na Panorami leta 1914 objavil karto osrednjega dela Petovione (Grajski grič, Panorama, Vičava in Zgornji Breg) v merilu 1 : 6000 s seznamom najdišč. Prav tako kot karta iz leta 1911 je tudi ta izhajala iz prerisa katastrske karte.15 Karto in seznam je nekaj let pozneje ponovno objavil Saria v pregledu arheoloških odkritij Ptuja.16 Leta 1925 je izšel Abramicev vodnik po antičnem Ptuju s pregledno karto arheoloških najdišč (izsek sl. 11), ki pa zaradi manjšega merila ni tako natančna kot predhodne karte, pripadajoči seznam pa je bil zasnovan bolj poljudno.17 Istega leta je Walter Schmid v obsežen članek o rimski dobi vzhodnoalpskega prostora vključil tudi pregled arheologije Ptuja ter objavil arheološko karto Zgornjega Brega.18 Za arheološko topografijo Ptuja so pomembna tudi njegova raziskovanja na Spodnji Hajdini s karto arheoloških ostankov.19 15 Abramic 1914, sl. 136. 16 Saria 1922. 17 Abramič 1925a, pril.; id. 1925b, pril. 18 Schmid 1923-1924, 212-225, sl. 16. 19 Schmid 1935, 133, sl. 1; Vomer Gojkovič, Kolar 1993, 44. Leta 1936 je Saria pripravil sistematičen topografski pregled Petovione z izčrpnim opisom najdišč.20 Spremna karta, ki jo je izdelal Anton Smodič, pa je v majhnem merilu (1 : 12500) in zato manj natančna (izsek sl. 12). Delo je ohranilo svojo aktualnost vsaj pol stoletja, prav do velikih zaščitnih izkopavanj v sedemdesetih letih. Po letu 1946 je bila v PMP izdelana velika razstavna stenska karta, v merilu 1 : 2880, ki je prikazovala arheološka najdišča na celotnem prostoru Ptuja (izsek sl. 13)21 in je bila prirejena po karti iz leta 1911.22 Po drugi svetovni vojni izstopa natančen pregled rimske zgodovine in arheologije Petovione, s katerim je Balduin Saria dopolnil svoje topografsko delo.23 Iva Mikl Curk se je posvetila topografiji grobišč,24 medtem ko druga njena dela zajemajo manjša območja oziroma 20 Klemene, Saria 1936, 28-63. 21 Arheološki zemljevid PMP; prim. kometar v našem poglavju Dokumentacija. 22 Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911. 23 Saria 1951. 24 Mikl Curk 1990. 100 200 m _I Sl. 8: Pomanjšan izsek iz Skrabarjeve in Gailhoferjeve karte arheoloških najdišč Ptuja (Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911). Rabelčja vas, vzhodni del. Foto: B. Farič, PMP. Fig. 8: Reduced close-up of Skrabar's and Gailhofer's map of archaeological sites of Ptuj (Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911). Rabelčja vas, eastern part. Photo: B. Farič, PMP. gre za krajše preglede.25 V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni so imeli raziskovalci večinoma težave s pripravo natančnih kartografskih podlag. Že zaradi formata knjig so preglede večjih območij oziroma celotnega Ptuja spremljale bolj ali manj shematične karte.26 Potreba po celoviti in natančni umestitvi arheoloških podatkov na dobro kartografsko podlago je rasla 25 Npr. Mikl Curk 1969b; ead. 1978; Mikl Curk, Tušek 1985. 26 Npr. Mikl Curk 1978; ead. 1990, sl. 1; Lubšina Tušek 2004b, sl. 1; Tomanič Jevremov 2004, 10. z objavljanjem starih muzejskih fondov in z množico novih zaščitnih izkopavanj. Tako je Janka Istenič z zelo natančnim vrednotenjem stare izkopavalne dokumentacije uspela rekonstruirati topografijo zahodnih grobišč Petovione.27 V preglednem članku o razvoju in topografiji Petovione pa smo skušali že dolgo znanim podatkom priključiti najnovejše vedenje in hkrati vsak podatek tudi umestiti v prostor.28 27 Istenič 1999. 28 Horvat et al. 2003. 0 Sl. 9: Pomanjšana uvodna stran seznama ptujskih arheoloških najdišč s Skrabarjevim podpisom (Skrabar, Text 1911). Fig. 9: Reduced frontispiece of the catalogue of archaeological sites of Ptuj with Skrabar's signature (Skrabar, Text 1911). Sl. 10: Del seznama ptujskih arheoloških najdišč, Skrabarjev rokopis (Skrabar, Text 1911, stran 4). Pomanjšano. Fig. 10: A part of the catalogue of archaeological sites of Ptuj, Scrabar's manuscript (Skrabar, Text 1911, page 4). Reduced. 'ogoznjca Sl. 11: Povečan izsek iz Abramiceve karte arheoloških najdišč Ptuja (Abramic 1925a, pril. NajdbovidPtuja in okolice). A: Rabelčja vas, območje prikazano na prilogah 1-4. Fig. 11: Enlarged close-up of Abramic's map of archaeological sites of Ptuj (Abramic 1925a, Insert Najdbovid Ptuja in okolice). A: Rabelčja vas, area presented in Inserts 1-4. Sl. 12: Izsek iz Klemencove in Sarijeve karte arheoloških najdišč Ptuja (Klemenc, Saria 1936, pril. Detailplan von Poetovio). A: Rabelčja vas, območje prikazano na prilogah 1-4. Fig. 12: Close-up of Klemenc's and Saria's map of archaeological sites of Ptuj (Klemenc, Saria 1936, Insert Detailplan von Poetovio). Area presented in Inserts 1-4. Sl. 13: Pomanjšan izsek iz karte arheoloških najdišč Ptuja (Arheološki zemljevid PMP). Območje kot na prilogah 1-4. Fig. 13: Reduced close-up of the map of archaeological sites of Ptuj (Arheološki zemljevid PMP). Area presented in Inserts 1-4. prostor rabelčje vasi Sl. 14: Pogled iz zraka proti severu. V ospredju srednjeveški Ptuj, v ozadju območje Rabelčje vasi. Foto: K. Olaj, 2010. Fig. 14: Aerial view towards the north. Medieval Ptuj in the foreground, Rabelčja vas in the background. Photo: K. Olaj, 2010. V knjigi podrobno prikazujemo arheološke ostanke odkrite na območju Rabelčje vasi oziroma na prostoru med potokom Grajeno in naseljem Rogoznica (izvzeto je Naselje bratov Reš na levem bregu Grajene). Ta prostor zajema približno tretjino površine rimske Petovione, to je vzhodno mestno četrt z grobišči (sl. 2-4; pril. 1-4). Pod blagimi pobočji Mestnega vrha se širi proti jugu nagnjena ravnica (sl. 5, 14-16). Tla so ilovnata, nepropustna. Številni jarki, odkriti pri arheoloških izkopavanjih kažejo, da je bilo potrebno stalno odvajati hudourne vode. Na območju Osnovne šole Ljudski vrt (pril. 4: kat. št. 55) so opazili debele ilovnate nanose s pobočij Mestnega vrha.29 Na jugu sega ravnica do roba stare dravske terase (okoli 228 m n. m.), ob kateri poteka današnja Potrčeva cesta, naslednica vzhodne vpadnice v srednjeveški Ptuj. Na terasi stoji cerkev sv. Ožbalta, prvič omenjena leta 1321. Poleg je bil v letih 1624-30 zgrajen Kapucinski samostan, ki so ga ukinili leta 1786. Za hišami ob cesti so se prvotno širila polja, v zadnjih štiridesetih letih pa je bilo skoraj vse območje gosto pozidano in spremenjeno. Podatek I. Žižek, izkopavanja 2009-10. 29 Sl. 15: Pogled iz zraka proti severovzhodu. Območje Rabelčje vasi, v ozadju Mestni vrh. Arhiv ZVKD Mb, foto: Kosi, 1986. Fig. 15: Aerial view towards the northeast. Rabelčja vas in the foreground, Mestni vrh in the background. Archive ZVKD Mb, photo: Kosi, 1986. Sl. 16: Pogled iz zraka proti jugozahodu. Območje Rabelčje vasi. Arhiv ZVKD Mb, foto: M. Lubšina Tušek, 2001. Fig. 16: Aerial view towards the southwest. Rabelčja vas. Archive ZVKD Mb, photo: M. Lubšina Tušek, 2001. Nekdanja oblikovanost prostora je nazorno poudarjena na starih topografskih kartah (sl. 5, 11-12). Na zahodu ravnico omejuje globoka struga Grajene. Na tem delu se je približna smer njenega toka kljub občasnemu poplavljanju ohranila od prazgodovinskih obdobij dalje.30 V srednjem veku pa je v spodnjem toku Grajena tekla bliže Grajskemu griču in tik pod srednjeveškim mestom.31 Ravnico so na več mestih prerezali potoki, ki pritekajo z Mestnega vrha in se stekajo v Grajeno (sl. 5). Eden od teh potokov je narisan na starih kartah (sl. 11: med točkama 14 in 15; sl. 12: levo zgoraj), danes pa ga pokrivata del Volkmerjeve ceste in povezovalna cesta med Volkmerjevo in Maistrovo ulico. Zaradi manjše natančnosti starih kart smo lahko njegov nekdanji tok samo približno označili na naših kartah (sl. 5, 17; pril. 4: A2, 30 Arheološko ugotovljene naplavinske plasti ob Grajeni: M. Lubšina Tušek, Let. por. Maribor 1997, 164-165. 31 Baš 1933, 98-99; Schmid 1936, 97; Mikl 1962b, 187; Curk J. 1999, 3. B1-2). Tudi drugi potok, ki napaja ribnik v Ljudskem vrtu, je še dobro viden na starih topografskih kartah. Po iztoku iz ribnika je tekel po današnji Župančičevi ulici, nato se je obrnil proti jugozahodu in se izlival v Grajeno (sl. 6: med napisi Marienhof, Villen, Bahnhof; sl. 11: ob št. 8; sl. 12: ob št. 41 in 49; sl. 13: ob št. 11). Na naše karte smo lahko razmeroma zanesljivo prenesli samo njegov srednji tok (sl. 5, 33, 35,47;pril. 4: C2, D2). V trikotniku, ki sta ga pod teraso ob Potrčevi cesti zamejila spodnja tokova obeh potokov, ležijo arheološka najdišča (pril. 4: C4; kat. št. 45-48). Na ravnino vzhodno od Ptuja, ki se širi pod teraso ob Potrčevi cesti (območje železniške proge), že sega nekdanje poplavno območje Drave in Grajene.32 Zato je bil ta prostor v preteklosti verjetno manj primeren za naselitev. 32 M. Lubšina Tušek, Let. por. Maribor 1998, 149: 6; Curk J. 1999. pregled raziskovanj in naključnih najdb v rabelčji vasi Na območju Rabelčje vasi je bilo od začetka 19. stoletja dalje vsaj 162 arheoloških odkritij in raziskav ter drugih bolj ali manj dokumentiranih posegov v arheološke plasti.33 Vsi znani posegi so v nadaljevanju predstavljeni v kronološko urejenem seznamu. Iz razpredelnice je dobro vidna dinamika raziskovanj v Rabelčji vasi. Do prve svetovne vojne je dokumentiranih 17 posegov, med katerimi prevladujejo naključne najdbe. Arheološka izkopavanja, v vseh primerih majhnega obsega, pa so bila samo na petih območjih. Med obema svetovnima vojnama je bilo deset posegov, od tega šest manjših raziskovalnih. Do začetka druge svetovne vojne so raziskave potekale pod okriljem Muzejskega društva, pod vodstvom različnih izkopavalcev: Vincenza Kohau-ta, Viktorja Skrabarja, Karla Tragaua, Hansa Winklerja in Mihovila Abramiča. Raziskovanje območja Rabelčje vasi je bilo, v primerjavi z drugimi deli Ptuja, mnogo manj intenzivno, saj odkritja niso bila tako bogata in zanimiva. Poljedelske površine, na katerih ni bilo globokih posegov v tla, so se širile na večini prostora, ob novogradnjah, kot so bili bolnišnični sklop in posamezne vile vzdolž sedanje Potrčeve ceste, pa so arheološke najdbe prezrli. Po drugi svetovni vojni se je mesto začelo vedno hitreje širiti na območje Rabelčje vasi. Hkrati se je okrepila skrb za arheološko dediščino, tako s pomočjo zakonodaje kot tudi z organizacijo javnih služb in zaposlitvijo arheologov v Pokrajinskem muzeju Ptuj in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna enota Maribor. V Rabelčji vasi so arheologi z velikim trudom in navkljub močnemu nasprotovanju nekaterih krogov v družbi dosegli, da so bile od sredine sedemdesetih let dalje arheološko raziskane celotne površine stavbišč pred gradnjami. Velike izkopane površine v Rabelčji vasi so bistveno pomagale k uveljavljanju dobre prakse zaščitnih arheoloških raziskovanj na celotnem območju Slovenije. Iz petdesetih let poznamo štiri naključne najdbe, iz šestdesetih pa 12 naključnih najdb in nadzorov ter štiri izkopavanja. V sedemdesetih letih so začeli z obsežno 33 Pregled raziskav na celotnem območju Ptuja, npr.: Vomer Gojkovič, Kolar 1993; Horvat et al. 2003. pozidavo celotnega prostora Rabelčje vasi s stanovanjskimi in javnimi stavbami. V tem desetletju je bilo na območju Rabelčje vasi 44 arheoloških izkopavanj. Raziskane so bile velike površine, številne akcije so trajale tudi več let. Pritisk novogradenj se je nadaljeval še v osemdesetih letih, ko je bilo 27 akcij, med njimi tudi velike. V devetdesetih letih je bilo še 25 akcij, vendar je tedaj šlo večinoma za manjša izkopavanja in nadzore pri gradnji komunalnih napeljav. Po letu 2000 je bilo le 17 arheoloških posegov. Glavno težo predhodnih oziroma zaščitnih arheoloških raziskovanj so nosili arheologi Pokrajinskega muzeja Ptuj in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor. V Pokrajinskem muzeju Ptuj so delovali Iva Mikl Curk (1958-1965), Zorka Šubic (1965-1974), Marjana Tomanič Jevremov (1967-2010) in Blagoj Jevremov (1974-1989). Za Zavod za varstvo kulturne dediščine so raziskovali Mira Strmčnik Gulič (od 1973), Ivan Tušek (1975-2008) in Marija Lubšina Tušek (od 1983). Posamezna izkopavanja so vodili tudi drugi arheologi iz Pokrajinskega muzeja Ptuj: Bernarda Perc, Mojca Vomer Gojkovič in Ivan Žižek. Pri velikih zaščitnih izkopavanjih so v sedemdesetih letih priskočile na pomoč še ekipe pod vodstvom neodvisnih arheolo-ginj Zilke Kujundžič, Paole Korošec in Fidrete Glamo-čanin ter Božidarja Slapšaka z Oddeleka za arheologijo Univerze v Ljubljani in Janeza Dularja z Inštituta za arheologijo SAZU. Ob vedno novih terenskih akcijah je bila ogromna količina dokumentacije in gradiva iz izkopavanj v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo težko obvladljiva. Navadno so bila objavljena predhodna poročila, samo majhen del izsledkov arheoloških izkopavanj pa je bil objavljen (glej poglavje Katalog najdišč). SEZNAM ARHEOLOŠKIH ODKRITIJ V RABELČJI VASI Seznam je urejen kronološko. Odkritja so v okviru enega leta razvrščena po kataloških številkah najdišč, večletne akcije pa so uvrščene po letu njihovega začetka. Leto Kat. št. Najdišče Vrsta odkritja ali raziskave Ustanova Raziskovalec pred 1818 11 Srednješolski center naključna najdba - - pred 1848 15 Mestno pokopališče naključna najdba - - okoli 1850 43 Cerkev sv. Ožbalta naključna najdba - - 1858 79 Dornavska cesta naključna najdba - - okoli 1870 14 Ob Grajeni 16 naključna najdba - - okoli 1896 50 Župančičeva ul., parc. 218 naključna najdba - - pred 1897 55 Osnovna šola Ljudski vrt naključna najdba - - okoli 1897 77 Natašina pot (sever) izkopavanje MD - 1898-99 11 Srednješolski center izkopavanje MD V. Kohaut 1899 33 Rimska ploščad 1-6 izkopavanje MD - konec 19./ zač. 20. st. 1 Volkmerjeva cesta 31 naključna najdba - - 1904 15 Mestno pokopališče naključna najdba - - 1904 34 Rimska ploščad 11-15 naključna najdba - - 1905 42 Volkmerjeva cesta, parc. 524 in 525 naključna najdba, izkopavanje MD V. Skrabar pred 1907 14 Ob Grajeni 16 naključna najdba - - 1908 64 Trubarjeva ul. 14 naključna najdba, izkopavanje MD K. Tragau 1911 43 Cerkev sv. Ožbalta naključna najdba - - 1919-20 57 Kajuhova ul. 1, 3, 5 izkopavanje MD H. Winkler 1920 24 Križišče Kraigherjeve ul. in Rimske ploščadi izkopavanje MD V. Skrabar 1920 65 Trubarjeva ul. 10 naključna najdba - - 1926 40 Potrčeva cesta 13-15 izkopavanje MD - 1927 43 Cerkev sv. Ožbalta raziskava MD M. Abramic Leto Kat. št. Najdišče Vrsta odkritja ali raziskave Ustanova Raziskovalec 1932 43 Cerkev sv. Ožbalta naključna najdba - - 1935 51 Sprehajalna pot, parc. 507 naključna najdba - - pred 1936 15 Mestno pokopališče naključna najdba - - 1937 11 Srednješolski center izkopavanje MD M. Abramič 1937 13 Ob Grajeni, parc. 168/7 izkopavanje MD M. Abramič 1954 61 Levstikova pot 3 izkopavanje PMP B. Perc 1955-56 84 Gregorčičev drevored 1-11 naključna najdba - - 1958 39 Bolnišnica (vhod) naključna najdba - - 1959 11/19 Srednješolski center, območje 19 naključna najdba - - 1960 47 Potrčeva cesta 2 naključna najdba - - 1961 56 Župančičeva ul., parc. 3980 nadzor PMP I. Mikl Curk 1961 57 Kajuhova ul. 1, 3, 5 izkopavanje PMP I. Mikl Curk 1962 63 Trubarjeva ul. 11-13 izkopavanje PMP I. Mikl Curk 1962 67 Trubarjeva ul. 7 izkopavanje PMP I. Mikl Curk 1962 74 Potrčeva cesta 63 nadzor PMP I. Mikl Curk 1963 48 Ciril-Metodov drevored 8 naključna najdba - - 1963 59 Žgečeva ul. 8 nadzor PMP I. Mikl Curk 1963 66 Žgečeva ul. 2 nadzor PMP I. Mikl Curk 1965 16 Tiha pot 5 nadzor PMP Z. Šubic 1965 18 Remčeva ul. 8-9 nadzor PMP Z. Šubic 1965 65 Trubarjeva ul. 10 naključna najdba - - 1967 45 Ciril-Metodov drevored 2 nadzor, izkopavanje PMP Z. Šubic Leto Kat. št. Najdišče Vrsta odkritja ali raziskave Ustanova Raziskovalec 1967 55 Osnovna šola Ljudski vrt naključna najdba - - 1968 16 Tiha pot 5 nadzor PMP Z. Šubic 1968 17 Remčeva ul. 13-14 nadzor PMP Z. Šubic 1970 38 Bolnišnica (nova kirurgija) nadzor PMP Z. Šubic 1972 43 Cerkev sv. Ožbalta sondiranje PMP M. Tomanič Jevremov 1973 24 Križišče Kraigherjeve ul. in Rimske ploščadi sondiranje PMP Z. Šubic 1973 25 Kraigherjeva ul. 5-9 sondiranje, nadzor PMP Z. Šubic 1973-74 25 Kraigherjeva ul. 5-9 sondiranje, izkopavanje PMP M. Tomanič Jevremov 1973 32 Rimska ploščad 7-10 sondiranje ZVKD Mb M. Strmčnik Gulič 1973 33 Rimska ploščad 1-6 sondiranje ZVKD Mb M. Strmčnik Gulič 1974 32 Rimska ploščad 7-10 naključna najdba - - 1975 21 Ulica 5. Prekomorske brigade 1 izkopavanje PMP B. Jevremov 1975-76 32 Rimska ploščad 7-10 izkopavanje PMP B. Jevremov 1975 33 Rimska ploščad 1-6 sondiranje PMP B. Jevremov 1975 36 Zdravstveni dom izkopavanje PMP B. Jevremov 1975 39 Bolnišnica (vhod) izkopavanje PMP B. Jevremov 1975? 85 Gregorčičev drevored 13 sondiranje ZVKD Mb M. Strmčnik Gulič 1976-77 11/1 Srednješolski center -izkopno polje 1 uničenje - - 1976-77 11/1 Srednješolski center -izkopno polje 1 sondiranje, nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1976-77 11/15 Srednješolski center -izkopno polje 15 sondiranje ZVKD I. Mikl Curk 1976-77 11/16 Srednješolski center -izkopno polje 16 sondiranje ZVKD I. Mikl Curk 1976 27 Rimska ploščad 16-20 izkopavanje PMP, OA FF B. Jevremov, B. Slapšak Leto Kat. št. Najdišče Vrsta odkritja ali raziskave Ustanova Raziskovalec 1976-77 28 Rimska ploščad 18 izkopavanje PMP B. Jevremov 1976 30 Kotlovnica (Rimska ploščad) izkopavanje PMP B. Jevremov 1976-78 35 Rimska ploščad, parc. 511/1 in 513/2 sondiranje, izkopavanje PMP B. Jevremov 1977-78 11/2 Srednješolski center -izkopno polje 2 izkopavanje ZVKD Mb M. Strmčnik Gulič 1977-78 11/3 Srednješolski center -izkopno polje 3 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1977 11/5 Srednješolski center -izkopno polje 5 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1977-78 20 Križišče Kraigherjeve ulice in Ulice 5. Prekomorske brigade izkopavanje PMP Z. Kujundžič 1977 27 Rimska ploščad 16-20 izkopavanje PMP, IzA B. Jevremov, J. Dular 1977 29 Rimska ploščad 21-23 izkopavanje PMP P. Korošec 1977 34 Rimska ploščad 11-15 uničenje - - 1977 34 Rimska ploščad 11-15 sondiranje PMP P. Korošec 1977 46 Potrčeva cesta 10 izkopavanje PMP B. Jevremov 1977-78 76 Natašina pot (jug) sondiranje, nadzor PMP, ZVKD Mb B. Jevremov, I. Tušek 1977 83 Kvedrova ul. 2 sondiranje PMP F. Glamočanin 1978-81 8 Dijaški dom nadzor, izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek, M. Strmčnik Gulič 1978-79 11/4 Srednješolski center -izkopno polje 4 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1978 21 Ulica 5. Prekomorske brigade 1 izkopavanje PMP Z. Kujundžič 1978 22 Ulica 5. Prekomorske brigade, parc. 213/1 izkopavanje PMP Z. Kujundžič 1978 24 Križišče Kraigherjeve ul. in Rimske ploščadi izkopavanje PMP Z. Kujundžič 1978 37 Bolnišnica (butanska postaja) nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1978 55 Osnovna šola Ljudski vrt nadzor PMP Z. Kujundžič 1978 61 Levstikova pot 3 nadzor PMP Z. Kujundžič Leto Kat. št. Najdišče Vrsta odkritja ali raziskave Ustanova Raziskovalec 1978 62 Levstikova pot 2a nadzor PMP Z. Kujundžič 1978 75 Potrčeva cesta 60 nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1978 81 Bencinska črpalka sondiranje PMP B. Jevremov 1979 11/6 Srednješolski center -izkopno polje 6 nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1979 14 Ob Grajeni 16 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1980-81 6 Arbajterjeva ul. 3-5 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1980-81 7 Arbajterjeva ul. 7-10 sondiranje ZVKD Mb I. Tušek 1980-81 11/7 Srednješolski center -izkopno polje 7 izkopavanje ZVKD Mb M. Strmčnik Gulič 1980 11/13 Srednješolski center -izkopno polje 13 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1980 23 Garaže (Kraigherjeva ul.) izkopavanje PMP B. Jevremov 1980 26 Rimska ploščad 24-25 izkopavanje PMP B. Jevremov 1981-83 3 Ulica 25. maja izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1981 11/8 Srednješolski center -izkopno polje 8 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1981 11/9 Srednješolski center -izkopno polje 9 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1982 5 Arbajterjeva ul. 1-2 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1982 11/10 Srednješolski center -izkopno polje 10 izkopavanje ZVKD Mb M. Strmčnik Gulič, I. Tušek 1982 11/11 Srednješolski center-izkopno polje 11 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1983 11/12 Srednješolski center -izkopno polje 12 nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1983 11/13 Srednješolski center -izkopno polje 13 izkopavanje ZVKD Mb M. Strmčnik Gulič 1983 11/14 Srednješolski center -izkopno polje 14 izkopavanje ZVKD Mb M. Strmčnik Gulič 1984 11/15 Srednješolski center -izkopno polje 15 nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1984-86 41 Dom upokojencev nadzor, izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek Leto Kat. št. Najdišče Vrsta odkritja ali raziskave Ustanova Raziskovalec 1985 11/16 Srednješolski center -izkopno polje 16 nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1985 54 Bolnišnica (Rentgen) nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1986 32 Rimska ploščad 7-10 nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1986 43 Cerkev sv. Ožbalta nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1987 10 Peršonova ul. 13 sondiranje ZVKD Mb I. Tušek 1987 26 Rimska ploščad 24-25 sondiranje ZVKD Mb I. Tušek 1987-88 31 Rimska ploščad, parc. 511/3 sondiranje ZVKD Mb I. Tušek 1987-88 76 Natašina pot (jug) sondiranje ZVKD Mb I. Tušek 1988 75 Potrčeva cesta 60 izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek 1989-91 52 Porodnišnica izkopavanje ZVKD Mb I. Tušek, M. Vomer Gojkovič 1990-91 49 Sprehajalna pot, parc. 505 sondiranje ZVKD Mb I. Tušek 1991 53 Sprehajalna pot, parc. 499 sondiranje ZVKD Mb I. Tušek 1992 41 Dom upokojencev nadzor ZVKD Mb I. Tušek 1992-96 44 Panonska ul. sondiranje, izkopavanje, nadzor ZVKD Mb I. Tušek, M. Lubšina Tušek 1995 11/15 Srednješolski center -izkopno polje 15 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1995 55 Osnovna šola Ljudski vrt naključna najdba - - 1996 16 Tiha pot 5 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1997 41 Dom upokojencev nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998 12 Gimnazija izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 58 Zoisova pot 5 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 59 Žgečeva ul. 8 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 60 Žgečeva ul. 6 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek Leto Kat. št. Najdišče Vrsta odkritja ali raziskave Ustanova Raziskovalec 1998-99 63 Trubarjeva ul. 11-13 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 65 Trubarjeva ul. 10 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 66 Žgečeva ul. 2 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 68 Trubarjeva ul. 17 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 69 Švajgerjeva ul. 3 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 70 Bevkova cesta 3 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 71 Bevkova cesta 5 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 72 Križišče Bevkove ceste in Kariževe ul. nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 73 Krambergerjeva pot 1 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998 76 Natašina pot (jug) nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 78 Bevkova cesta 15 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 1998-99 80 Potrčeva cesta 49 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 19992000 82 Policijska postaja sondiranje, nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2000-01 1 Volkmerjeva cesta 31 površinski pregled, sondiranje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2000 11/17 Srednješolski center -izkopno polje 17 izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2001 1 Volkmerjeva cesta 31 geofizikalna raziskava OA FF B. Mušič 2001 11/18 Srednješolski center -izkopno polje 18 izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2001 17 Remčeva ul. 13-14 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2001 19 Groharjeva pot 1-2 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2001-02 40 Potrčeva cesta 13-15 izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2001-02 41 Dom upokojencev izkopavanje, nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2003 3 Ulica 25. maja izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek Leto Kat. št. Najdišče Vrsta odkritja ali raziskave Ustanova Raziskovalec 2003 4 Ulica 5. Prekomorske brigade 10 izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2004-06 2 Volkmerjeva cesta 32 izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2005 9 Peršonova ul. 11 izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2005 55 Osnovna šola Ljudski vrt izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2006 4 Ulica 5. Prekomorske brigade 10 izkopavanje ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2008 18 Remčeva ul. 8-9 nadzor ZVKD Mb M. Lubšina Tušek 2009 36 Zdravstveni dom geofizikalna raziskava ZVKD Mb B. Mušič 2009-10 55 Osnovna šola Ljudski vrt izkopavanje PMP I. Žižek katalog najdišč POJASNILO H KATALOGU V katalogu predstavljamo prostor Rabelčje vasi, ki zajema vzhodni del rimskega mesta Petoviona. Gre za veliko arheološko območje, v okviru katerega ločimo posamezna arheološka najdišča. Izraz arheološko najdišče pomeni omejen prostor, od koder izvirajo arheološke najdbe. Razdelitev na najdišča nam pomaga pri orientaciji med množico arheoloških podatkov in temelji izključno na zgodovini raziskav. Zaradi goste pozidave je pretekla krajina v Rabelčji vasi slabo prepoznavna in je zato nismo mogli upoštevati pri zamejevanju in poimenovanju najdišč. Pri tem se tudi nismo mogli opreti na vrsto arheoloških ostankov, saj smo pogosto šele z analizo sklopa najdišč lahko zamejili obseg preteklih naselbin in grobišč. Pri bolj zapleteni zgodovini raziskav smo znotraj posameznih arheoloških najdišč razlikovali in posebej oštevilčili tudi izkopna polja. Najdišča so označena s kataloškimi številkami (kat. št.), ki si sledijo po geografskem zaporedju, približno od severozahoda proti jugovzhodu (glej pril. 1-4). Na območju Rabelčje vasi smo zasledili 85 najdišč. Imena najdišč so predstavljala veliko težavo pri pripravi kataloga. Na posamezno območje se lahko nanaša veliko različnih imen, ki se pojavljajo v literaturi in dokumentaciji (npr. kat. št. 11: Srednješolski center, Šolsko središče, SŠC, CSUI, remiza, kotlovnica, telovadnica, parkirišče, kompleks C, Minoritske njive itd.). Lahko pa je bilo isto ime v rabi na širšem prostoru (npr. Minoritske njive) ali za popolnoma različna najdišča (npr. Blok B2 se imenujejo tri različne stavbe). Nekatera imena, upora-blj ena v preteklosti, so se v so dobnem Ptuju izgubila (npr. Ziherlova ploščad, Marienhof). Veliko najdišč, ki še niso bila celovito objavljena, je v poročilih ali dokumentaciji poimenovano z delovnimi oziroma začasnimi imeni, ki še niso bila na široko uporabljena v strokovni literaturi. Arheološke raziskave zadnjih štirih desetletij, ki jih je daleč največ, se vežejo na sodobne stavbe, ki jih z lahkoto prepoznamo na geografskih kartah in v živo. Zato smo najdišča dosledno poimenovali s sodobnimi imeni: z imeni ulic s hišnimi številkami oziroma z imeni javnih zgradb. Kadar se najdišče ne veže na stavbo s hišno številko in je bilo to potrebno, smo imenu ulice dodali parcelno številko (npr. Rimska ploščad, parc. št. 511/3) oziroma smo uporabili prepoznavno funkcijo sodobnega objekta (npr. Kotlovnica [Rimska ploščad]). Nekajkrat smo morali imenu dodati še podrobnejšo obrazložitev lege v prostoru (npr. Bolnišnica [vhod], Natašina pot [jug]). Najdišča smo umestili na karto v merilu 1 : 2500, ki je hkrati tudi pregledna karta za rimsko obdobje (pril. 4). Na posebnih kartah v merilu 1 : 5000 smo označili lege izkopnih polj (pril. 1), območja podrobnih slik (pril. 2) in prazgo dovinska naj dišča (pril. 3). Kadar j e bilo mogoče, smo pripravili podrobne slike oziroma dodatne karte z bolj natančnimi podatki v večjih merilih (sl. 17-41). Podlaga za izdelavo kart je bil Digitalni katastrski načrt iz leta 2006, za katastrski občini 392 Krčevina in 400 Ptuj. Geografske podatke za plastnice in vode smo vzeli iz kart TTN 5. Stare pritoke Grajene (imena niso ohranjena) smo povzeli iz katastrskih načrtov za katastrsko občino Ptuj v merilu 1 : 1000 iz leta 1969 in iz starejših (šestdeseta leta 20. stoletja).34 Kjer je bilo mogoče, smo omenili tudi arheološko negativna izkopna polja v bližini najdišč. Cilja, da bi jih sistematično zbrali, pa nismo mogli doseči. Katalog najdišč je razdeljen na štiri poglavja po velikih kronoloških sklopih: prazgodovina, rimska doba, zgodnji srednji vek in pozni srednji vek z novim vekom. Posamezna najdišča se lahko pojavljajo večkrat, v različnih kronoloških sklopih. Na območju Rabelčje vasi nismo evidentirali prazgodovinskih, zgodnje-srednjeveških in srednje-novoveških najdišč, ki bi ne bila zajeta tudi v katalogu rimskih najdišč. Tako so v poglavje Najdišča iz rimske dobe vključena vsa najdišča in je v njem številčenje tekoče. V poglavjih Najdišča iz prazgodovinskih dob, Najdišča iz zgodnjega srednjega veka in Najdišča iz poznega srednjega in novega veka so upoštevana tista najdišča, ki vsebujejo posamezno kronološko fazo, oštevilčena pa so z istimi številkami kot na pril. 1-4 in v poglavju Najdišča iz rimske dobe. 34 Vse © Geodetska uprava RS. V katalogu sledijo podatki kataloški številki in imenu najdišča v stalnem zaporedju: Druga imena. Navajamo vse sodobne variante in vsa stara imena za posamezno najdišče. Vsebuje jih tudi Indeks na koncu knjige. Tip. Arheološke ostanke opredeljujemo po osnovni funkciji v preteklosti: naselbina, grob, grobišče, cesta, jarek, posamične najdbe, nedoločeno. Načrti. Navajamo priloge (pril. 1-4) z lego najdišča v kvadrantu, označenem s črko in številko (npr. pril. 4 [C2]). Sledi seznam slik s podrobnejšimi prostorskimi podatki. Lega. Središčna točka najdišča je določena z geografskimi koordinatami. Parcelne številke se nanašajo na Digitalni katastrski načrt iz leta 2006. Posebej smo navedli stare parcelne številke, s katerimi je bilo najdišče opredeljeno v starejši literaturi ali v neobjavljenih poročilih. Pogosto je prav identifikacija starih številk omogočila umestitev arheoloških podatkov na sodobno karto. Zgodovina raziskav. V predstavitvi osnovnih podatkov o poteku raziskav in naključnih najdbah smo izhajali iz literature in nekaterih neobjavljenih dokumentov. Opis arheoloških ostankov. Opis, ki se omejuje samo na najpomembnejše ostanke, smo povzeli po objavah in se samo včasih dodatno oprli na neobjavljena poročila in načrte. Nikoli pa opis ne temelji na analizi primarnega gradiva in terenske dokumentacije. Z bodočimi temeljnimi objavami najdišč bodo opisi v našem katalogu nujno preseženi. Pri zgodovini raziskav in opisih ostankov smo uporabili dokumentacijo in literaturo, našteto v seznamih na koncu kataloškega opisa posameznega najdišča. Samo pri bolj zapletenih najdiščih še posebej navajamo znotraj besedila konkretne dokumente in objave. Izvrednotenie podatkov. Izčrpna poročila ali temeljne objave so posebej omenjene. Dataciia. Datacijo smo dosledno povzeli po objavljenih podatkih. V primerih neobjavljenega gradiva bodo podrobnejše analize v prihodnosti gotovo omogočile bolj natančne datacije. Umestitev. Najdišča so lahko natančno ali približno umeščena v prostor oziroma niso umeščena. Navajamo tudi vir (objavo ali dokument), na katerem temelji naša umestitev. V problematičnih primerih so tudi pojasnjeni razlogi za izbrano umestitev. Nepremični ostanki. Posebej so omenjeni samo takrat, ko so ostanki ohranjeni na mestu. Hramba izkopavalne dokumentaciie. Ime ustanove, ki hrani primarno dokumentacijo o najdišču. Hramba predmetov. Ime ustanove, ki hrani predmete. Pri nekaterih manjših in neobjavljenih najdiščih smo, kot dragocen podatek za identifikacijo, navedli tudi inventarne številke predmetov. Nismo pa inventarnih številk sistematično zbirali. Uporabliena dokumentaciia. Seznam neobjavljenih dokumentov, uporabljenih pri opisu in umestitvi določenega najdišča. Na prvem mestu je vedno naveden zapisnik v Temeljni topografski zbirki arheoloških najdišč Ptuja (Temeljna top. zbirka), iz katerega smo izhajali v pripravi kataloga. Sledi navedba ostalih dokumentov po abecedi. Okrajšano ime dokumenta predstavljajo ključne besede iz naslova (primer: Arheološki zemljevid PMP; Temeljna top. zbirka). Običajno so dodani tudi priimki avtorja ali avtorjev in pogosto, kadar so sestavni del naslova, tudi letnice. Na primer: Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010; Gailhofer, Skrabar, Fundkarte 1911. Vsi uporabljeni dokumenti so posebej opisani in komentirani na koncu knjige v poglavju Dokumentacija. Topografska literatura. Abecedni seznam objav, iz katerih smo črpali topografske podatke. Dopolnilna literatura. Abecedni seznam objav, ki dodatno osvetljujejo arheološko gradivo. V zgornjih dveh seznamih navajamo objavljena dela s priimkom avtorja in letnico (razlaga na koncu knjige v poglavju Literatura). Samo pri kratkih poročilih v revijah Varstvo spomenikov in Letno poročilo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor smo v seznamih navedli poleg avtorja tudi okrajšano ime revije (Var. spom. ali Let. por. Maribor) s številko in letnico, ta citat pa se ne ponovi v poglavju Literatura. NAJDIŠČA IZ PRAZGODOVINSKIH DOB Volkmerjeva cesta 31 Druga imena: Štuki-marof, Marof, Proštijski marof, Maierhof d. Probstei, Župnijska pristava, Štuki-marof - sever, Osnovna šola Olge Meglič (nerealizirano) Tip: Nedoločeno Načrti: Pril. 1 (A1), 3 Sl. 17 Lega: Koordinate: E 566991; N 143203 Parc. št.: 551, 552/2-3, 553/1-2, 559/4-5, 7 k. o. Krčevina pri Ptuju Zgodovina raziskav: V letih 2000 in 2001 je zaradi načrtovane pozidave širšega območja M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) izvedla površinski pregled zemljišča severozahodno od nekdanje pristave (Štuki, Marof). Nato so naredili še štiri manjše sonde. Leta 2001 so pod vodstvom B. Mušiča (OA FF) potekale geofizikalne raziskave. Opis arheoloških ostankov: Na jugovzhodnem delu zemljišča so pri površinskem arheološkem pregledu naleteli na maloštevilne prazgodovinske najdbe. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena prazgodovina. Umestitev: Natančna za sonde in območje geofizikalnih razi- skav (Mušič, Poročilo 2001; Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 1741. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Mušič, Poročilo 2001. Literatura: Volkmerjeva cesta 32 Druga imena: Štuki-marof, Marof, Proštijski marof, Maierhof d. Probstei, Župnijska pristava, TEH center, Engrotuš, Štuki-marof - jug Tip: Nedoločeno Načrti: Pril. 1 (A2), 3 Sl. 17 Lega: Koordinate: E 567024; N 143046 Parc. št.: 560/1 k. o. Krčevina pri Ptuju Zgodovina raziskav: V treh etapah, od oktobra 2004 do avgusta 2006, je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) raziskovala južno in jugovzhodno od nekdanje župnijske pristave (danes Volkmerjeva 32; Ritonja 2008, 1). OpiS ARHEOLOŠKIH OSTANKOV: Najdišče leži na ravnici, ki pada proti jugu in je bila zamejena s potoki na zahodu in jugu (sl. 17). V zemljeni plasti nad geološko osnovo so ležale premešane arheološke najdbe iz različnih obdobij. V poročilu so omenjene razpršene drobne najdbe iz neo-litskega obdobja in iz mlajše železne dobe, ni pa bilo struktur (Lubšina Tušek, Štuki-marof2004). V isti plasti so bili odkriti še predmeti in objekti iz rimske dobe ter zgodnjega srednjega veka (kat. št. 2 - rim. doba, zg. sr. vek, sr. in novi vek). IZVREDNOTENJE PODATKOV: Zgodovina raziskav: M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) je na območju raziskovala v letih 2003 in 2006 (podrobneje glej kat. št. 4 - rim. doba). Opis ARHEOLOŠKiH OsTANKOv: Nad geološko osnovo je bila najdena prazgodovinska naselbina s sledovi lesenih objektov stojkaste gradnje, ki jo M. Lubšina Tušek datira v pozno bronasto dobo. Posamezne stavbe so stale na obeh straneh širše struge (sl. 18: jarek 3), ki je v smeri sever-jug prečila območje. V času antične poselitve je bila struga že deloma zasuta. Prazgodovinske ostanke je pokrivala antična naselbina (kat. št. 4 - rim. doba). Datacija: Neolitik in mlajša železna doba. IZVREDNOTENJE PODATKOV: Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Štuki-marof 2004; ead., Načrti 2007-2010). Datacija: Pozna bronasta doba - Ha B (Temeljna top. zbirka, zap. 1743: M. Lubšina Tušek, pisno poročilo 2009). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 1741. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Lubšina Tušek, Štuki-marof2004. Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010; Temeljna top. zbirka, zap. 1743: M. Lubšina Tušek, pisno poročilo 2009). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Topografska literatura: Ritonja 2008 (omemba). Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 1743 (M. Lubšina Tušek, pisno poročilo 2009). Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Ulica 5. Prekomorske brigade 10 Druga imena: Ulica 5. Prekomorske brigade 10, 10a-c (garaže); parc. 592/1 (parkirišče); parc. 596/5 (Trgovski center Spar) Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (B1), 3 Sl. 18 Lega: Koordinate: E 567348; N 143217 Parc. št.: 592/1, 7; 596/2, 5-6 k. o. Krčevina pri Ptuju Stara parc. št.: 590/1, 592/1, 594, 596, 600, 603 k. o. Krčevina pri Ptuju Literatura: 8 Dijaški dom Druga imena: Arbajterjeva ulica 6, Dom učencev, Kare A, kompleks B Tip: Grob Načrti: Pril. 1 (B2), 3 Sl. 19 Lega: Koordinate: E 567257 ; N 143019 Parc. št.: 412 k. o. Krčevina pri Ptuju Stara parc. št.: 571 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1978-79 sta I. Tušek in M. Strmčnik Gulič (ZVKD Mb) ob zahodnem robu gradbene jame Dijaškega doma odkrila osamljen prazgodovinski grob. Po vsem območju so prevladovale najdbe iz rimske dobe (kat. št. 8 - rim. doba). Opis arheoloških ostankov: Grob je vseboval žganino, kosti in keramično skode-lo. Poročila ne omenjajo drugih prazgodovinskih plasti ali prazgodovinskih najdb v neposredni okolici. Najbližji grobovi, ki so iz pozne bronaste dobe, ležijo 200 m proti jugu (kat. št. 11: izkopno polje 2), naselbina iz pozne bronaste dobe pa okoli 175 m proti severu (kat. št. 4). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena prazgodovina. Umestitev: Približna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010; Lubšina Tušek, Kareja A in D). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 337. Lubšina Tušek, Kareja A in D. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Vomer Gojkovič 1996b, 231, 272, t. 1: 1 (grob 1). 11 Srednješolski center Druga imena: Volkmerjeva cesta 19; Šolsko središče; SŠC; CSUI; stavba SŠC; delavnice CSUI (= tehnične delavnice SŠC); remiza; izkop za kontejnerje; parkirišče (= parkirišče SŠC); Gimnazija - parkirišče (= parkirišče za Gimnazijo) Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1 (B2-3), 3 Sl. 20, 21, 42 Lega: Koordinate: E 567252; N 142726 (naselbina, prehod med neoli-tikom in eneolitikom) E 576280; N 142739 (naselbina, prehod med srednjo in mlajšo bronasto dobo) E 567278; N 142779 (grobišče, pozna bronasta doba) Parc. št.: 168, 171, 174 k. o. Ptuj in južni vogal 568 k. o. Krčevina Stara parc.: št. 143, 144 k. o. Ptuj (prej k. o. Krčevina) Zgodovina raziskav: Na območju Minoritskih njiv in poznejšega Srednješolskega centra so potekala številna arheološka izkopavanja v obdobju med 1898 in 2001. Raziskana so bila omejena območja, ki smo jih poimenovali izkopna polja (1-18; sl. 20-21). Pregled vseh raziskav po izko-pnih poljih je podan v poglavju o rimski dobi (kat. št. 11 - rim. doba). Ostanki iz prazgodovinskega obdobja so bili odkriti na vzhodnem in južnem predelu območja Srednješolskega centra, na izkopnih poljih 2-4, 7-10, 13-14, 17-18 (sl. 20-21, 42). Izkopno polje 2: Osem žganih grobov iz pozne bronaste dobe - Ha B. Plast s posameznimi odlomki prazgodovinske keramike je verjetno ostanek uničenih grobov (sl. 20: 2; 42: 2; izkopavanja od novembra 1977 do marca 1978; objava: Strmčnik Gulič 1980; ead. 1985; omembe: Mikl Curk 1979a; Strmčnik Gulič 1988-1989, 147). Izkopno polje 3: Prazgodovinska keramika je bila najdena pod in med rimskimi grobovi (sl. 20: 3; 42: 3; izkopavanja 1977-78; Tušek, Strmčnik Gulič 1978, 23). Izkopno polje 4: Naselbina s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo (sl. 20: 4; 42: 4; izkopavanja 1978-79; Strmčnik Gulič 1985, pril. 2; ead. 1988-1989, pril. 1). Izkopno polje 7: Naselbina iz prehodnega časa med neolitikom in eneolitikom. Gradivo je ležalo skupaj z žganino na poglobljenem območju, površine okoli 100 m2, ki je verjetno predstavljalo ostanek stanovanjskih jam. Na celotnem izkopnem polju se je širila še naselbina s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo, od katere so se ohranile številne jame za stojke in štiri peči oziroma kurišča (sl. 20: 7; 21: 7; 42: 7; izkopavanja 1980-81; Strmčnik Gulič 1983b; ead. 1985, 377; ead. 1988-1989). Izkopno polje 8: Območje sonde sodi v okvir naselbine s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo (sl. 20: 8; 21: 8; 42: 8; izkopavanja 1981; Lubšina Tušek 2004a, 73). Izkopno polje 9: Naselbina s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo (sl. 20: 9; 21: 9; 42: 9; izkopavanja 1981; Strmčnik Gulič 1985, pril. 2; ead. 1988-1989, pril. 1). Izkopno polje 10: Naselbina s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo je pokrivala celoten prostor. Na sredi izkopnega polja so odkrili štiri žgane grobove iz pozne bronaste dobe - Ha B (sl. 20: 10; 21: 10; 42: 10; izkopavanja 1982; Strmčnik Gulič 1982; ead. 1984, 199-201; ead. 1985; ead. 1988-1989). Najdeni so bili tudi maloštevilni odlomki poznola-tenske keramike (podatek J. Dular, 2010). Izkopno polje 13: Naselbina s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo s številnimi večjimi vkopi (sl. 20: 13; 21: 13; 42: 13; izkopavanja 1983; Strmčnik Gulič 1983a, 48; ead. 1984, 201; ead. 1985, pril. 2; ead. 1988-1989). Izkopno polje 14: Naselbina s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo. Ob robu izkopa so odkrili žgani grob iz pozne bronaste dobe - Ha B (sl. 20: 14; 42: 14; izkopavanja 1983; Strmčnik Gulič 1983a, 49; ead. 1984, 201; ead. 1985, pril. 2; ead. 1988-1989). Izkopno polje 17: Območje naselbine s prehoda med neolitikom in eneolitikom ter tudi območje naselbine s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo (sl. 20: 17; 21: 17; 42: 17; izkopavanja 2000; Lubšina Tušek 2004a, 73-76; Pajnkiher Prem 2000). Izkopno polje 18: Naselbina s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo. V naselbinsko plast so bili vkopani grobovi iz pozne bronaste dobe. Prazgodovinski ostanki so bili ločeni od rimskih z do 25 cm debelim ilovnatim nanosom (sl. 20: 18; 21: 18; izkopavanja 2001; Lubšina Tušek, Parkirišče 2001). OPIS ARHEOLOŠKIH OSTANKOV: Območje nekdanjih Minoritskih njiv oziroma sodobnega Srednješolskega centra leži na ravnici nad Grajeno (sl. 12: 41). Naselbina s prehoda med neolitikom in eneolitikom: Naselbinska plast je bila najdena na manjšem območju, v izkopnih poljih 7 in 17. V izkopnem polju 7 so na površini okoli 100 m2 odkrili dve plitvi poglobitvi, zapolnjeni z žganino, ki sta verjetno predstavljali ostanke stanovanjskih jam. Radiokarbonska datacija lesa iz ene od jam kaže na čas 4540-4350 pr. Kr. (Strmčnik Gulič 1985, 377; ead. 1988-1989, 147; Lubšina Tušek 2004a, 74-75). Naselbina s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo: Bronastodobna naselbina leži na istem prostoru kot neolitsko-eneolitska, samo da je mnogo razsežnejša. Keramika je zelo podobna oblikam, ki so bile odkrite na naselbini Oloris pri Dolnjem Lakošu in so datirane na prehod med srednjo in mlajšo bronasto dobo - v stopnje Bd C2 in D ter v Ha A1 (Dular 1999, 89-90, 95-96; Teržan 1999, 100-102, 132-134; Dular 2002, 163-174). Naselbinske sledove so opazovali v izkopnih poljih 4, 7-10, 13-14, 17-18, torej na območju, velikem približno 120 X 150 m. Naselbina je bila enoplastna. Lesene stavbe so bile grajene s pokončnimi stojkami - ohranjene so jame za stojke - in stenami, izdelanimi iz prepleta in ometanimi z ilovico. M. Lubšina Tušek je rekonstruirala pravokotne tlorise stavb v dveh fazah (sl. 42). Med stavbami so ležale shrambne jame. Odkrili so zgostitev večjih in bolj plitvih jam (izkopno polje 13) in štiri kurišča oziroma peči (izkopno polje 7; opisi naselbine: Strmčnik Gulič 1984, 199-200; ead. 1985, 377-378; ead. 1988-1989; rekonstrukcija tlorisov: Lubšina Tušek 2004a, 73). Grobišče iz pozne bronaste dobe: Žgani grobovi so ležali v dveh ločenih skupinah, en grob pa je bil osamljen (izkopna polja 2, 10 in 14; sl. 20, 42). Sodijo v pozno bronasto dobo - Ha B (Strmčnik Gulič 1980; ead. 1985, 378-385; ead. 1988-1989, 147; prim. Teržan 1999, 137). Pozna latenska doba: Posamični odlomki keramike kažejo na rabo prostora v poznolatenskem obdobju (izkopno polje 10; podatek J. Dular, 2010). IZVREDNOTENJE PODATKOV: Kratka poročila o izkopavanjih so redno izhajala v reviji Var. spom. in v publikaciji Let. por. Maribor. Objavljeni in izvrednoteni so bili grobovi iz pozne bronaste dobe (Strmčnik Gulič 1980; ead. 1985) in del naselbine s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo (Strmčnik Gulič 1988-1989). Datacija: Naselbina s prehoda med neolitikom in eneolitikom (objava manjšega dela gradiva in radiokarbonska data- cija; Lubšina Tušek 2004a, 74-75). Naselbina s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo - Bd C2, Bd D, Ha A1 (objava gradiva: Strmčnik Gulič 1988-1989; datacija in kulturna opredelitev: Dular 2002, 163-174). Grobišče iz pozne bronaste dobe - Ha B (Strmčnik Gulič 1980; ead. 1985). Umestitev: Za umestitev izkopnih polj glej kat. št. 11 - rim. doba. Hramba izkopavalne dokumentacije: Raziskave po letu 1974: ZVKD Mb; Ministrstvo za kulturo RS, INDOK center (Curk, SŠC). Hramba predmetov: Raziskave po letu 1974: ZVKD Mb. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 136, 164, 385, 462, 970, 1211, 1213, 1585, 1616-1619. Curk, SŠC. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Lubšina Tušek, Parkirišče 2001. Lubšina Tušek, SŠC. Topografska literatura: Lubšina Tušek 2004a, 73-76 (izkopni polji 8, 17). Mikl Curk 1979a, Var. spom. 22, 307-309 (izkopno polje 2). Strmčnik Gulič 1980 (izkopno polje 2). Strmčnik Gulič 1982, Let. por. Maribor 1982, 63-64 (izkopno polje 10). Strmčnik Gulič 1983a, Let. por. Maribor 1983, 48-49 (izkopni polji 13-14). Strmčnik Gulič 1983b, Var. spom. 25, 193-194 (izkopno polje 7). Strmčnik Gulič 1984, Var. spom. 26, 199-201 (izko-pna polja 10, 13-14). Strmčnik Gulič 1985 (izkopna polja 2-4, 7, 9-10, 13-14). Strmčnik Gulič 1988-1989, 147, 151 (izkopna polja 2-4, 7, 9-10, 13-14). Tušek, Strmčnik Gulič 1978, Let. por. Maribor 1978 (1979), 22-23 (izkopna polja 1-3). Dopolnilna literatura: Dular 1999. Dular 2002, 163-174. Horvat et al. 2003, 153-154, op. 14, 17, 21. Pajnkiher Prem 2000 (izkopno polje 17). Teržan 1999. 12 Gimnazija Druga imena: Volkmerjeva cesta 15, Gimnazija Ptuj, Gimnazija -vzhodni del objekta Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (A3, B4), 3 Sl. 20, 42 Lega: Koordinate: E 567212; N 142715 Parc. št.: 168/1, 168/7 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 143, 144 k. o. Ptuj (prej k. o. Krčevina) Zgodovina raziskav: M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) je na območju zaščitno izkopavala od marca do novembra 1998. Opis arheoloških ostankov: Najdišče leži na blagem pobočju ob levem bregu Grajene. Prepredeno je z vzdolžnimi in prečnimi odvodnimi jarki, od katerih nekateri sodijo v prazgodovinsko obdobje. Izkopali so ostanke iz prazgodovinskega in rimskega časa (kat. št. 12 - rim. doba). Prazgodovinske najdbe so verjetno povezane z naselbinskimi ostanki, odkritimi na območju Srednješolskega centra (kat. št. 11). Izvrednotenje podatkov: Datacija: Bronasta doba in starejša železna doba (Lubšina Tušek 1998). Umestitev: Natančno rob izkopa po objavi (Lubšina Tušek 2004a, delni načrt na str. 73) in dokumentaciji (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 969, 1584. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Lubšina Tušek 1997, Let. por. Maribor 1997 (1999), 189: 14 (omemba). Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998 (2000), 169-172 (poročilo). Lubšina Tušek 2004a, 73 (delni načrt izkopa). Topografska literatura: FMRSl 2, str. 307, št. 434/25: 1. Klemene, Saria 1936, 42: 40. Skrabar 1904, 191-192, 212, sl. 132: 11. Skrabar 1905e. 15 Mestno pokopališče Druga imena: Tiha pot, Staro pokopališče, Pokopališče pri eerkvi sv. Jožefa, Kirehhof, Stadtfriedhof, Friedhof Tip: Nedoločeno Načrti: Pril. 1 (B3), 3 Sl. 6: 11; 12: 40; 20; 21 Lega: Koordinate: E 567333; N 142670 Pare. št.: 599-603 k. o. Ptuj Stara pare. št.: 185 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1904 so našli srebrno atiško tetradrahmo (Skrabar 1904, 212; id. 1905e; Klemene, Saria 1936, 42: 40; FMRSl 2, str. 307, št. 434/25: 1). Opis arheoloških ostankov: Srebrnik, tako kot ostale najdbe s pokopališča, nima ožjih najdiščnih podatkov. Prevladujejo posamične najdbe iz rimske dobe (kat. št. 15 - rim. doba). 23 Garaže (Kraigherjeva ulica) Drugo ime: Garaže tripleks Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (B2), 3 Sl. 24 Lega: Koordinate: E 567443; N 142949 Pare. št.: 178/ 1, 14, 19 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Na območju bodočega gradbišča garaž je B. Jevremov (PMP) raziskoval od 27. 3. do 16. 6. 1980. Opis arheoloških ostankov: Odkrili so plast temno sive iloviee z odlomki prazgodovinske lončenine in prežganega glinastega ometa, pod njo je bila rumena iloviea z obrisi stojk in brun prazgodovinskih hiš. Prazgodovinsko plast je pokrivala rimskodobna. Izvrednotenie podatkov: Izvrednotenie podatkov: FMRSl 2, str. 307, št. 434/25: 1. Dataciia: Novee, kovan 88 pr. Kr. Umestitev: Dataciia: Pozna bronasta doba in starejša železna doba; Ha B - Ha C (podatek J. Dular, 2010). Umestitev: Natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Hramba izkopavalne dokumentaciie: Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: Tetradrahma je bila prvotno v privatni zbirki Kodella v Gradeu (Skrabar 1905e), danes neznano kje. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 650. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 364. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1983, Var. spom. 25, 232-234, sl. 50 (kratko poročilo). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 154, op. 21, sl. 2 (omemba, datacija). 24 Križišče Kraigherjeve ulice in Rimske ploščadi Druga imena: Kompleks peči, Kraigherjeva ulica, Volkmerjeva cesta (čas pred gradnjo Kraigherjeve ulice), posestvo Paula Orniga, Vedernjakov travnik, severno od cerkve sv. Ožbalta Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (B2), 3 Sl. 24, 25 Lega: Koordinate: E 567456; N 142897 Parc. št.: 178/1, 13, 15; 200/2 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 196, 178/1-2, 513 k. o. Ptuj (različna obdobja) Zgodovina raziskav: Leta 1973 je na območju sondirala Z. Šubic (PMP; sl. 25: 24; sonde 6, 14-25). Leta 1974 (med 13. 8. in 18. 12.) so potekala obsežna izkopavanja, ki jih je vodil B. Jevremov (PMP; velika strnjena površina in posebna sonda; sl. 24: 24; 25: 24). Opis arheoloških ostankov: Najdena je bila prazgodovinska naselbinska keramika. Možne prazgodovinske naselbinske strukture je verjetno uničila intenzivna rimskodobna izraba prostora (kat. št. 24 - rim. doba). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Pozna bronasta doba - Ha B. Umestitev: Natančna za sondiranja leta 1973 (Šubic, Tomanič Jevremov, Situacijski načrt 1973) in izkopavanja leta 1974 (Jevremov, Sestavljeni načrt). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 945. Šubic, Tomanič Jevremov, Situacijski načrt 1973. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1977, Var. spom. 21, 248 (kratko poročilo). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 154-155, op. 21, sl. 2 (približna umestitev). 25 Kraigherjeva ul. 5-9 Drugo ime: Volkmerjeva cesta Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (B2), 3 Sl. 24, 25 Lega: Koordinate: E 567412; N 142872 Parc. št.: 178/8, 10, 13 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 178/2 (pot) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1973 (od 18. 6. do 2. 7.)35 je Z. Šubic (PMP) na Kraigherjevi ulici v gradnji in na parcelah, ki ležijo severno od nje, sondirala in nadzorovala izkope jarkov (sl. 25: sonde 1-31, jarek 1, 2). Še v istem letu 1973 (med 5. 7. in 16. 7. ter od 16. 10. do 12. 12.) je s sondiranjem nadaljevala M. Tomanič Jevremov (PMP): razširila je sondo 10 ter izkopala sonde 10 A-10 G (sl. 25). Leta 1974 je sledilo raziskovanje Tomanič Jevremove na mestu kleti hiše Kraigherjeva 6 (sl. 25). Opis arheoloških ostankov: Na parceli Kraigherjeva 6 so v sondi 10 F dobili jame lesenih stojk stavb in prazgodovinske drobne najdbe. Najdena je bila tudi 1,7 m globoka jama. Njene stene so bile obložene s prepletom iz vejevja, Datum izkopavanj popravila Z. Šubic. 35 zapolnjena pa je bila s prazgodovinskimi in rimskimi drobnimi najdbami. Iz objave ni jasno, kdaj je bila jama v rabi (Tomanič Jevremov 1974, 186). Na mestu kleti hiše Kraigherjeva 6 so odkrili sledove kolov dveh prazgodovinskih hiš, ki sta bili usmerjeni od jugozahoda proti severovzhodu (Tomanič Jevremov 1977). Arheološko negativna je bila sonda 10 E (Tomanič Jevremov 1974, 186). Na parceli Kraigherjeva 8 je bila v sondi 10 odkrita prazgodovinska naselbinska plast (Šubic 1974, 208). Pri razširitvi sonde je bila izkopana jama elipsaste oblike, zapolnjena z glinastim ometom, keramiko, živalskimi kostmi in žganino (Tomanič Jevremov 1974, 185). Arheološko negativni sta bili sondi 10 A in 10 D (Tomanič Jevremov 1974, 186). Na poti ob stavbi Kraigherjeva 9 so v sondi 10 G dobili jame lesenih stojk stavb in prazgodovinske drobne najdbe (Tomanič Jevremov 1974, 186). Prazgodovinsko plast je praviloma pokrivala rimska plast (Šubic 1974, 208; Tomanič Jevremov 1974, 186; Tomanič Jevremov 1977; kat. št. 25 - rim. doba). IzvREDNoTENjE poDATKov : Jevremov 1978, 59, t. 25: 1-6 (izbor gradiva iz sonde 10). Strmčnik Gulič 1980, 61 (datacija). Tomanič Jevremov 1985, 389 (datacija, obseg naselbine). 26 Rimska ploščad 24-25 Druga imena: Trgovina Rimska peč, Ziherlova ploščad Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (B2-C2), 3 Sl. 24, 25 Lega: Koordinate: E 567500; N 142890 Parc. št.: 512/2 k. o. Ptuj DATAcijA: Starejša železna doba - Ha C (podatek J. Dular, 2010). Umestitev: Natančna za sondiranja leta 1973 (Šubic, Tomanič Jevremov, Situacijski načrt 1973). Približna za sondiranje leta 1974 v kleti Kraigherjeva 6. Zgodovina raziskav: Zaščitna izkopavanja so potekala med 18. 3. in 8. 8. 1980, vodil jih je B. Jevremov (PMP). Opis ARHEoLoŠKiH osTANKov: Odkrili so ostanke treh stavb, grajenih z navpičnimi stojkami. IzvREDNoTENjE poDATKov: Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 947. Šubic, Tomanič Jevremov, Situacijski načrt 1973. Topografska literatura: Šubic 1974, Var. spom. 17-19/1, 207-208 (kratko poročilo za sondiranja 1973). Tomanič Jevremov 1974, Var. spom. 17-19/1, 184186 (kratko poročilo za sondiranja 1973). Tomanič Jevremov 1977, Var. spom. 21, 247 (kratko poročilo za izkopavanje 1974). DopoLNiLNA LiTERATuRA: Horvat et al. 2003, 154-155, op. 21, sl. 2 (približna umestitev). Datacija: Starejša železna doba - Ha C (podatek J. Dular, 2010). Umestitev: Natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 139. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1983, Var. spom. 25, 233-234, sl. 51 (kratko poročilo). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 154, op. 21; sl. 2; 15: 5; 16: 5 (omemba). 27 Rimska ploščad 16-20 Druga imena: Blok B3, Ziherlova ploščad Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (B2), 3 Sl. 24,25,27 Lega: Koordinate: E 567476; N 142825 Pare. št.: 512/1 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1976 sta na gradbišču stanovanjskega bloka raziskovala PMP (B. Jevremov) in Oddelek za arheologijo (OA FF). Leta 1977 je B. Jevremov (PMP) dokončal izkopavanje spodnjih plasti izkopnega polja iz leta 1976 ter raziskal še preostale dele površine gradbišča. Inštitut za arheologijo SAZU (IzA) je raziskal skrajni jugozahodni del izkopnega polja. Opis arheoloških ostankov: Ostanki prazgodovinske naselbine so ležali pod rimskimi plastmi. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Starejša železna doba (Jevremov 1978; id. 1979; podatek J. Dular, 2010). Umestitev: Natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP: 1976, 1977. OA FF: 1976. Hramba predmetov: PMP: 1976, 1977. OA FF: 1976. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 429, 858, 859. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1978, 59, t. 25: 7-12 (izkopavanja 1977, kratko poročilo; pomotoma kot B2). Jevremov 1979, Var. spom. 22, 295-296, sl. 45 (izkopavanja 1977, kratko poročilo). Dopolnilna literatura: Arheologija v Ptuju 1977, sl. na naslovniei (drobno gradivo). Horvat et al. 2003, 154-155; sl. 2; 15: 3; 16: 3 (omemba, lokaeija). 29 Rimska ploščad 21-23 Drugo ime: Blok B5 Tip: Posamična najdba Načrti: Pril. 1 (C2), 3 Sl. 24, 27 Lega: Koordinate: E 567536; N 142891 Pare. št.: 512/4, 213/4 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Zaščitna izkopavanja na gradbišču bloka so potekala od 1. 4. do 15. 8. 1977 pod vodstvom P. Korošee. Opis arheoloških ostankov: V zasutju rimskega vodnjaka so odkrili prazgodovinske črepinje, torej gre za sekundarno lego. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena prazgodovina. Umestitev: Približna, po sodobni stavbi. Hramba izkopavalne dokumentaciie: Hramba predmetov: Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 1083. Topografska literatura: Batistič-Popadič 1980, 25, op. 3 (omemba prazgodovinske keramike). Korošec 1979, Var. spom. 22, 301-303, 311, sl. 56-58, 66 (kratko poročilo izkopavanj, brez omembe prazgodovinskih najdb). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 18; 16: 18 (približna umestitev). Korošec 1980d (drobno gradivo). Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 395. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1977, Var. spom. 21, 250-251 (kratko poročilo). Dopolnilna literatura: Božič 1993, 190, sl. 4: 1 (drobno gradivo; identifikacija J. Dular, 2010). Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 6; 16: 6 (približna umestitev). 30 Kotlovnica (Rimska ploščad) Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (C2), 3 Sl. 24, 27 Lega: Koordinate: E 567543; N 142843 Parc. št.: 512/5 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 511, 511/1, 512, 513, 514 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Najdišče na območju gradbene jame Kotlovnice in zunanjih toplotnih kanalov je raziskoval B. Jevremov (PMP) med 4. 5. in 28. 6. ter med 18. 8. in 30. 9. 1976. Opis arheoloških ostankov: Plast s prazgodovinsko keramiko so prekrivale antične plasti. Izvrednotenje podatkov: Datacija: Pozna bronasta doba in začetek starejše železne dobe (podatek J. Dular, 2010) ter mlajša železna doba (posamična najdba; Božič 1993). Umestitev: Natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. 31 Rimska ploščad, parc. št. 511/3 Druga imena: Trasa vročevoda v Rabelčji vasi 1987/88 (od nove kotlovnice do Bolnišnice Dr. Jožeta Potrča) - razširitev, Vročevod ob Bolnici dr. Jožeta Potrča, Rimska ploščad, vzhodno od bloka 3, Ziherlova ploščad Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (C2), 3 Sl. 24, 27 Lega: Koordinate: E 567580; N 142870 Parc. št.: 511/3, 512/6, 213/2 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1987 in 1988 so ob gradnji vročevoda pod vodstvom I. Tuška (ZVKD Mb) potekala zaščitna izkopavanja. Raziskali so dve 6 m široki sondi. Opis arheoloških ostankov: Prazgodovinska keramika je ležala vzho dno od rimskega vodnjaka, v zahodni sondi. Rimska arhitektura je prazgodovinsko plast uničila. Izvrednotenje podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena prazgodovina. Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek 2007, 72, sl. 48; ead., Načrti 2007-2009). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Izvrednotenie podatkov: Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 554, 555, 566. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2009. Topografska literatura: Lubšina Tušek 2007, 72, sl. 48 (samo lokacija). Tušek 1987a, Let. por. Maribor 1987, 81 (omemba). Tušek 1988, Var. spom. 30, 252 (omemba). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 168-169, op. 214; sl. 15: 19; 16: 19 (približna umestitev). 32 Rimska ploščad 7-10 Druga imena: Blok B2, jantarjeva cesta Dataciia: Pozna bronasta in starejša železna doba (podatek J. Dular, 2010). Umestitev: Natančna za izkopavanja 1975-76 (Jevremov, Sestavljeni načrt). Nadzor iz leta 1986 ni umeščen. Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 963. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1978, 59 (omemba). Tušek 1987b, Var. spom. 29, 266 (omemba). Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (B3), 3 Sl. 24, 26 34 Rimska ploščad 11-15 Druga imena: Blok B4, Ziherlova ploščad Lega: Koordinate: E 567446; N 142743 Parc. št.: 514/1, 5; 513/4 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 514 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Zaščitna izkopavanja na gradbišču bloka, ki jih je vodil B. Jevremov (PMP), so potekala od oktobra 1975 do 14. 6. 1976 (Jevremov 1978). Leta 1986 so po Volkmerjevi ulici, vzdolž bloka Rimska ploščad 7-10, vlekli plinovod (Tušek 1987b). Opis arheoloških ostankov: V izkopnem polju na gradbišču bloka je bilo odkritih nekaj prazgodovinskih najdb (J. Dular, ustni podatek). Pod slojem rimske ceste so izkopali plast, ki je bila takrat interpretirana kot prazgodovinska pot (Jevremov 1978). Verjetno je šlo za sloj naravnega nastanka (podatek J. Dular, 2010). Leta 1986 je I. Tušek v izkopu plinovoda opazoval tanko prazgodovinsko plast (Tušek 1987b). Tip: Nedoločeno Načrti: Pril. 1 (C2-3), 3 Sl. 24, 26, 27 Lega: Koordinate: E 567529; N 142780 Parc. št.: 513/1-2 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1977 so bili arheološki ostanki na območju gradbišča bloka uničeni. Opis arheoloških ostankov: Omenjena je prazgodovinska plast, ki jo je gradbeni poseg uničil. Izvrednotenie podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena prazgodovina. Umestitev: Približna, na sodobno stavbo in parkirišče. Hramba izkopavalne dokumentacije: Hramba predmetov: Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 432, 433, 434. Topografska literatura: Korošec 1977a, 62 (omemba). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 17; 16: 17 (umestitev). 35 Rimska ploščad parc. 511/1 in 513/2 Druga imena: Toplovodni cevovod Zdravstveni dom - sonde 1, 2, 3; Vročevod za Zdravstveni dom; Raziskovalna naloga 1977; Raziskovalna naloga Obrtniški del Poetovione 1978 Tip: Naselbina? Načrti: Pril. 1 (C2-3), 3 Sl. 24, 27 Lega: Koordinate: E 567557; N 142805 Parc. št.: 511/1, 512/5, 513/2 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 511 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1976 je na ožje območje parcele 511/1 posegel arheološki izkop trase cevovoda od Kotlovnice do Zdravstvenega doma (sonde 1-3/1976), v letih 1977 in 1978 sta bili izkopani še dve območji severovzhodno od sonde 3/1976. Vsa izkopavanja je vodil B. Jevremov, PMP (sl. 27: 35). Opis arheoloških ostankov: Leta 1976 so dobili kamnito sekiro. V izkopnem polju leta 1977 so odkrili pod rimskimi plastmi odlomke glinastega ometa in prazgodovinsko keramiko. Na sosednjem izkopnem polju leta 1978 pa pod rimskimi plastmi niso našli prazgodovinskih sledov. Izvrednotenje podatkov: Datacija: Pozna bronasta doba (podatek M. Tomanič Jevre-mov, 2010). Umestitev: Sonde iz 1-3/1976 so umeščene dokaj natančno (Jevremov, Sestavljeni načrt; id., Dnevnik 1976). Izkopni polji za leti 1977 in 1978 sta umeščeni približno po načrtih iz arhiva PMP (Jevremov, Raziskovalna naloga 1977-1978). Za umestitev glej še kat. št. 35 - rim. doba. Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 391, 961. Jevremov, Dnevnik 1976. Jevremov, Raziskovalna naloga 1977-1978. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1978, 59, 63 (kratko poročilo). Jevremov 1981, Var. spom. 23, 248-249 (kratko poročilo za leti 1977 in 1978). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 11-12; 16: 11-12 (umestitev). 36 Zdravstveni dom Drugo ime: Potrčeva cesta 19a Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (C2-3), 3 Sl. 24, 27, 28 Lega: Koordinate: E 567613; N 142783 Parc. št.: 511/1, 2; 533/3 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1975 je B. Jevremov (PMP) raziskoval na območju gradbišča Zdravstvenega doma. Opis arheoloških ostankov: Severozahodni del bodočega gradbišča so sistematično raziskali, jugovzhodni del pa sondirali. Na severozahodnem delu so odkrili prazgodovinsko keramiko ter sledove tramov in kolov. Prazgodovinske sloje je poškodovala rimska poselitev (kat. št. 36 - rim. doba). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Pozna bronasta doba in začetek starejše železne dobe (podatek J. Dular, 2010). Umestitev: Natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 965. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1977, Var. spom. 21, 250 (kratko poročilo). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 13; 16: 13 (umestitev). Jevremov 1978, 59 (omemba). Zgodovina raziskav: Leta 1992 je I. Tušek (ZVKD Mb) nadzoroval izkop gradbene jame za nov prizidek k Domu upokojencev. Opis arheoloških ostankov: Odkriti sta bili dve jami, zapolnjeni z rimskimi najdbami (kat. št. 41 - rim. doba). Na dnu jame 2 (oznaka SE 2/1992), ki je predstavljala rimskodobni vodni zbiralnik, so našli nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine in del glajene kamnite sekire (Lubšina Tušek 2007, 63-64, sl. 2, 19, 23). Posamične prazgodovinske najdbe so bile verjetno v sekundarni legi - naplavljene na območje rimske poselitve (Tušek 1993a). Izvrednotenie podatkov: Tušek 1993a. Datacija Podrobno nedoločena prazgodovina. Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek 2007, 63-64, sl. 2). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 616. Topografska literatura: Lubšina Tušek 2007, 63-64 (omemba, lokacija). Tušek 1993a, Var. spom. 35, 1993 (1995), 136 (kratko poročilo). 41 Dom upokojencev Druga imena: Volkmerjeva cesta 10, Novi prizidek (leta 1992) k Domu upokojencev, Volkmerjeva cesta Tip: Posamične najdbe Načrti: Pril. 1 (C3), 3 Sl. 29 Lega: Koordinate: E 567589; N 142682 Parc. št.: 516 k. o. Ptuj 43 Cerkev sv. Ožbalta Druga imena: Sv. Ožbalt, Sv. Ožbolt, Pokopališče ob sv. Ožbaltu, St. Ozvald, Friedhof um St. Oswald an der Ljutomerska cesta Tip: Posamične najdbe Načrti: Pril. 1 (C3), 3 Sl. 13: 124; 30 Lega: Koordinate: E 567624; N 142552 Parc. št.: 517/1, 519/1, 520, 521, 538/3-4 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Okoli leta 1850 so pri cerkvi sv. Ožbalta, na nekdanji Ljutomerski cesti, našli zlatnik (Pichler 1865). Leta 1972 (od 6. 7. do 4. 8.) je M. Tomanič Jevremov (PMP) sondirala okolico cerkve (kat. št. 43 - rim. doba, sr. in novi vek). Izkopali so 15 različno velikih sond. V sondi 2 so našli kamnito sekiro (Tomanič Jevremov 1974). Neznano kdaj so v bližini našli novec (sl. 13: 124; Arheološki zemljevid PMP, št. 124). Opis arheoloških ostankov: Zlatnik, ki je bil odkrit v neznanih okoliščinah, sodi med kove keltskega plemena Bojev (Temeljna top. zbirka, zap. 810: A. Miškec, pisno poročilo 2004). V nekaterih objavah je napačno omenjen kot keltski srebrnik (npr. Pahič 1966, 314; Tomanič Jevremov, Guštin 1996, 269). V sondi 2/1972 so našli ploščato sekiro iz zelenega kamna, drugih prazgodovinskih najdb pa ni bilo. Za najdbo, označeno na Arheološkem zemljevidu PMP s št. 124, nimamo vira, opisa in drugih podatkov. Iz legende na karti je razvidno, da predstavlja prazgodovinsko novčno najdbo. Morda gre pri zlatniku, odkritem okoli leta 1850, in novcu z Arheološkega zemljevida PMP za isto najdbo. Izvrednotenie podatkov: Zlatnik je okvirno določen (Temeljna top. zbirka, zap. 810: A. Miškec, pisno poročilo 2004). Dataciia: Zlatnik: mlajša železna doba. Sekira: podrobno nedoločena prazgodovina. Umestitev: Za zlatnik: približna, v okolici cerkve (Klemenc, Saria 1936, 30, pril.: 4). Novec, označen na Arheološkem zemljevidu PMP: najdišče leži med nekdanjima hišama ob Ljutomerski cesti (danes Potrčeva cesta 13), tik ob nekdanjem pokopališkem obzidju. Lega približna. Za sekiro: natančna, v sondo 2 (Tomanič Jevremov, Sv. Ožbalt 1972). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: Zlatnik: Neznano. Pred letom 1936 v zbirki E. Damisch na Ptuju (Klemenc, Saria 1936, 30: 4). Najdbe 1972: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 357, 810 (A. Miškec, pisno poročilo o zlatniku, 2004). Arheološki zemljevid PMP. - Ob št. 124: simbol za novec; vrisana potek obzidja in napis 1912 (sl. 13). Tomanič Jevremov, Sv. Ožbalt 1972. Topografska literatura: Jevremov 1978, 59, t. 25: 3 (sekira). Klemenc, Saria 1936, 30: 4 (zlatnik). Kos 1977, 138-139, 25/4 (zlatnik). Pichler 1865, 106 (zlatnik). Tomanič Jevremov 1974, Var. spom. 17-19/1, 165 (poročilo o izkopavanju 1972). Dopolnilna literatura: Pahič 1966, 314 (omemba novca). Tomanič Jevremov, Guštin 1996, 269 (omemba novca). 44 Panonska ulica Druga imena: Kapucinski samostan, Vojaška skladišča, Potrčeva cesta - začasno parkirišče, Oskrbovalni plinovod 1996, Panonska ulica (južni del), Zgornji del Panonske ulice Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (B4-C4), 3 Sl. 31 Lega: Koordinate: E 567487; N 142428 Parc. št.: 571 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 298/1 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Med leti 1992 in 1996 sta zemljišče raziskovala I. Tušek in M. Lubšina Tušek (oba ZVKD Mb). Izkopali so štiri sonde in večji prostor na sredini parcele. Na območju, ki so ga močno poškodovale srednjeveške in novodobne stavbe, so našli naselbinske plasti iz bronaste in rimske dobe ter novoveške ostanke (kat. št. 44 - rim. doba, sr. in novi vek). Leta 1996 je M. Lubšina Tušek nadzorovala gradnjo plinovoda po južnem delu Panonske ulice in naletela na prazgodovinske stavbne ostanke. Opis arheoloških ostankov: Območje prazgodovinske naselbine leži nad Grajeno in ob robu stare rečne terase nad Potrčevo cesto. Prazgodovinska plast je bila debela 0,20-0,30 m, vkopi pa so segali v sterilno ilovico. Prazgodovinsko plast so na več mestih poškodovali rimski posegi. Po vsem raziskanem območju so našli ostanke stavb (vrste vkopov za stojke, ožgan ilovnat premaz z odtisi prepleta iz protja, tlaki iz prodnikov) ter odpadne in shrambne jame. IzVREDNOTENJE PODATKOV: 46 Potrčeva cesta 10 Druga imena: Perutnina Ptuj, Upravna stavba Mesokombinata Perutnina Ptuj Datacija: Naselbina s prehoda iz srednje v pozno bronasto dobo. Ponovna poselitev v času prehoda v mlajše obdobje kulture žarnih grobišč - Ha B (preliminarna opredelitev Teržan 1999). Sega še v zgodnjehalštatsko obdobje (Lubšina Tušek 1994-1995, 190). Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010; Temeljna top. zbirka, zap. 1121: M. Lubšina Tušek, pisno poročilo 2010). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 617, 1121 (M. Lubšina Tušek, pisno poročilo 2010). Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Lubšina Tušek 1994, Let. por. Maribor 1994, 85 (poročilo 1994). Lubšina Tušek 1994-1995, Var. spom. 36, 1994-1995 (1997), 189-191 (poročilo 1993). Lubšina Tušek 1995, Let. por. Maribor 1995 (1996), 185-187 (poročilo 1996). Lubšina Tušek 1996, Var. spom. 37, 1996 (1998), 96 (poročilo 1994). Lubšina Tušek 1997, Let. por. Maribor 1997, 165-166, št. 27 (Panonska ul. 1996). Tušek 1993a, Var. spom. 35, 1993 (1995), 136-137 (poročilo 1992). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 154, op. 21, sl. 2 (približna umestitev). Teržan 1999, 102-108, 133-135 (preliminarna opredelitev). Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1 (C4), 3 Sl. 31 Lega: Koordinate: E 567594; N 142405 Parc. št.: 1440, 1444/2 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 1444/1, 1444/2, 1445 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1977 je B. Jevremov (PMP) pred novogradnjo sondiral in potem sistematično izkopal zemljišče. Našli so prazgodovinske grobove in rimski lončarski obrat (kat. št. 46 - rim. doba). Opis arheoloških ostankov: Najdeni so bili trije žgani grobovi s prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo, nad katerimi je ležalo skoraj 2 m različnih nasutij. Posamezni odlomki keramike izvirajo iz latenske dobe (podatek J. Dular, 2010). IzVREDNOTENJE pODATKOV: Objavljeni grobovi (Jevremov 1988-1989; prim.: Dular 1999; Teržan 1999; Dular 2002). Datacija: Grobovi s prehoda iz srednje v mlajšo bronasto dobo, posamezne najdbe iz latenske dobe. Umestitev: Približna, na območje nove stavbe (Temeljna top. zbirka, zap. 425: M. Tomanič Jevremov in J. Dular, 2010). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 425 (M. Tomanič Jevremov in J. Dular, 2010). Topografska literatura: Horvat et al. 2003, 154, op. 18, sl. 2 (omemba). Jevremov 1978, 65, t. 29 (omemba). Jevremov 1979, Var. spom. 22, 294-295 (kratko poročilo). Jevremov 1988-1989 (objava grobov). Tomanič Jevremov 1985, 388-389, t. 2 (objava grobov). Dopolnilna literatura: Dular 1999, 89-90, 95-96 (omemba). Dular 2002, 177-179, sl. 23: 1,2. Teržan 1999, 101, 111, 132, 137 (omemba). 52 Porodnišnica Druga imena: Potrčeva eesta 25, Bolnišniea dr. Jožeta Potrča, Prizidek ginekološkega oddelka, Nova porodnišniea Tip: Posamične najdbe Načrti: Pril. 1 (C2), 3 Sl. 33 Lega: Koordinate: E 567733; N 142835 Pare. št.: 507 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Med leti 1989 in 1991 so pod vodstvom I. Tuška (ZVKD Mb) in M. Vomer Gojkovič (PMP) izkopavali rimsko eesto in lončarski obrat (kat. št. 52 - rim. doba). Našli so tudi posamične prazgodovinske ostanke. Opis arheoloških ostankov: V dveh jamah za lesene stebre rimske stavbe (sl. 33: stavba 1) so ob rimskih najdbah odkrili še prazgodovinske: kamnit odbitek ter sekirieo iz glajenega kamna. Prazgodovinske kulturne plasti ni bilo. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena prazgodovina. Umestitev: Približna, na stavbo 1 (prim. sl. 33). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb, PMP. Hramba predmetov: ZVKD Mb, PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 569. Topografska literatura: Tušek 1989, Let. por. Maribor 1989, 79, t. 2: 1 (omemba). Tušek 1990a, Var. spom. 32, 182, sl. 58: 1 (omemba). 76 Natašina pot (jug) Druga imena: Natašina pot 1a (Gasilski dom), Potrčeva eesta, Obvozniea - podaljšek Osojnikove eeste Tip: Jarek, posamične najdbe Načrti: Pril. 1 (E2), 3 Sl. 38, 39 Lega: Koordinate: E 568342; N 143072 Pare. št.: 383/2 k. o. Ptuj Stara pare. št.: 383 (del) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1977 je B. Jevremov (PMP) pri sondiranju na območju rimskega grobišča dobil posamezne odlomke latenske keramike (podatek J. Dular, 2010). Leta 1988 je I. Tušek (ZVKD Mb) zaščitno sondiral zemljišče južno od Natašine poti. V sondi 1 so odkrili prazgodovinske ostanke in rimsko grobišče (sl. 38: 76; kat. št 76 - rim. doba). Opis arheoloških ostankov: V sondi 1 iz leta 1988 so v kulturni plasti našli odlomke prazgodovinske keramike. V sterilni iloviei sta ležali dve jami z žganino, glinastim ometom in prazgodovinsko keramiko. Jarek, vkopan 0,20 m globoko v ilovieo, je vseboval odlomke prazgodovinske in rimske lončenine, vanj pa sta bila vkopana dva rimska žgana grobova. Datirali so ga v predrimsko obdobje. Rimsko grobišče je prazgodovinske ostanke močno poškodovalo. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Latenska doba v sondi iz leta 1977. Gradivo iz sonde 1 iz leta 1988 ni podrobno datirano. Umestitev: Natančna (Tušek 1989, sl. 50; id. 1993, pril. 1-3). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 161. Topografska literatura: Tušek 1989, Var. spom. 31, 232 (omemba). Tušek 1993, 409 (omemba). Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 132. Jevremov, Skica sond 1978. Jevremov, Skica zakoličbe 1978. Topografska literatura: Jevremov 1981, Var. spom. 23, 247-248 (kratko poročilo). 81 Bencinska črpalka Druga imena: Potrčeva cesta 54, Bencinski servis Petrol Tip: Plast s prazgodovinskimi ostanki Načrti: Pril. 1 (D2), 3 Sl. 40 Lega: Koordinate: E 568071; N 142932 Parc. št.: 487/6, 487/7 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 487/1 (del), 3984/1 (cesta) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1978 je na gradbišču bencinske črpalke B. Je-vremov (PMP) izkopal 20 različno velikih in približno 150 cm globokih sond. Opis ARHEoLoŠKiH osTANKov: Najdišče leži na ravnici pod robom stare dravske terase. Nad arheološko sterilno ilovico je ležala plast s prazgodovinsko keramiko, v zgornjem delu je bila prazgodovinska keramika pomešana z rimsko (kat. št. 81 - rim. doba). IzvREDNoTENjE poDATKov: Datacija: Podrobno nedoločena prazgodovina. Umestitev: Natančna (Jevremov 1981; id., Skica sond 1978; id., Skica zakoličbe 1978). 82 Policijska postaja Drugo ime: Osojnikova cesta 29 Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1 (E2), 3 Sl. 41 Lega: Koordinate: E 568197; N 142993 Parc. št.: 379/2, 383/1 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) raziskovala zemljišče za novo policijsko postajo. Na severnem in severozahodnem obrobju predvidenega izkopa je izkopala štiri sonde (sl. 41: 1-4). V letu 2000 so nadzorovali še del strojnega izkopa gradbene jame. Naselbinski ostanki so iz prehoda med srednjo in mlajšo bronasto dobo ter iz mlajše železne in rimske dobe (kat. št. 82 -rim. doba). Opis ARHEoLoŠKiH osTANKov: Na ostanke naselbine s prehoda iz srednje v mlajšo bronasto dobo so naleteli pri strojnem izkopu gradbene jame leta 2000 in ob sondi 4 (sl. 41: 4, T1; Lubšina Tušek 1999, 288, sl. na str. 290). Naselbinski ostanki iz mlajše železne dobe (keramika, prežgan ilovnat omet, srednjelatenska fibula) so bili odkriti v sondi 1, na robu stare terase (sl. 41: 1). Plast je poškodovala rimskodobna naselbina. Pas gramoza v sondi 3 (sl. 41: 3) je bil interpretiran kot predrimska pot ali hodna površina. Izvrednotenie podatkov: Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Dataciia: Najdbe z območja T1: prehod iz srednje v mlajšo bronasto dobo (Lubšina Tušek 1999, 288). Najdbe iz sonde 1: srednjelatenska doba (Lubšina Tušek 1999, 286, 290). Umestitev: Natančno po načrtu (Lubšina Tušek 1999, 289) in približno na obstoječo stavbo policijske postaje. Območje bronastodobne naselbine je zamejeno po ustnem podatku M. Lubšina Tušek. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 1326, 1338. Topografska literatura: Lubšina Tušek 1999, Let. por. Maribor 1999, 285-290 (kratko poročilo in umestitev). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 166, op. 189 (omemba). NAJDIŠČA IZ RIMSKE DOBE Volkmerjeva cesta 31 Druga imena: Štuki-marof, Marof, Proštijski marof, Maierhof d. Probstei, Župnijska pristava, Štuki-marof - sever, Osnovna šola Olge Meglič (nerealizirano) Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (A1) Sl. 17 izpod Mestnega vrha in se izliva v Grajeno. Pri površinskem pregledu so na jugovzhodnem delu območja dobili prazgodovinske najdbe (kat. št. 1 - prazg.). Opazili so nadalje tri večje zgostitve rimsko-dobnega gradiva ter enakomerno razpršene najdbe iz srednjega in starejšega novega veka. Sonde so pokazale sledi lesene arhitekture - vrste vkopov za stojke. V jugozahodnem delu območja (sonda 2) so raziskali rimsko steklarsko peč. Geofizikalne raziskave so nakazale številne anomalije, ki so bile interpretirane kot ruševinske plasti, ostanki petih zidanih objektov in poti. Izvrednotenje podatkov: Lega: Koordinate: E 566915; N 143138 Parc. št.: 551; 552/2-3; 553/1-2; 559/4-5, 7 k. o. Krčevina pri Ptuju Zgodovina raziskav: Dvignjeno območje med dvema pritokoma Grajene je bilo vedno obdelovano kmetijsko zemljišče s travniki. Prvotna posest župnijske pristave z gospodarskimi poslopji (danes Volkmerjeva 31 in 32) je pozneje postala zemljišče Srednje kmetijske šole Ptuj. Na njivi severno od pristave so neznano kdaj, konec 19. ali v začetku 20. st., našli Trajanov zlatnik (Winkler, Maierhof). V letih 2000 in 2001 je zaradi načrtovane pozidave širšega območja M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) izvedla površinski pregled zemljišča severno od pristave (45 kvadratov po 10 x 10 m) in izkopala štiri manjše sonde (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2009; Temeljna top. zbirka, zap. 1622: M. Lubšina Tušek, poročilo). Leta 2001 so pod vodstvom B. Mušiča (OA FF) potekale geofizikalne raziskave (Mušič, Poročilo 2001). Opis arheoloških ostankov: Najdišče leži na hrbtu, ki rahlo pada proti jugu, proti strugi nekdanjega potoka (pod povezovalno cesto med Volkmerjevo cesto in Maistrovo ulico; sl. 17, pril. 4). Na zahodu ga omejuje poglobljena struga potoka, ki priteče Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Novec je približno umeščen na širše območje po nedatirani skici (Winkler, Maierhof). Sonde in meritve so umeščene natančno (Mušič, Poročilo 2001; Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 1605, 1622. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Mušič, Poročilo 2001. Winkler, Maierhof. Topografska literatura: Dopolnilna literatura: Tomanič Jevremov 2004, 10 (približna lega steklarske peči). Sl. 17: Izkopna polja in geofizikalna izmera ob Volkmerjevi cesti. Kat. št. 1-2, 11. M. 1 : 2500. Fig. 17: Excavation areas and prospecting near Volkmerjeva cesta. Cat. Nos. 1-2, 11. Scale 1: 2500. Volkmerjeva cesta 32 Druga imena: Štuki-marof, Marof, Proštijski marof, Maierhof d. Probstei, Župnijska pristava, TEH center, Engrotuš, Štuki-marof - jug Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (A2) Sl. 17 Lega: Koordinate: E 567024; N 143046 Parc. št.: 560/1 k. o. Krčevina pri Ptuju Zgodovina raziskav: V treh etapah, od oktobra 2004 do avgusta 2006, je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) raziskovala južno od nekdanje pristave (danes Volkmerjeva 31 in 32; Ritonja 2008, 1). Izkopali so 117 kvadrantov, velikih po 10 X 10 m. Opis arheoloških ostankov: Zemljišče pada proti jugu, proti strugi nekdanjega potoka (pod cesto, ki vodi od Volkmerjeve ceste do Maistrove ceste). Na zahodu ga omejuje poglobljena struga enega od pritokov Grajene (sl. 17, pril. 4). Na deloma že močno poškodovanem območju so odkrili naselbinske ostanke. Različni vkopi so segali v arheološko sterilno geološko osnovo. V zemljeni plasti nad njo so ležale številne premešane arheološke najdbe iz prazgodovinskih obdobij ter iz rimskega, zgodnjesrednjeveškega in srednjeveškega časa (kat. št. 2 - prazg., zg. sr. vek, sr. in novi vek). V poročilu (Lubšina Tušek, Štuki-marof 2004) je opisana le situacija v približno 30 m širokem pasu ob severnem robu izkopa. Na skrajnem severnem vogalu izkopa so odkrili zasuti prepleteni strugi nekdanjih vodotokov, usmerjenih proti jugovzhodu (sl. 17: jarek 3). Izkopali so tudi dva rimskodobna jarka: eden je bil usmerjen proti vzhodu (sl. 17: jarek 1; širok vsaj 3,50 m), drugi proti jugovzhodu (sl. 17: jarek 2; širok 11,50 m, globok pribl. 1,30 m). Našli so tudi ostanke rimskih lesenih stavb z vkopanimi jamami za stojke. Severno in severovzhodno od najdišča, na drugi strani Volkmerjeve ceste, pa so bili rezultati arheoloških nadzorov negativni.36 36 Nadzor leta 1984 (I. Tušek). Po starem zazidalnem načrtu: Rabelčja vas - zahod, Kare B, parc. 566/1-2, 6-12 (stanovanjski blok B4 in nova kotlovnica). Danes: stanovanjski blok Ulica 5. Prekomorske brigade 13-21 in blok Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna, po poročilu (Lubšina Tušek, Štuki-marof 2004) in načrtu (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 486, 1676. Lubšina Tušek, Štuki-marof2004. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Ritonja 2008. Ulica 25. maja Druga imena: Danes: stanovanjski blok Ulica 25. maja št. 8, 10 in Ulica 5. Prekomorske brigade št. 9; stanovanjski blok Ulica 25. maja št. 12, 14, 16; garaža Ulica 5. Prekomorske brigade št. 10. Po prvotnem zazidalnem načrtu: novi stanovanjski bloki; Kare D (= stanovanjski blok Ulica 25. maja št. 12, 14, 16); Kare A = Blok Rabelčja vas - zahod B3 (= stanovanjski blok Ulica 25. maja št. 4, 6, 8, 10; Ulica 5. Prekomorske brigade št. 9); Pot A (= Ulica 25. maja); Cesta II (= Ulica 5. Prekomorske brigade); Cesta II - kvadrant 5; Severno od ceste II; severozahodni rob kareja A. Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (B1) Sl. 18 Lega: Koordinate: E 567272; N 143184 Parc. št.: 583/1-2, 585/3 (cesta), 592/1, 3-6 k. o. Krčevina pri Ptuju Volkmerjeva cesta 21-24. Omemba: 1. Tušek, Var. spom. 27, 1985, 299-300 (= id., Let. por. Maribor 1984, 77). stara parc. št.: 583/1-2, 585/3 (cesta), 592/1 k. o. Krčevina pri Ptuju Zgodovina raziskav: Leta 1981 je I. Tušek (ZVKD Mb) na delu parcel 592/4-6 nadzoroval urejanje zemljišča, predvidenega za gradnjo stanovanjskih blokov (takrat nerealizirano). Na prostoru, ki sta ga oklepali stari cesti (danes Ulica 25. maja in Ulica 5. Prekomorske brigade) in kjer stoji danes blok Ulica 25. maja 12, 14 in 16, so izkopali veliko število večinoma žganih grobov. Na cestišču Ulice 5. Prekomorske brigade so izkopali 42 žganih rimskih grobov. Leta 1982 in 1983 je Tušek izkopaval na območju bodočega stanovanjskega bloka Ulica 5. Prekomorske brigade 9 in Ulica 25. maja 8 in 10 (severovzhodni rob parcel 583/2 in 583/1). Našel je 79 žganih in 6 skeletnih grobov. Še nekaj žganih grobov, z dvema kamnitima pepelnicama, so odkrili v bližini, ko so gradbeniki na površini kopali zemljo za zasutje temeljev sosednjega, vzhodno ležečega bloka. Leta 2003 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) pred gradnjo že dolgo prej načrtovanega stanovanjskega bloka razširila območja raziskav iz leta 1981 proti vzhodu - na vzhodno območje stavbišča blokov Ulica 25. maja 14 in 16. odkrila je nadaljevanje grobišča iz izkopavanj 1981-82 (50 žganih in 12 skeletnih grobov) ter ugotovila njegovo severno in vzhodno mejo. Opis arheoloških ostankov: Na območju se je širilo grobišče z več sto grobovi, med katerimi so prevladovali žgani, skeletnih pa je bilo precej manj. Žgani pokopi so ležali v grobnih jamah z raznoliko konstrukcijo. Med grobovi so odkrili temelje grobne parcele (sl. 18). Dve kamniti ploščadi (1,50 x 1,50 in 2,00 x 2,00 m) in dva manjša podstavka (0,45 x 0,45 m) verjetno predstavljajo temelje nagrobnih spomenikov (nekartirano; Tušek 1984a; Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Našli so še ovršje marmornega nagrobnika, ki je datirano v 2. st. (Tušek 1986, 347). Ob vzhodnem robu grobišča je potekal jarek, ki pa je bil v 2.-3. st. že deloma zasut (sl. 18: jarek 1). Na drugi strani jarka se je širila naselbina (kat. št. 4; Temeljna top. zbirka, zap. 847: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2009). Tudi na severu je meja grobišča jasna. Na jugozahodu so bili rezultati arheološkega nadzora negativni.37 Ni pa jasno, ali se je grobišče strnjeno nadaljevalo do grobov na Arbajterjevi ul. 1-2 (kat. št. 5), ki so oddaljeni samo nekaj več kot 20 metrov. Zemljišče med bloki na Ulici 25. maja in na Arbajter- 37 Nadzor gradbene jame za stanovanjski blok leta 198586 (I. Tušek). Po starem zazidalnem načrtu Rabelčja vas - zahod: Kare B, stanovanjski blok B3. Danes: Ulica 5. Prekomorske brigade 11 in Ulica 25. maja 3-9. Omemba: I. Tušek, Var. spom. 28, 1986, 295-296 (= id., Var. spom. 29, 1987, 295; id., Let. por. Marib. 1986, 47). jevi ulici ni bilo nikoli raziskano (Temeljna top. zbirka, zap. 844: ustni podatek M. Lubšina Tušek, 1998). Izvrednotenie podatkov: Le omembe. Objavljeni so samo grobovi z zlatimi pridatki (Tušek 1985, t. 3-5: grobovi 5, 29, 37, 41, 110; grob 41 je bil odkrit leta 1982 in ne 1983). Dataciia: Grobovi sodijo v čas med 1. in 4. st. (omembe: Tušek 1983; id. 1984a, 239; id. 1992, 155; Temeljna top. zbirka, zap. 847: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2009). Umestitev: Približna umestitev v starejših objavah (Tušek 1985, pril. 1; Horvat et al. 2003, sl. 15: 29 [Ulica 5. Prekomorske brigade 9 - grobišče ni označeno dovolj daleč proti jugu]). Zunanje meje izkopnih polj iz let 1981, 1982 in 1983 so umeščene natančno po načrtih: Lubšina Tušek, Kareja A in D; ead., Načrti 2007-2010 (stiki izkopnih polj niso označeni, zato je meja med izkopavanji 1982 in 1983 približna; grobovi niso locirani). Izkopavanja iz let 2003 in 2006 so natančno umeščena po Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: PMP; ZVKD Mb; Dijaški dom (ovršje nagrobnika v domu, sarkofag pred njim). Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 510, 847 (pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2009), 1742, 1743, 1744. Lubšina Tušek, Kareja A in D. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Tušek 1982, Let. por. Maribor 1982, 65. Tušek 1983, Var. spom. 25, 232. Tušek 1984a, Var. spom. 26, 238-239 (= Id., Let. por. Maribor 1983, 49-51). Tušek 1985, 405-407 (grobovi: t. 3, 4, 5). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 171, op. 241; sl. 15: 29 (približna umestitev). Tušek 1986, 347, sl. 3, pril. 1: 5 (ovršje nagrobnika). Tušek 1992, 155 (omemba). izkop / excavation area rob izkopa / border oT the excavation area nenatančno lociran izkop / imprecisely located excavation area uničeno / destroyed ^ območje grobov / area of graves • žgani grob / cremation ^ZT skeletni grob / inhumation • vodnjak / well —jarek/ditch 512/" parc. št./plotNo. ® hišna št. / house No. Sl. 18: Izkopna polja na Ulici 25. maja, na Ulici 5. Prekomorske brigade in na Arbajterjevi ulici. Kat. št. 3-6. M. 1 : 1000. Fig. 18: Excavation areas on the following streets: Ulica 25. maja, Ulica 5. Prekomorske brigade and Arbajterjeva ulica. Cat. Nos. 3-6. Scale 1: 1000. Ulica 5. Prekomorske brigade 10 Druga imena: Ulica 5. Prekomorske brigade št. 10, 10a-c (garaže); parc. 592/1 (parkirišče); parc. 596/5 (Trgovski center Spar)38 Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (B1) Sl. 18 Lega: Koordinate: E 567314; N 143228 Parc. št.: 592/1, 7; 596/2, 5-6, 11 k. o. Krčevina pri Ptuju Stara parc. št.: 590/1, 592/1, 594, 596, 600, 603 k. o. Krčevina Zgodovina raziskav: Leta 2003 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) raziskala zemljišče predvideno za podzemne garaže in parkirišče vzhodno od garaž (pred gradnjo stanovanjskega bloka, načrtovanega že leta 1981). Našli so prazgodovinske (kat. št. 4 - prazg.) in rimske naselbinske ostanke. (Na zahodnem robu izkopa so izkopali tudi del grobišča, večinoma odkritega že v letih 1981 in 1982, kat. št. 3.) Leta 2006 so pred načrtovano gradnjo trgovskega centra Spar nadaljevali raziskave še bolj proti vzhodu, na nepozidanem zemljišču na parc. 596/5 in na zahodnem delu parc. št. 596/2 - in tudi tja sledili prazgodovinskim in rimskim naselbinskim ostankom. Opis arheoloških ostankov: Na ilovnati geološki osnovi sta ležali prazgodovinska in nad njo rimska naselbinska plast. Vse so prekrivali nanosi ilovnate zemlje z višjih predelov, z obronkov Mestnega vrha. Našli so sledove rimske lesene arhitekture, različne vkope, vodnjak in številne odvodne jarke. Jarek (sl. 18: 1), ki je ločil naselbino od grobišča (kat. št. 3), je bil odprt v zgodnji rimski dobi, v 2.-3. stoletju pa postopno zasut. Rimskodoben je tudi jarek, potekajoč v smeri severozahod-jugovzhod (sl. 18: 2). Široka struga (sl. 18: 3), ki v smeri sever-jug preči osrednji del parc. 596/5, je bila že v času rimske poselitve bolj ali manj zasuta (kat. št. 4 - prazg.). Na južnem robu raziskanega zemljišča sta na nasprotnih bregovih jarka 2 ležala dva osamljena žgana grobova, ki morda sodita k 30 m južno ležeči skupini grobov (kat. št. 5). Pribl. 70 m vzhodno od najdišča je bil rezultat arheološkega nadzora negativen.39 Izvrednotenje podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna po dokumentaciji (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010) in skici (Temeljna top. zbirka, zap. 1742: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2009). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 1702, 1742 (pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2009). Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Literatura: Arbajterjeva ulica 1-2 Druga imena: Po prvotnem zazidalnem načrtu: Kare A, stanovanjski blok B2 Tip: Grobišče Načrti: Pril 1, 4 (B1) Sl. 18 Lega: Koordinate: E 567318; N 143144 Parc. št.: 578/3 k. o. Krčevina pri Ptuju Stara parc. št.: 578/3 k. o. Krčevina Zgodovina raziskav: Spomladi 1982 je I. Tušek (ZVKD Mb) nadziral izkop gradbene jame stanovanjskega bloka Arbajterjeva 38 Na digitalnem katastru za leto 2006, ki je vir naših podatkov, zgradba še ni narisana. 39 Nadzor leta 1995 na Peršonovi ulici 29, parc. 579/2 (pril. 4); Lubšina Tušek 1995, Let. por. Maribor 1995 (1996), 201. ulica 1-5. V severnem delu jame je zaščitno izkopal del rimskega grobišča. OPIS ARHEOLOŠKIH OSTANKOV: Odkrili so 36 žganih in 9 skeletnih grobov. Možno je, da se ta skupina povezuje v enotno grobišče z grobovi, izkopanimi ob Ulici 25. maja (kat. št. 3), in z dvema osamljenima grobovoma ob Ulici 5. Prekomorske brigade (kat. št. 4; sl. 18). Vmesni prostor med temi skupinami grobov ni bil raziskan. Južno od bloka Arbajterjeva ulica 1 dokazano ni grobov (Temeljna top. zbirka, zap. 844, 937: podatek za bloka Arbajterjeva ulica 2-3, M. Lubšina Tušek, 4. 10. 1998). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Kareja A in D; ead., Načrti 2007-2010). Približna umestitev v starejši objavi (Horvat et al. 2003, sl. 15: 30). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 844. Lubšina Tušek, Kareja A in D. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Tušek 1984a, Var. spom. 26, 238, sl. 41 (= id., Let. por. Maribor 1982, 64-65). DopoLNiLNA LiTERATuRA: Horvat et al. 2003, 171, op. 241, sl. 15: 30. Arbajterjeva ulica 3-5 Druga imena: Po prvotnem zazidalnem načrtu: stanovanjski blok B2, B2 - zahod, Kare A; Kompleks B; Arbajterjeva ulica 1-5 Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (B1-2) Sl. 18, 19 Lega: Koordinate: E 567319; N 143078 Parc. št.: 574/2, 578/3, 579/2, 576/3 (cesta) k. o. Krčevina pri Ptuju Stara parc. št.: 574/1? k. o. Krčevina Zgodovina raziskav: Jeseni leta 1980 in spomladi 1981 je I. Tušek (ZVKD Mb) zaščitno izkopaval južno območje gradbene jame stanovanjskega bloka Arbajterjeva ulica 1-5. Odkrili so del lončarske delavnice in nekaj grobov. Opis arheoloških ostankov: Na območju so bili najprej postavljeni leseni objekti, usmerjeni od severozahoda proti jugovzhodu. Pozneje so jih nadomestile podobno usmerjene zidane stavbe, ki so predstavljale osrednji del lončarskega obrata. Večji prostori na zahodu so bili grajeni v dveh fazah. K obratu so sodili še dvorišče, vodni zbiralnik in trije vodnjaki, prostor za pripravo gline ter več lončarskih peči. Celoten obseg delavnice ni znan, saj ostanki segajo še izven izkopnega polja. Zidovi so bili zaradi mlajših (domnevno srednjeveških) odvodnih jarkov zelo slabo ohranjeni. Lončarski obrat je bil po keramičnem gradivu in odnosu do grobov datiran v drugo polovico 3. st. (Curk, Gulič, Tušek 1984, 64-65). Sledovi lončarstva so bili odkriti tudi v širši okolici - na najdiščih kat. št. 7-9 (sl. 19). V osrednjem delu in na zahodnem robu večje stavbe so med temelji odkrili grobove. En je bil žgan, brez konstrukcije in brez pridatkov. Skupina devetih skeletnih grobov pa zanesljivo izvira iz časa, ko so stavbo opustili. Po pridatkih so grobovi datirani v drugo polovico 4. ali v zgodnje 5. st. (Tušek 1997). Izvrednotenie podatkov: Naselbinsko gradivo ni izvrednoteno (prim. Curk, Gulič, Tušek 1984, 64-65). Grobovi so objavljeni (Tušek 1997). Dataciia: Lončarska delavnica je po odnosu do grobov in verjetno tudi po keramičnem gradivu datirana v drugo polovico 3. st. (Curk, Gulič, Tušek 1984, 64-65). Žgani grob (gr. 1) je brez pridatkov. Skeletni grobovi (gr. 2-10) sodijo v drugo polovico 4. in v zgodnje 5. st. (Tušek 1997). Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Kareja A in D; Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Približna umestitev v starejših objavah (Tušek 1997, sl. 1, 4; Horvat et al. 2003, sl. 15: 23; 17). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. vezani z ostanki lončarskih delavnic v bližini (kat. št. 6, 8; sl. 19). Izvrednotenje podatkov: Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 839, 845, 846. Lubšina Tušek, Kareja A in D. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Curk, Gulič, Tušek 1984, 64-65, sl. 5 (Kompleks B, datacija, nepozicioniran načrt). Tušek 1980, Let. por. Maribor 1980, 57-59 (napačno poimenovanje: blok B1). Tušek 1982, Var. spom. 24, 176. Tušek 1983, Var. spom. 25, 232. Tušek 1995, Let. por. Maribor 1995 (1996), 9-13. Tušek 1997 (objava grobišča). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 167, op. 195; 170, op. 219 (delavnica); 171, op. 240 (grobovi); sl. 15: 23; 17. Mikl Curk 1990, 565: 36 (omemba; napačno poimenovanje "kompleks C"; pravilno "kompleks B"). Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Približna po dokumentaciji (Lubšina Tušek, Kareja A in D; ead., Načrti 2007-2010). Možna so odstopanja za nekaj metrov. Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 937. Lubšina Tušek, Kareja A in D. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Literatura: Arbajterjeva ulica 7-10 Druga imena: Po prvotnem zazidalnem načrtu: Stanovanjski blok B1 (= Arbajterjeva ulica 7-10), južni del stanovanjskega bloka B3 (= Ulica 25. maja 4), Kare A Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B2) Sl. 19 8 Dijaški dom Druga imena: Arbajterjeva ulica 6, Dom učencev, kompleks B. Po prvotnem zazidalnem načrtu: Kare A Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (B2) Sl. 19 Lega: Koordinate: E 567267; N 143052 Parc. št.: 574/1-2, 576/2, 583/1 k. o. Krčevina pri Ptuju Stara parc. št.: 576/2, 583/1 (južni del) k. o. Krčevina Zgodovina raziskav: Leta 1980 in 1981 je I. Tušek (ZVKD Mb) izkopal nekaj manjših sond na širšem območju bodočih stanovanjskih blokov Arbajterjeva ulica 7-10 in Ulica 25. maja 4. Opis arheoloških ostankov: V sondah so odkrili ostanke lončarske peči in dva vodna zbiralnika. Objekti so morda funkcionalno po- Lega: Koordinate: E 567301; N 143024 Parc. št.: 412, 571/3, 576/2, 3 k. o. Krčevina pri Ptuju Stara parc. št.: 571 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1978 in 1979 sta I. Tušek in M. Strmčnik Gulič (ZVKD Mb) nadzirala strojni izkop vrhnje plasti gradbene jame Dijaškega doma. Po kvadrantih so nato pregledali celo območje, arheološke najdbe so bile zgoščene na zahodnem robu (prazgodovinski grob, lončarska peč) in vzhodnem robu jame (sedem žganih grobov, v vzhodnem profilu izkopnega polja vojaški nagrobnik). J izkop kat. št. 6 / excavation area cat. No. 6 ] izkop kat. št. 7 / excavation area cat. No. 7 ] izkop kat. št. 8 (1978-79) / excavation area cat. No. 8 (1978-79) \ izkop kat. št. 8 (1980-81) / excavation area cat. No. 8 (1980-81) ] izkop kat. št. 9 / excavation area cat. No. 9 I izkop kat. št. 10 / excavation area cat. No. 10 I uničeno / destroyed £ lončarska peč / pottery kiln zid/wall : □ : les / timber building • vodnjak / weU jarek/ditch ▲ prazgodovinski grob / prehistoric grave • rimski žgani grob / Roman cremation — rimski skeletni grob / Roman inhumation 571/1 pare. št. / plot No. (3) hišna št. / house No. Sl. 19: Izkopna polja ob Dijaškem domu ter na Arbajterjevi in Peršonovi ulici. Kat. št. 6-10. M. 1 : 1000. Fig. 19: Excavation areas at Dijaški dom and on the streets Arbajterjeva ulica and Peršonova ulica. Cat. Nos. 6-10. Scale 1: 1000. Leta 1980 so ob urejanju okolice novogradnje izkopali tri sonde severovzhodno od gradbene jame, kjer se je že nakazovalo grobišče (I. Tušek, M. Strmčnik Gulič, ZVKD Mb). Raziskali so večje grobišče z grobnimi parcelami in dve lončarski peči. Leta 1981 so s štirimi večjimi sondami povezali izkopna polja na območju grobišča v celoto. OPIS ARHEOLOŠKIH OSTANKOV: Na zahodnem robu izkopa gradbene jame je ležal osamljen prazgodovinski grob (kat. št. 8 - prazg.). Na zahodnem robu območja so izkopali eno lončarsko peč, dve pa na vzhodnem delu. Raziskan je bil tudi vmesni prostor med pečmi (stavbišče Dijaškega doma), kjer so povsod odkrili plasti z rimskimi naselbinskimi ostanki, ni pa bilo zidovja ali pomembnejših najdb (Temeljna top. zbirka, zap. 145: ustni podatek M. Lubšina Tušek, 1998). Tri peči, ki so bile odkrite samo 20 m stran (kat. št. 9; sl. 19: 9), lahko sodijo k isti delavnici. severno od peči se širi grobišče, na katerem je bilo odkritih 62 grobov in kjer so pokopavali od 2. do zgodnjega 5. st. Žgani grobovi so bili omejeni predvsem na južni del grobišča in jih je bilo manj (12), prevladovali pa so skeletni grobovi (50). Pokopi so ležali tako znotraj kot zunaj obodnih zidov dveh grobnih parcel. Odkrili so še štiri ploščadi za spomenike oziroma grobnice. Parcele in ploščadi imajo enotno usmeritev severozahod-jugo-vzhod, tako kot temelji stavb v bližini (kat. št. 6, 10). Nad deloma uničenim skeletnim grobom 7 je bila odkrita nagrobna plošča veterana 13. legije, ki je datirana v 2. st. Najden je bil tudi vkopan kamnit sarkofag. Zahodna meja grobišča je bila jasno vidna. Na severni strani, kjer je bilo zemljišče predhodno poškodovano, so se pokopi mogoče nadaljevali proti Arbajterjevi 3-5 (kat. št. 6), kjer so tudi odkrili poznorimske skeletne grobove. IZVREDNOTENjE PODATKOV: Naselbinske najdbe niso izvrednotene. Grobišče je objavljeno (Vomer Gojkovič 1996b; ead. 1997a). 1980-81); ead. 1997a, sl. 2 (grobišče izkopano 1980-81). Približna umestitev v starejših objavah (Tušek 1990, 269, sl. 2; Horvat et al. 2003, sl. 15: 22). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb, PMP. Hramba predmetov: Drobne najdbe: ZVKD Mb, PMP. Nagrobnik v PMP. sarkofag stoji pred Dijaškim domom. UPORABLIENA DOKUMENTACIjA: Temeljna top. zbirka, zap. 145, 146, 147. Lubšina Tušek, Kareja A in D. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: strmčnik Gulič 1978, Let. por. Maribor 1978, 22 (omemba). Tušek 1978, Let. por. Maribor 1978, 24 (omemba). Tušek 1979, Let. por. Maribor 1979, 29-31 (več omemb). Tušek 1980, Let. por. Maribor 1980, 56-57 (poročilo). Tušek 1982, Var. spom. 24, 175-176 (poročilo; tudi sl. 42b - pravilen podnapis: Dijaški dom, kvadratni plato). Tušek 1983, Var. spom. 25, 232 (omemba). Tušek 1986, 343-345, sl. 1, t. 1, pril. 1: 1 (nagrobnik, sarkofag). Tušek 1990, 269, sl. 2 (približna lokacija najdišča). Vomer Gojkovič 1996b (objava grobišča). Vomer Gojkovič 1997a (objava grobišča). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 170-171, op. 224, op. 239; sl. 15: 22; sl. 18. Mikl Curk 1990, 565: 36 (napačno "kompleks C", pravilno "kompleks B"). Tušek 1992, 155 (omemba). Vomer Gojkovič 1996a, 318: 38 (najdba ob grobu 28/1981). Dataciia: Lončarske peči in druge naselbinske najdbe niso datirane. Grobišče: med 2. in zgodnjim 5. st. (Vomer Gojkovič 1996b; ead. 1997a; Horvat et al. 2003, 171). Vojaški nagrobnik: 2. st. (Tušek 1986, 343). Umestitev: Natančna po dokumentaciji (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010; Lubšina Tušek, Kareja A in D). Možna so manjša odstopanja v katerikoli smeri. Objavljena sta načrta grobišča, ki pa nista pozici-onirana: Vomer Gojkovič 1996b, sl. 3 (žgani grobovi z območja gradbene jame 1979), sl. 4 (grobišče izkopano Peršonova ulica 11 Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B2) Sl. 19 Lega: Koordinate: E 567333; N 142999 Parc. št.: 569/13 k. o. Krčevina pri Ptuju Zgodovina raziskav: Junija 2005 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) zaščitno raziskala zemljišče pred gradnjo prizidka obrtne delavnice. Opis arheoloških ostankov: Odkrili so tri lončarske peči, ki so verjetno delovale v istem obdobju, in sledove lesenega nadstreška. Dve peči so izkopali v celoti, tretjo samo deloma. Morda gre za del iste delavnice, ki so ji pripadale peči, odkrite 20 m proti severu (kat. št. 8; sl. 19: 8). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Po preliminarni opredelitvi pozno 2. st. (Temeljna top. zbirka, zap. 1757: poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Stara parc. št.: 571/1 k. o. Krčevina Zgodovina raziskav: Leta 1987 je I. Tušek (ZVKD Mb) nadzoroval izkop trase vročevoda med Peršonovo ulico in Dijaškim domom. Potem ko so naleteli na oltar, so jarek razširili v sondo 6 X 9 m in odkrili še stavbne temelje. Opis arheoloških ostankov: Odkrili so močno poškodovane temelje jugozahodnega vogala stavbe, ki je bila usmerjena enako kot stavbe in grobne parcele v bližni (kat. št. 6, 8; sl. 19). Na območju stavbe so ležali deli marmornih spomenikov. Eden od oltarjev nosi posvetilo Mitri iz leta 235, na drugem je ohranjen del posvetila Jupitru, na tretjem posvetilo ni ohranjeno. Najdeni so bili še deli drugih oltarjev, odlomki reliefov, ki upodabljajo prizore iz Mitrovega kulta, ter kosi stebrov. Med drobnim gradivom je bil obredni vrč z reliefno upodobitvijo kače. Novci sodijo predvsem v 3. in 4. st. Verjetno so izkopali ostanke svetišča, domnevno mitreja. Ob zunanji steni temeljev stavbe je potekal jarek. Po objavljenem načrtu se zdi, da je jarek deloma ležal pod temelji stavbe - torej je starejši (Tušek 1990, sl. 3; id. 2001, sl. 3). Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 1757 (poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Literatura: 10 Peršonova ulica 13 Druga imena: Peti mitrej, 5. mitrej, vročevod med Peršonovo ul. in Dijaškim domom, vročevod med Peršonovo ul. in Domom učencev, trasa vročevoda od nove kotlovnice v Rabelčji vasi do Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B2) Sl. 19 Lega: Koordinate: E 567309; N 142981 Parc. št.: 571/1, 569/1 k. o. Krčevina pri Ptuju Izvrednotenie podatkov: Objekt je interpretiran kot svetišče - peti ptujski mitrej (Tušek 1990; id. 2001). Dataciia: Mitri posvečeni oltar je iz leta 235. Po kamnitih spomenikih in novčnih najdbah naj bi svetišče delovalo v 3. in 4. st. (Tušek 1990; id. 2001). Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010; Lub-šina Tušek, Kareja A in D). Približna umestitev v starejših objavah (Tušek 1990; id. 2001; Horvat et al. 2003, sl. 14). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb, PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 556, 848. Lubšina Tušek, Kareja A in D. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Tušek 1987a, Let.por. Maribor 1987, 81-83 (poročilo). Tušek 1987 (poročilo). Tušek 1988, Var. spom. 30, 250, 252-254, sl. 68, 70-72 (poročilo). Tušek 1990 (objava). Tušek 2001 (objava). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 170, op. 231, sl. 14 (omemba, lokacija). 11 Srednješolski center Druga imena: Volkmerjeva cesta 19; Šolsko središče; SŠC; CSUI; stavba SŠC, delavnice CSUI (= tehnične delavnice SŠC), remiza, izkop za kontejnerje, kotlovnica (= energetski objekt kotlovnica), telovadnica, zunanje igrišče, stadion, parkirišče (= parkirišče SŠC), Gimnazija - parkirišče (= parkirišče za Gimnazijo); kompleks C; Minoritske njive, Minoritska njiva za mestnim pokopališčem, Minoriten-grund, Minoritenackern, Acker des Minoritenkonvents Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (A1-2, B1-2) Sl. 7: 8; 11: 14; 12: 41; 13: 8; 20; 21 Lega: Koordinate: E 567204; N 142815 Parc. št.: 168/1-12; 171/1, 2, 5; 174 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 143, 144 k. o. Ptuj (prej k. o. Krčevina) Zgodovina raziskav: Ravnico severozahodno od Mestnega pokopališča so v 19. st. prekrivale minoritske njive in vinogradi. V času prvih najdb ter izkopavanj, konec 19. st., sta severno od pokopališkega zidu stali le dve poslopji (sl. 7). Najdbe in raziskave na Minoritskih njivah do leta 1976: Pred letom 1818 so slučajno našli poznoantični sarkofag z dvema skeletoma in brez pridatkov (Klemenc, Saria 1936, 42: 41 z navedeno literaturo). Med letoma 1898 in 1899 so na zemljišču poskusnega vinograda ob kopanju odkrivali grobove. Zato je Vincenz Kohaut (za Muzejsko društvo) dela nadzoroval in zemljišče raziskal. Odkrili so 159 žganih in 36 skeletnih grobov, številne drobne najdbe in tudi zidovje (sl. 7; Kohaut 1901, 18; Skrabar, Text 1911, št. 8; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 8; Klemenc, Saria 1936, 42; Smodič 1937c-e; Dolenc Vičič 2006, 199, 209-212). Kot kažejo poznejša raziskovanja, so bili med rimskimi žganimi morda tudi prazgodovinski žgani grobovi. Možno je, da so številne prazne grobne jame, odkrite leta 2000 na severnem delu izkopnega polja 17 (sl. 20: 17; 21: 17), ostale za Kohautovimi posegi. Grobišče je približno označeno na kartah iz let 1925 in 1936 (sl. 11: 14; 12: 41; 13: 8; Abramič 1925a, pril.: 14; Klemenc, Saria 1936, pril.: 41; Arheološki zemljevid PMP). V času med obema vojnama poročajo o sledovih zi-dovja, dobro opaznih že na površju, ki naj bi dokazovali obstoj večjih stavb (Smodič 1937c-e; Klemenc, Saria 1936, 42: 41 [ob omembi izkopavanj 1898-99 in poročil Viktorja Skrabarja]). Na karti iz leta 1936 so severozahodno ob grobišču označeni naselbinski ostanki (sl. 12: 41 - šrafura na vznožju severozahodne vzpetine), ki pa v spremnem besedilu niso pojasnjeni (prim. Klemenc, Saria 1936, 42: 41). Ptujsko Muzejsko društvo je poleti 1937 raziskovalo ob pokopališkem obzidju, kjer so verjetno domnevali ostanke zidovja (Smodič 1937c-e). Pod vodstvom Mihovila Abramiča (Arheološki muzej v Splitu) so na ozkem zemljišču ob pokopališkem zidu (jugovzhodni del takratne parc. št. 143, k. o. Krčevina) izkopali dve dolgi sondi (1 in 2/1937; sl. 21). V severnem delu sonde 1 so naleteli na ostanke zgodnje- in poznoantičnega grobišča (sl. 21: N1-3), na južnem pa na rimsko stavbo (kat. št. 13). Sonda 2, usmerjena pravokotno na pokopališki zid, je bila arheološko negativna (Dolenc Vičič 2006, 199-213). Leta 1959 so v bližini današnjega Srednješolskega centra (sl. 20: 19; na križišču Volkmerjeve ceste in Per-šonove ulice - v vogalu nekdanje parcele št. 568, k. o. Krčevina [danes: 567/4 ali 10]) slučajno našli osamljen poznoantični grob v svinčenem sarkofagu, ki je verjetno ležal v prvotni legi (Mikl 1958-1959; ead. 1960-1961). Natančna umestitev najdišča ni več mogoča. Raziskave po letu 1976, izkopna polja 1-18: (sl. 20: 1-18; 21: 7-11,13,17,18) Leta 1976 so se začele obširne arheološke raziskave zemljišča, predvidenega za gradnjo Srednješolskega centra. Raziskave je v začetni fazi vodila I. Mikl Curk (ZVKD), nato pa sta se vključila M. Strmčnik Gulič in I. Tušek (oba ZVKD Mb). Širše območje Srednješolskega centra so postopoma arheološko izkopavali, pregledovali in nadzirali izkope za komunalne priključke v neposredni in širši okolici novogradenj vse do leta 1985. Raziskovanje se je nadaljevalo v letih 1995 in 20002001 pod vodstvom M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) na zemljišču tik ob Mestnem pokopališču (parkirišča) in na območju nove Gimnazije (kat. št. 12) na bregu Grajene. Kljub številnim terenskim akcijam arheologom ni uspelo v celoti in sistematično raziskati prostora. območje je bilo postopoma preoblikovano, pozidano in komunalno urejeno, struga Grajene regulirana. Nepozidan je ostal le manjši predel v okljuku Grajene. Posamezna izkopna polja predstavljamo po časovnem zaporedju arheoloških posegov. Izkopno polje 1, osrednja stavba (1976-77): V letu 1976 so na tem območju sondirali v okviru konservatorske raziskovalne naloge Osnove za spomeniško valorizacijo znotraj večjih naselij iz arheoloških dob, vendar sonde niso natančneje umeščene na našem načrtu (Mikl Curk 1977; Strmčnik Gulič 1980, 61, op. 1). Spomladi 1977 so izkop ali devet kontrolnih j arkov na zemljišču, predvidenem za gradnjo (Mikl Curk 1979a, 307-308, sl. 61). Jasnejšo plast z rimskimi najdbami so zasledili le "na višjem, bolj ravnem terenu, v smeri proti pokopališču in Volkmerjevi cesti" (Mikl Curk 1977; ead. 1979a, 308, sl. 61; Strmčnik Gulič 1980, 61; ead. 1988-1989, 147). Novembra 1977 so brez vednosti arheologov začeli kopati gradbeno jamo. Sodeč po ostankih opeke, žganine in keramike so uničili nekaj žganih antičnih grobov. Dva žgana grobova so arheologi odkrili naknadno v vzhodnem delu izkopa (nelocirano). Jarek za vodovod, vzhodno od gradbene jame (nelocirano), pa je poškodoval najmanj 9 žganih antičnih grobov z opečno ali kamnito konstrukcijo (Tušek, Strmčnik Gulič 1978, 22; Tušek 1980, 51). Večji del gradbene jame Srednješolskega centra je tako ostal neraziskan, ob gradnji pa je bil teren uničen. Nadzor v smeri proti Grajeni (nelocirano) je odkril le nekaj antične keramike, grobov tam niso našli (Tušek, Strmčnik Gulič 1978, 22; Tušek 1980, 51). Izkopno polje 2, razširjen izkop za osrednjo stavbo (1977-78): Od novembra 1977 do marca 1978 je zaradi spremembe gradbenega načrta potekalo dodatno arheološko izkopavanje vzhodnega vogala gradbene jame. Odkrili so dve rimski fazi v stratigrafskem sosledju. V starejšo fazo sodijo okrogla lončarska peč in dva vkopa, v mlajše obdobje pa več kot 10 poškodovanih žganih grobov in en skeletni. I. Mikl Curk vse rimske ostanke postavlja v pozno 2. in v celotno 3. st. Časovna razlika med pečjo in žganimi grobovi je majhna, saj ni razlike v arheološkem gradivu. Skeletni grob je lahko mlajši (Mikl Curk 1979a; Strmčnik Gulič 1980, 63, sl. 2; ead. 1988-1989, pril. 1 - lokacija; Tušek 1980, 51-52; prvo izvrednote-nje gradiva: Curk, Gulič, Tušek 1984, 65: kompleks C; Mikl Curk 1979, 41). Izkopno polje 3, pred vhodom osrednje stavbe (1977-78): Verjetno se na to območje veže podatek o izkopavanju štirih žganih in 15 skeletnih grobov. Skeletni grobovi so ležali v jamah z opečno ali kamnito konstrukcijo ter enkrat v sarkofagu. Odkrita je bila tudi kamnita ploščad (5 x 4,5 m) z okruški marmorja na površini, ki je verjetno predstavljala podstavek nagrobnega spomenika (Tušek, Strmčnik Gulič 1978, 23; Strmčnik Gulič 1988-1989, pril. 1 - lokacija). Izkopno polje 4, pred vhodom osrednje stavbe (1978-79): V izkopu "jarka za električni kabel za cestno razsvetljavo" pod današnjim pločnikom pred stavbo Srednješolskega centra so našli skeletne grobove ter v zasipu med njimi kamnit kip genija smrti (Tušek 1986, 345; Strmčnik Gulič 1988-1989, pril. 1 - lokacija). Izkopno polje 5, kotlovnica (1979): Izkop gradbene jame kotlovnice je bil arheološko negativen (Tušek 1980, 51). Izkopno polje 6, med parkiriščem in Volkmerjevo cesto (1979): Pri izkopu jarka za kanalizacijo in širjenju Volkmer-jeve ceste so v zasipni plasti našli srednji del rimskega stebra (Tušek 1984b, 76; id., 1985a, 244-246; id. 1986, 345). Ni natančne lokacije. Izkopno polje 7, parkirišče in dovozna cesta (1980-81): Med izkopavanji so odkrili rimsko kulturno plast, tri rimskodobne jarke, vodnjak, kamnite ploščadi in grobove (Strmčnik Gulič 1983b; ead. 1985, pril. 1-2 -lokacija; ead. 1988-1989, pril. 1 - lokacija; Dolenc Vičič 2006, 200, sl. 13).4° Izkopno polje 8, parkirišče (1981): Morda se na to sondo nanaša podatek o dveh "sorazmerno poznih" rimskih lončarskih pečeh.41 Našli so tudi grobove (Tušek 1983a). Lega sonde na naši karti ni povsem zanesljivo zamejena (sl. 21: 8). Izkopno polje 9, parkirišče (1981): Sondo sta prečkala dva jarka, ki sta potekala tudi prek izkopnih polj 7, 10 in 18. Odkrit je bil tlak iz zidakov (1,8 x 1,8 m) in na njem lončen kalup z upodobitvijo Merkurja (Tušek 1983a; Strmčnik Gulič 1985, pril. 1-2 - lokacija; ead. 1988-1989, pril. 1 - lokacija; Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010; Tušek 1992, 152 - slika kalupa). Izkopno polje na naši karti ni povsem zanesljivo zamejeno (sl. 21: 9). Izkopno polje 10, delavnice (1982): Na celotnem izkopnem polju je ležala neizrazita rimskodobna ruševinska plast z lončenino in novci. Odkrit je bil vodni zbiralnik s premerom 6 m. V robu izkopa je potekal 4 m širok jarek, ki so ga zasledili tudi na izkopnih poljih 7, 9 in 18 (Tušek 1982a; id. 1984a; Strmčnik Gulič 1982; ead. 1984; ead. 1985, pril. 2; ead. 1988-1989, pril. 1 - lokacija). 40 Lokacije izkopnih polj 7-9 so približne, prav tako po omembah v poročilih težko identificiramo različne podatke. 41 Na podlagi objav ni mogoče ločiti podatkov o najdbah med izkopnimi polji 8 in 9. ^ ^ M R^č^^JB^ --- nekdanji potok / former stream • vodni zbiralnik / water reservoir _^ 1 izkopna polja, kat. št. 11 / excavation areas, cat. No. 11 • grob / grave _^ izkop / excavation area £ lončarska peč / pottery kiln 1=1 jarek/ditch Uvarska peč / smelting furnace cesta/road apnenica / lime-kiln zid/wall 635 parc. št. / plot No. :: hipokavst / hypocaust @ hišna št. / house No. Sl. 20: Izkopna polja med Grajeno in Volkmerjevo cesto. Kat. št. 2, 11-18, 25, 32. M. 1 : 2500. Fig. 20: Excavation areas between the Grajena stream and Volkmerjeva cesta. Cat. Nos. 2, 11-18, 25, 32. Scale 1: 2500. Izkopno polje 11, vodovod proti Grajeni (1982): Pri izkopu vodovoda v smeri od Volkmerjeve ulice proti Grajeni so našli apnenico, napolnjeno z obdelanimi kamni iz marmorja (Tušek 1982a; id. 1984; id. 1984a, 240-241; Dolenc Vičič 2006, 208). Izkopno polje 12, Povezovalni vodovod Rabelčja vas-Cesta Olge Meglič (1983): Spomladi so nadzirali izkop jarka zahodno od pokopališkega obzidja in proti Grajeni. Plasti z arheološkimi ostanki niso zasledili. Jarek ni lociran na našem načrtu (Tušek 1983b; id. 1984a, 251; Dolenc Vičič 2006, 208). Izkopno polje 13, kontejnerji (1983): Že leta 1980 je bil tu odkrit skeletni grob z zlatim nakitom v opečni grobnici. Po nakitu ga lahko postavimo v 3. st. (Tušek 1985, grob 1/1980). Na izkopnem polju iz leta 1983 so zasledili domnevni rimski jarek, ki se je nadaljeval tudi na izkopna polja 7, 9 in 18 (Strmčnik Gulič 1983a, 48; ead. 1984, 201; ead. 1985, pril. 2; ead. 1988-1989, pril. 1). Izkopno polje 14, remiza (1983): Našli so z opeko zasut rimskodobni vkop (Strmčnik Gulič 1983a, 49; ead. 1984, 201; ead. 1985, pril. 1-2 -lokacija). Izkopno polje 15, telovadnica (1984): Tu so sondirali v letih 1976-77 (Mikl Curk 1979a, 307, sl. 61). Leta 1984 so ob nadzoru izkopa gradbene jame ter severovzhodno in jugovzhodno od nje odkrili 7 žganih in 5 skeletnih grobov ter kamnito ploščad za grobnico ali nagrobnik (2,5 x 2 m). Eden od grobov je imel pridano fibulo s čebuličastimi zaključki (Tušek 1984b, 73-74; id. 1985a, 242-243; id. 1986a). Leta 1995 ob nadzoru zemeljskih del med izkopnima poljema 15 in 1 niso zasledili arheoloških ostankov (ni locirano; Lubšina Tušek 1995). Izkopno polje 16, zunanje igrišče (1985): V letih 1976-77 so na tem prostoru naredili nekaj sond (Mikl Curk 1979a, 307, sl. 61). Leta 1985 so v izkopu za zunanje igrišče in v jarku za PTT-kabel odkrili tanko plast z rimskimi najdbami in skeletni grob (Tušek 1986a; s tega območja še grobovi: Tušek 1985a, 243, sl. 63). Območje severozahodno od izkopnih polj 15 in 16 - stadion in zahodni rob zemljišča Srednješolskega centra - ni bilo raziskano. Ob gradnji Srednješolskega centra so tja odlagali odstranjene plasti in površino deloma tudi poškodovali. Posredno je omenjena le uničena tanka plast z rimskimi najdbami (Tušek 1986a; prim. Lubšina Tušek 1995). Izkopno polje 17, parkirišče (2000): Na tem območju je ležala lesena antična arhitektura, odkrili pa so tudi lončarske peči, livarsko peč in apnenico. Našli so še grobove in grobno parcelo. Del grobov sodi v poznorimsko obdobje, izstopa pa še skupina iz časa preseljevanja ljudstev. Opuščena apnenica je bila uporabljena za grob vojščaka, verjetno Huna, iz sredine 5. st. (Lubšina Tušek 2004a, 76-78; ead., Načrti 2007-2010; ead., ustni podatek; Pajnkiher Prem 2000; Dolenc Vičič 2006, 200, 208, sl. 13; antropološka analiza: Leben-Seljak 2002; ead. 2004 ). V severnem delu izkopnega polja je bilo grobišče uničeno oz. že predhodno izkopano - vidne so bile so številne izpraznjene grobne jame, ki so morda ostale po Kohautovih izkopavanjih 1898-99 (glej zgoraj). Izkopno polje 18, parkirišče (2001): Nad območju je ležala lesena antična arhitektura. Izkopali so tudi globoke odvodne jarke. Najdišče so ob zahodni steni pokopališkega obzidja močno poškodovali novodobni pokopi (Lubšina Tušek, Parkirišče 2001; ead., Načrti 2007-2010). Opis arheoloških ostankov: Prostor današnjega Srednješolskega centra je bil nekoč geografsko zaključeno območje na ravnici nad Grajeno in med dvema nizkima vzpetinama (sl. 12: ob št. 41). Na severozahodni leži danes telovadnica, na jugovzhodni pa Mestno pokopališče. Kljub veliki izkopani površini in številnim drobnim najdbam vemo o tem območju izredno malo. Na vzhodnem delu ravnice so ležala že prazgodovinska naselja in grobišče (kat. št. 11 - prazg.), ki so bili po večini jasno stratigrafsko ločeni od rimskih ostankov. Podatki z zaščitnih arheoloških izkopavanj, ki se nanašajo na rimsko dobo, še niso bili analizirani. Tako ni jasna natančna umestitev večine struktur, niti ni znana groba kronologija tega dela naselbine in grobišča, niso poznani stratigrafski odnosi (zelo kratko okvirno izvrednotenje: Mikl Curk 1990, 565: 33, 36). Tukaj lahko predstavimo samo fragmentaren oris dogajanja, ki smo ga povzeli po redkih objavljenih podatkih. Naselbinski ostanki: Rimske lesene stavbe, od katerih so se ohranile predvsem jame za stojke, so stale v izkopnem polju 18 ter na delu izkopnega polja 17 (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Lesene stavbe sledimo naprej na obrežje Grajene (Gimnazija, kat. št. 12). Kohaut je v letih 1898-99 odkril več zidov in tudi obzidanih prostorov, vendar ni jasno, ali so sodili k naselbini ali grobišču. Nobeno poročilo po letu 1976 ne omenja zidanih stavb. Odkritih je bilo več lončarskih peči (izkopna polja 2, 8, 17). Okrogla peč z izkopnega polja 2 je datirana v 3. st. in sočasna z vkopi oziroma jarki. Je tudi starejša od rimskih žganih grobov v okolici, vendar časovna razlika ni velika (Curk, Gulič, Tušek 1984, 65). Sl. 21 / Fig. 21 z X N @ a @ 635 izkop / excavation area izkopna polja, kat. št. 11 / excavation areas, cat. No. 11 območje najdb / area of finds cesta / road domnevni most / presumed bridge zid / wall hipokavst / hj^ocaust grob / grave skeletni grob / inhumation sarkofag / sarcophagus najdbe 1937 / finds fi:om 1937 lončarska peč / pottery kiln livarska peč / smelting furnace apnenica / lime-kiln vodni zbiralnik / water reservoir jarek / ditch izhodišče izmere 1937 / measuring point in 1937 hišna št. / house No. parc. št. / plot No. Sl. 21: Izkopna polja med Grajeno in Volkmerjevo cesto. Detajl slike 20. Kat. št. 11-16. M. 1 : 1000. Fig. 21: Excavation areas between the Grajena stream and Volkmerjeva cesta. Close-up of Figure 20. Cat. Nos. 11-16. Scale 1: 1000. Najdeni sta bili dve apnenici. Prva je bila zapolnjena z marmornimi odlomki, ki so pripadali starejšim nagrobnim spomenikom (sl. 20: 11; 21: 11). Druga, pribl. 20 m severneje, je bila v pozni antiki sekundarno uporabljena kot grob (sl. 20: 17; 21: 17). Na izkopnem polju 17 je bila odkrita livarska peč (sl. 20: 17; 21: 17). Najdeni so bili vodnjaki (izkopni polji 7, 17) in vodni zbiralnik (izkopno polje 10). Območje prečkata v smeri severozahod-jugovzhod vsaj dva vzporedna, različno široka jarka (izkopna polja 7, 9-10, 13, 18). Takšni jarki so bili domnevno namenjeni za odvodnjavanje deževnice in hudournih voda. Lesena arhitektura se je torej širila na južnem delu obravnavanega območja (izkopni polji 17-18) in se navezovala na lesene stavbe ob Grajeni (Gimnazija, kat. št.12). Sledovi obrtniških dejavnosti (lončarske peči, apnenice, livarstvo) in infrastukture (vodnjaki, zbiralnik za vodo, jarki) ležijo neposredno ob naselbini (izkopna polja 7-9, 11, 17) oziroma se širijo nekoliko višje proti severu (peč na izkopnem polju 2, zbiralnik za vodo na izkopnem polju 10, potek jarkov). Torej gre za območje, povezano z obrtniško dejavnostjo. O videzu stavb, notranji ureditvi naselbine in natančnejši kronologiji ni objavljenih podatkov. Na izkopnih poljih 2 in 17 so v pozni rimski dobi grobovi segli na območja obrtniških dejavnosti in same naselbine. Grobišče: skoraj po vsem območju so odkrili več manjših in večjih skupin žganih in skeletnih grobov z grobnimi jamami različnih konstrukcij (izkopna polja 1-4, 7-8, 13, 15-17, 19), temelje grobne parcele (izkopno polje 17; sl. 21: 17), podstavke spomenikov (izkopni polji 3, 15) in dele nagrobnih spomenikov (3-4, 11 - v drugotni legi). Zgostitve grobov, v katerih se vedno prepletajo žgani in skeletni, so ugotovili na izkopnih poljih 3, 4 in 17. Tudi po vmesnem prostoru, ki je bil močno uničen, so se širili grobovi (izkopna polja 1-2, 13, 15-16). Rimsko grobišče se je torej verjetno raztezalo na območju 220 x 120 m. Grobovi so verjetno prekrili območje starejših obrtniških dejavnosti. Na izkopnem polju 2 so bili grobovi 3. st. stratigrafsko mlajši od lončarske peči, ki je prav tako sodila v 3. st. Verjetno najmlajši čas predstavlja del grobov z izkopnega polja 17: skupina iz časa preseljevanja ljudstev, grob domnevnega Huna v rimski apnenici, ki je datiran v sredino 5. st. (sl. 21: 17), in nadalje domnevno še 20 skeletnih grobov v vrstah (v srednjem delu sonde 1/1937, sl. 21: N1, N2). Zahodno in severozahodno od izkopnih polj 15 in 16 so odkrili le posamične, tako žgane kot skeletne grobove, najmlajše iz 4. st. Grobišče se ni razširilo na prostor naselbine ob Grajeni (kat. št. 12; sl. 20). Severno mejo grobišča predstavlja izkopno polje 5 brez grobov. severovzhodno mejo grobišča morda predstavlja območje ob Volkmerjevi cesti, saj arheološke plasti tod niso bile vidne (npr. v izkopu za plinovod leta 1987 po Volkmerjevi cesti mimo srednješolskega centra; Tušek 1987a, 266). Na prostoru ob Volkmerjevi so grobne najdbe redke. Izjema je le svinčeni sarkofag (sl. 20: 19). Skrajni jugovzhodni rob grobišča ob pokopališkem zidu so verjetno uničili številni novodobni pokopi (Dolenc Vičič 2006, 204-206; Lubšina Tušek, Parkirišče 2001). IZVREDNOTENJE PODATKOV: Izkopavanja leta 1898-99 (Kohaut) in 1937 (Abramič): delno izvrednotenje (Dolenc Vičič 2006, 199-213). O izkopavanjih po letu 1976 so redno izhajala kratka poročila (predvsem v revijah Var. spom. in Let. por. Maribor), ki pa ne omogočajo rekonstrukcije celotne situacije. Izvrednoten je predvsem del prazgodovinskega gradiva (kat. št. 11 - prazg.), analize izkopavanj in antičnega gradiva pa še niso bile opravljene ali pa so samo preliminarne (npr. Curk, Gulič, Tušek 1984, 65 - kompleks C; prim. Horvat et al. 2003, 167, op. 192 in 193; sl. 14; sl. 15: 21[naselbinske najdbe]; 171, op. 238 [grobne najdbe]). Dataciia: Oporo za datacijo naselbine nudi samo delna analiza keramike z izkopnega polja 2, kjer so bili izdelki iz lončarske peči postavljeni v 3. st. (Curk, Gulič, Tušek 1984, 65 - kompleks C; prim. Mikl Curk 1990, 565: 33). Prek naselbine se je deloma razširilo grobišče (npr. Tušek 1992, 154). Tako so na območju izkopnega polja 2 pokopavali že v 3. st. (Curk, Gulič, Tušek 1984, 65). Žgani in skeletni grobovi so okvirno postavljeni v čas od 2. do 4. st. (npr. Tušek 1981, 15; id. 1982b, 175; id. 1992, 153-154; posamezne najdbe z izkopavanj 1898-99 in 1937: Dolenc Vičič 2006, 209-212). Najmlajši je grob domnevnega Huna iz sredine 5. st. (Lubšina Tušek 2004a, 76-78). Objavljen je samo en grob (3. st.: Tušek 1985, 405-406). Umestitev: Najdbe in raziskave na Minoritskih njivah do leta 1976: Najdišče sarkofaga (pred l. 1818) je umeščeno le približno, na staro parcelo 143 k. o. Ptuj, zahodno od Mestnega pokopališča (prim. sl. 7: 8; 11: 14; 12: 41). Raziskave leta 1898-99 (Kohaut) približno lociramo na staro parcelo 143, zahodnega roba posega pa ne moremo rekonstruirati (umestitev: Dolenc Vičič 2006, 199, sl. 11, 13, 16). Na Arheološkem zemljevidu PMP (sl. 13) je ob št. 8 shematično označeno območje grobišča. Morda so številne izpraznjene grobne jame, odkrite leta 2000 na izkopnem polju 17 (sl. 21: 17), sled Kohautovih posegov. Sondi iz leta 1937 (Abramic) sta natančno locirani s pomočjo arhivskih virov in ohranjenih merskih izhodiščnih točk (sl. 21; Dolenc Vičič 2006, 201-206, sl. 13). Na Arheološkem zemljevidu PMP sta sondi 1 in 2/1937 napačno označeni (enako dolgi in vzporedni; sl. 13). Najdišče svinčenega sarkofaga (l. 1959) je locirano približno na širše območje, v vogal Volkmerjeve ceste in Peršonove ulice, med današnjima parcelama 567/4 in 567/10 (sl. 20: 19); umestitev na načrtu po ustnem poročilu I. Mikl Curk, 1999. Raziskave po letu 1976, izkopna polja 1-18: Začetne sonde in zaščitna raziskovanja na območju Srednješolskega centra v letih 1976-79 v poročilih niso locirane ali pa so približno umeščene. Težko jih je zanesljivo identificirati tudi zaradi sprememb gradbenih načrtov, ki so se jim izkopavanja prilagajala, ter neobstoječih oziroma nepoznanih georeferenčnih točk (poizkus okvirne umestitve npr.: Horvat et al. 167, op. 192; sl. 14; 15: 21). Izkopni polji 1 in 2 sta locirani po objavljenih skicah (Mikl Curk 1979a, 307, sl. 61, 308, sl. 62; Strmčnik Gulič 1980, 63, sl. 2; ead. 1988-1989, pril. 1) in ne- objavljenih dokumentih (Curk, SŠC; Lubšina Tušek, SŠC). Na izkopnem polju 1 ni lociranih več posegov, prav tako niso locirani grobovi. Grobovi z izkopnega polja 2 so umeščeni po načrtu Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Izkopni polji 3 in 4 v poročilih nista locirani in sta zgolj približno umeščeni s pomočjo poznejših objav (Strmčnik Gulič 1985, 379, pril. 1-2; ead. 1988-89, pril. 1) in dokumenta Lubšina Tušek, SŠC. Izkopno polje 5 je locirano samo približno, po legi stavbe kotlovnice. Izkopno polje 6 je približno umeščeno v prostor (sl. 20: 6) na podlagi opisov (npr. Tušek 1986, 345). Izkopna polja 7-10 so približno locirana po objavah (Strmčnik Gulič 1985, pril. 1-2; ead. 1988-1989, pril. 1) in po dokumentih (Lubšina Tušek, SŠC; ead., Načrti 2007-2010). Izkopno polje 11 je približno locirano s pomočjo objave (Tušek 1984, 226) in dokumentacije (Lubšina Tušek, SŠC; ead., Načrti 2007-2010). Izkopno polje 12 leži zahodno od pokopališkega zidu in ni podrobneje locirano. Izkopni polji 13 in 14 sta približno locirani po objavah (Strmčnik Gulič 1985, pril. 1-2; ead. 1988-1989, pril. 1) in po dokumentaciji (Lubšina Tušek, SŠC; ead., Načrti 2007-2010). Izkopni polji 15 in 16 sta približno locirani po objavi (Tušek 1984b, pril. 3; id., 1985a, 243, sl. 63) in po dokumentaciji (Lubšina Tušek, SŠC; ead., Načrti 2007-2010). Izkopni polji 17 in 18 sta natančno locirani po objavi (Lubšina Tušek 2004a, 73) in dokumentaciji (Lubšina Tušek, SŠC; ead., Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: Izkopavanja in najdbe pred letom 1937: neznano. Raziskave leta 1937 (Abramic): Arheološki muzej v Splitu, le fragmentarno ohranjeno. Raziskave po letu 1976: Ministrstvo za kulturo RS, INDOK center Direktorata za kulturno dediščino (Curk, SŠC); ZVKD Mb. Hramba predmetov: Sarkofag (najdba pred l. 1818): neznano, že med dviganjem je razpadel (Klemenc, Saria 1936, 42). Izkopavanja leta 1898-99 in 1937: PMP, večinoma neidentificirano (Dolenc Vičič 2006, 209, op. 34). Poznejše raziskave: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 130, 135, 138, 140, 148, 149, 150, 160, 164 , 309, 310, 311, 385, 458, 536, 651, 652, 653, 823, 824, 838, 970, 1210, 1212, 1213, 1239, 1296, 1298, 1586, 1587, 1588. Abramic, Dnevnik 1937. Abramic, Skica 1937. Arheološki zemljevid PMP. - Na mestu Kohautovih izkopavanj je oznaka 8 in simboli za grobove. Na mestu Abramicevih sond je napis PM in skica sond (sl. 13). Curk, SŠC. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Lubšina Tušek, Parkirišče 2001. Lubšina Tušek, SŠC. Skrabar, Text 1911, št. 8 - Tekst k št. 8: Römische Gräber im Acker des Minoritenkonvents. Kohaut. M. Z. K. 27 Jg. Neue Folge 1901 S. 18 (sl. 10: 8). Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 8. - Tekst na mestu najdbe: 8. Röm. Skelet und Brandgräber. Pozneje dopisano s svinčnikom: 41 (sl. 7). Topografska literatura: Abramic 1925a, pril.: 14 (izkopavanja 1898-99). Abramic 1925b, pril.: 14 (izkopavanja 1898-99). Dolenc Vičič 2006, 199-213 (izkopavanja 1898-99 in 1937, pregled raziskovanj po 1999). Klemene, Saria 1936, 42: 41 (sarkofag pred letom 1818; izkopavanja 1898-99). Kohaut 1901 (poročilo o izkopavanjih 1898-99). Lubšina Tušek 1995, Let. por. Maribor 1995 (1996), 202: 22 (izkopno polje 15). Lubšina Tušek 2004a, 76-78 (izkopno polje 17). Mikl 1958-1959, Var. spom. 7, 1958-1959 (1960), 339 (izkopno polje 19). Mikl 1960-1961, 174-175 (izkopno polje 19). Mikl Curk 1977, Var. spom. 21, 247 (izkopni polji 1-2). Mikl Curk 1979a, Var. spom. 22, 307-309 (izkopna polja 1-2, 15-16). Smodič 1937c (izkopavanja 1898-99 in 1937). Smodič 1937d (izkopavanja 1898-99 in 1937). Smodič 1937e (izkopavanja 1898-99 in 1937). Strmčnik Gulič 1980 (izkopni polji 1-2). Strmčnik Gulič 1982, Let. por. Maribor 1982, 63-64 (izkopno polje 10). Strmčnik Gulič 1983a, Let. por. Maribor 1983, 48-49 (izkopni polji 13-14). Strmčnik Gulič 1983b, Var. spom. 25, 193-194 (izkopno polje 7). Strmčnik Gulič 1984, Var. spom. 26, 199-201 (izkopna polja 10, 13-14). Strmčnik Gulič 1985 (izkopna polja 2-4, 7, 9-10, 13-14). Strmčnik Gulič 1988-1989, 147, 151(izkopna polja 2-4, 7, 9-10, 13-14). Tušek 1980, Let. por. Maribor 1980, 51-54 (izkopna polja 1-2, 5). Tušek 1982a, Let. por. Maribor 1982, 65-66 (izkopni polji 10-11). Tušek 1982b, Var. spom. 24, 175 (izkopna polja 1-4). Tušek 1983a, Var. spom. 25, 231-232 (izkopni polji 8-9). Tušek 1983b, Let. por. Maribor 1983, 59 (izkopno polje 12). Tušek 1984 (izkopno polje 11). Tušek 1984a, Var. spom. 26, 240-241, 251 (izkopna polja 10-12). Tušek 1984b, Let. por. Maribor 1984, 73-74, 76 (izkopna polja 6, 15-16). Tušek 1985, 405-406 (izkopno polje 13). Tušek 1985a, Var. spom. 27, 242-246 (izkopna polja 6, 15-16). Tušek 1986, 345-346 (izkopni polji 4, 6). Tušek 1986a, Var. spom. 28, 269-270 (izkopna polja 15-16). Tušek 1987a, Var. spom. 29, 265-266 (stratigrafija ob Volkmerjevi cesti ). Tušek, Strmčnik Gulič 1978, Let. por. Maribor 1978 (1979), 22-23 (izkopna polja 1-3). Dopolnilna literatura: Curk, Gulič, Tušek 1984 (izkopno polje 2). Horvat et al. 2003, 167, 171; sl. 14, 15: 21 (zbrana bibliografija za raziskovanja do 1999). Leben-Seljak 2002 (izkopno polje 17). Leben-Seljak 2004 (izkopno polje 17). Mikl Curk 1979, 37-42 (izkopno polje 2). Mikl Curk 1990, 565: 33 in 36 (okviren pregled za celotno območje). Pajnkiher Prem 2000 (izkopno polje 17). Skrabar 1904, sl. 132: 14. Tomanič Jevremov 1985, 390 (omemba grobišča).42 Tušek 1981. Tušek 1992, 153-154. 12 Gimnazija Druga imena: Volkmerjeva cesta 15, Gimnazija Ptuj, Gimnazija ■ vzhodni del objekta Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (A2-3, B3) Sl. 20, 21 42 Avtorica med Kohautovimi in Abramicevimi izkopavanji na Minoritskih njivah napačno omenja tudi izkopavanje B. Sarie leta 1913 (390 in 398, op. 57). Gre za izkopavanja M. Abramica leta 1913 na drugi lokaciji (na Panorami). Lega: Koordinate: E 567142; N 142768 Parc. št.: 168/1, 7 k. o. Ptuj stara parc. št.: 143, 144 k. o. Ptuj (prej k. o. Krčevina) Zgodovina raziskav: Leta 1998 od marca do novembra je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) zaščitno izkopavala na območju med stavbo Srednješolskega centra in potokom Grajena. Našli so ostanke naselbin iz prazgodovine (kat. št. 12 - prazg.) ter iz pozne rimske dobe (Lubšina Tušek 1998). Opis arheoloških ostankov: Najdišče leži na blagem pobočju na levem bregu Grajene. Zemeljske plasti so bile deloma naplavljene deloma tudi odtrgane. Izkopali so ostanke lesene arhitekture in naselbinske plasti iz 3.-4. st. Območje je bilo prepredeno z vzdolžnimi in prečnimi odvodnimi jarki, od katerih nekateri sodijo v rimsko obdobje. Trije rimski skeletni grobovi, odkriti v severnem delu izkopa, predstavljajo rob razsežnega grobišča, ki se širi na prostoru Srednješolskega centra (kat. št. 11). Izvrednotenie podatkov: Objavljeno je kratko poročilo (Lubšina Tušek 1998). Delna analiza drobnega gradiva (Janežič 2008; Sa-gadin 2008). Dataciia: Pozna rimska doba. Umestitev: Rob izkopa in grobovi so natančno umeščeni po objavi (Lubšina Tušek 2004a, delni načrt na str. 73) in dokumentaciji (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. UpORABLIENA DOKUMENTACIjA: Temeljna top. zbirka, zap. 967, 968. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Janežič 2008 (izbor gradiva). Lubšina Tušek 1997, Let. por. Maribor1997 (1999), 189: 14 (omemba). Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor1998 (2000), 169-172 (poročilo). Lubšina Tušek 2004a (delni načrt izkopa). Sagadin 2008 (izbor gradiva). 13 Ob Grajeni, parc. 168/7 Druga imena: Minoritska njiva, Minoritske njive za mestnim pokopališčem, nasproti posestva Starysch-Maierhof oz. Kasimir-Maierhof, Rimska vila za mestnim pokopališčem Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B3) Sl. 13, 20, 21 Lega: Koordinate: E 567238; N 142645 Parc. št.: 168/7 (južni vogal), 168/12 (južni krak), (607 - domnevno [zahodni rob]) k. o. Ptuj Stara parc. št.: 143 (južni vogal), 144 (južni del) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Ob izkopavanjih velikega grobišča na Minoritskih njivah (kat. št. 11; Vincenz Kohaut leta 1898-99), na stari parc. 143 k. o. Krčevina (danes parc. 168/7) so ob zahodnem zidu Mestnega pokopališča naleteli na zidove stavb (Kohaut 1901, 18). Po vsej verjetnosti so posegli tudi na zemljišče jugozahodno od pokopališča - proti še danes nepozidanemu obrežju Grajene, kjer je nato leta 1937 izkopaval M. Abramic. Po V. Skrabarju so bili pred letom 1936 na jugovzhodnem delu parc. 143 v zemljišču še opazni sledovi zidov (Smodič 1937c; id. 1937d; Klemenc, Saria 1936, 42: 41). Zato je leta 1937 Muzejsko društvo pod vodstvom M. Abramica zemljišče sondiralo (sondi 1 in 2). V južnem delu sonde 1 so odkrili rimsko stavbo s hipokavstom (sl. 20: 13; 21: 13), v severnem pa ostanke poznoantičnega grobišča in novodobne grobove (kat. št. 11). Na območju južne tretjine Abramiceve sonde 1 pozneje ni bilo več gradbenih del ali večjih arheoloških raziskav. Zemljišče je ostalo nepozidano. Zvrstilo pa se je več manjših posegov v neposredni okolici, ki so bili povezani predvsem s komunalnim urejanjem (kat. št. 11: izkopna polja 11-12; kat. št. 14). Lapidarne omembe ne omogočajo natančnega pregleda in lociranja vseh mlajših izkopavanj, ki pa stavbe iz leta 1937 niso zadela (Dolenc Vičič 2006, 206-208). Opis arheoloških ostankov: Leta 1937 so v južnem delu sonde 1 odkrili zidano stavbo. Obkopali so zidove dveh prostorov, tretji prostor na jugu pa so samo registrirali. Severni prostor je bil zaključen z apsido in opremljen s hipokavstom. Stavba je usmerjena približno vzhod-zahod, torej drugače kot glavna rimska cesta in stavbe tik ob njej. Cesta je bila oddaljena 30-40 m (kat. št. 14). Izkopali so poslikan omet in drobne najdbe od 1. do 4. st., pri čemer je najmočneje zastopano 4. st. Drobne najdbe so v muzeju navedene skupaj za območji stavbe in grobišča (kat. št. 11: izkopno polje 17) in jih zato ni mogoče ločevati (Dolenc Vičič 2006, 199-213). Izvrednotenie podatkov: Abramic rezultatov ni objavil. Izvrednotenje ohranjenih dokumentov in najdb: Dolenc Vičič 2006, 199-213. Dataciia: Okvirno 1.-4. st. Umestitev: Umestitev stavbe je dokaj natančna po Dolenc Vičič 2006, 202-204, sl. 13, 15 (locirano s pomočjo dokumenta Abramic, Skica 1937 - po izhodiščnih točkah meritev sl. 21: T1 in T2). Na Arheološkem zemljevidu PMP sta sondi 1 in 2/1937 napačno označeni (enako dolgi in vzporedni). Hramba izkopavalne dokumentaciie: Arheološki muzej v Splitu: zapuščina M. Abramica. Hramba predmetov: PMP (seznami najdb: Dolenc Vičič 2006, 209-211). Nepremični ostanki: Verjetni, ker objekt ni bil v celoti raziskan. Zemljišče ni bilo pozidano, prekrivajo ga zelenica in vrtovi. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 824, 1297. Abramic, Dnevnik 1937. Abramic, Skica 1937. Arheološki zemljevid PMP. - Na mestu najdbe napis PM in skica sond (sl. 13). Topografska literatura: Dolenc Vičič 2006, 199-218 (zgodovina raziskav, umestitev, izvrednotenje). Klemenc, Saria 1936, 42: 41 (omembi izkopavanj 1898-99 in zidovja). Kohaut 1901, 18 (poročilo o izkopavanju 1898-99). Smodič 1937a (omemba). Smodič 1937b (omemba). Smodič 1937c (poročilo). Smodič 1937d (poročilo). Smodič 1937e (poročilo). Smodič 1938, 125 (omemba). Dopolnilna literatura: Mikl Curk 1976, 57, najdišče št. 15 (seznam najdb z Minoritskih njiv v PMP). Vomer Gojkovič, Kolar 1993, 42. 14 Ob Grajeni 16 Druga imena: Grajenabache, Starys Meierhof, Pot na Mestni vrh 5, okljuk Grajene, Kolektor 1979 Tip: Naselbina, cesta Načrti: Pril. 1, 4 (B3) Sl. 7 (dopisana št. 27); 12: 27; 20; 21 Lega: Koordinate: E 567224; N 142593 Parc. št.: 609-612, 3992 (cesta), 3964/2 (potok) k. o. Ptuj Stara parc. št.: 149/3, 7 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Ob Grajeni so bili v sedemdesetih letih 19. stoletja še vidni ostanki mostu. Na istem mestu so pred letom 1907 našli rimski napisni kamen (Ferk 1907; Klemenc, Saria 1936, 38: 27). Leta 1979 je I. Tušek (ZVKD Mb) med zaščitnimi izkopavanji na trasi kolektorja odkril rimsko cesto in ob njej stavbne ostanke (Tušek 1979, 30-31; id. 1984, 230). Opis arheoloških ostankov Nekoč so bili v okljuku Grajene, na njenem levem bregu, razločno vidni kamniti oporniki mostu. Grajena naj bi prestavljala strugo le v toku nižje od okljuka (Horvat et al. 2003, 166, op. 178, 179 z navedki). Domnevni most leži na trasi glavne ceste. Na istem območju najdeni kamen z napisom ni ohranjen, prav tako ne prepis ali okoliščine najdbe (Ferk 1907). Domnevno naj bi šlo za gradbeni napis (Mrav 2002, 39-40). Okoli 60 m vzhodno od potoka je I. Tušek (ZVKD Mb) odkril traso rimske ceste in tik ob njej temelje vsaj dveh rimskih hiš. Zidovi ležijo na obeh straneh ceste in vzporedno oz. pravokotno nanjo. I. Žižek (PMP), ki je sodeloval pri izkopavanju, poroča o odkritju poslikanega ometa (Temeljna top. zbirka, zap. 1217: I. Žižek, ustno poročilo 2005). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Lokaciji mostu in napisnega kamna sta nenatančni in nepreverjeni (Klemenc, Saria 1936, pril.: 27; Horvat et al. 2003, sl. 5, 15; Dolenc Vičič 2006, sl. 13). Zanimivo je, da V. Skrabar mostu ali napisnega kamna ni označil na karti ptujskih najdišč (prim. Skrabar 1904; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911 - poznejši pripis 27 [glej sl. 7]), čeprav je npr. zabeležil "odstranjeni rimski most" čez strugo nekdanjega potoka iz Ljudskega vrta (kat. št. 50). Za cesto in rimsko stavbo je umestitev natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: Neznano (most, napis leta 1907). ZVKD Mb (izkopavanja 1979). Hramba predmetov: Že leta 1936 sta bila napisni kamen in njegov prepis založena (Klemenc, Saria 1936, 38). ZVKD Mb (izkopavanja 1979). Nepremični ostanki: Sledov mostu ni opaziti, o morebitni odstranitvi ni podatkov. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 672, 673, 1217. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911. - Najdišče izvorno ni označeno, na mestu najdbe je poznejši pripis: 27 (sl. 7). Topografska literatura: Klemenc, Saria 1936, 38: 27 (omemba). Ferk 1907, 124a (pri Klemenc, Saria 1936, 38 sta kot avtorja poročila navedena W. Kubitschek in F. Ferk). Tušek 1979, Let. por. Maribor 1979, 29-31 (omemba). Tušek 1984, 230 (omemba). Parc. št.: 599-603 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 185 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Iz časa pred letom 1848 od tod izvira šest "rimskih bakrenih novcev" (Pichler 1865; Klemenc, Saria 1936, 42: 40; FMRSl 2, str. 307, št. 434/25: 2-7). Iz objave ni razvidno, ali so jih našli sočasno. Pred letom 1936 so večkrat naleteli na rimsko opeko in na rimsko cesto (Klemenc, Saria 1936, 42: 40). Opis arheoloških ostankov: Mestno pokopališče leži na blagi vzpetini nad oklju-kom Grajene. B. Saria poroča, da so ob kopanju grobov večkrat naleteli na opeko, ki naj bi domnevno izvirala iz uničenih grobov. Posebnih dokazov za grobišče ne navaja. Vse novčne najdbe s pokopališča so naključne, posamične in brez ožjih podatkov. Sodeč po sledovih iz okolice (kat. št. 11, 14, 32) je šlo lahko tako za ostanke naselbine kot tudi grobišča. Cesta je tekla čez pokopališče v smeri jugozahod-severovzhod. S tem se skladata tudi trasi, ugotovljeni jugozahodno (kat. št. 14) in severovzhodno od pokopališča (kat. št. 32). Izvrednotenie podatkov: Novci (FMRSl 2, str. 307, št. 434/25: 2-7). ostalo neizvrednoteno in nepreverljivo. Dataciia: Zgodnja rimska doba (FMRSl 2, str. 307, št. 434/25: 2-7). Dopolnilna literatura: Dolenc Vičič 2006, 207 (omemba). Horvat et al. 2003, 166, sl. 5, 15 (približna lokacija). Mrav 2002, 39-40 (omemba mostu in napisa). 15 Mestno pokopališče Druga imena: Tiha pot, staro pokopališče, Pokopališče pri cerkvi sv. Jožefa, Friedhof, Kirchhof, Stadtfriedhof Tip: Naselbina, cesta Načrti: Pril. 1, 4 (B3) Sl. 6: 11; 11: območje med 6 in 12; 12: 40; 13; 20; 21 Lega: Koordinate: E 567333; N 142670 Umestitev: Potek ceste je sodeč po odsekih pred pokopališčem in za njim verjeten (kat. št. 14, 32). Še najbolj natančno je cesto vrisal A. Smodič, vendar brez komentarja ali navedbe vira (Smodič, Keramični peči 1920; id. 1958-1959, t. 1). Novci so brez natančnih najdiščnih podatkov.43 Hramba izkopavalne dokumentaciie: Neznano. Hramba predmetov: Deželni muzej Joanneum, Gradec: 6 rimskih bakrenih novcev najdenih pred l. 1848. 43 E Raisp, župan s Ptuja, je leta 1847 poslal v Joanneum 6 "rimskih bakrenih novcev", ki naj bi jih našli na ptujskem pokopališču ("im Pettauer Kirchhofe", glej: Jahresbericht 1847, 20). B. Saria te novce brez kakršnegakoli dvoma navaja med najdbami z Mestnega pokopališča (Klemenc, Saria 1936, 42: 40). Na pokopališču pri Sv. Ožbaltu so približno v istem času (okrog leta 1850) našli keltski zlatnik (kat. št. 43 - prazg.). Morda gre za eno samo najdišče vseh novcev in v tem primeru nobena od obeh lokacij ni zanesljiva. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 131, 133, 134, 388, 650. Arheološki zemljevid PMP (sl. 13). Smodič, Keramični peči 1920, pril. 1. Topografska literatura: FMRSl 2, str. 307, št. 434/25: 2-7 (novci). Jahresbericht 1847, 20 (prva omemba 6 rimskih "bakrenih novcev"). Klemenc, Saria 1936, 42: 40 (omemba vseh najdb). Pichler 1865, 213, št. 1; 214, št. 1-2 (6 rimskih "bakrenih novcev"). Skrabar 1904, sl. 132: 11. Smodič 1958-1959, 39-45 (t. 1: potek ceste). Dopolnilna literatura: Abramic 1925a, pril. (cesta). Abramic 1925b, pril. (cesta). Horvat et al. 2003, 166, op. 182, sl. 15 (približen potek ceste). Mikl Curk 1990, 565: 32 (omemba). 16 Tiha pot 5 Druga imena: Ob Grajeni, podaljšek ulice Ob Grajeni Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B3) Sl. 20, 21 Lega: Koordinate: E 567326; N 142600 Parc. št.: 604 (cesta), 593 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 183/5 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Oktobra 1965 so ob izkopu gradbene jame za novo stanovanjsko hišo poškodovali temelje rimske stavbe. Z. Šubic (PMP) je po odkritju dokumentirala situacijo na najdišču. Leta 1968 so ob Tihi poti, pri kopanju za kanalizacijo vzdolž zahodnega roba iste parcele ponovno naleteli na lončenino. Z. Šubic je po uničenju dokumentirala najdbe. Izkopani jarek so ob tem nekoliko razširili. Leta 1996 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala dela ob gradnji plinovoda po ulici Ob Grajeni. Rezultat arheološkega nadzora je bil za rimsko obdobje negativen (prim. kat. št. 16 - sr. in novi vek), na podaljšku trase, na Tihi poti, pa so naleteli na antično plast ter tudi močne srednjeveške oziroma novoveške plasti. Opis arheoloških ostankov: Gradbena jama leta 1965 je poškodovala plast z naselbinskimi najdbami - temeljni zid stavbe in tlak iz zbite gline. Našli so tudi ostanke zoglenelega žita. Manj kot 10 m zahodno od temeljev in v globini 1,20 m so leta 1968 našli naselbinske ostanke. Leta 1996 so na Tihi poti (v dolžini pribl. 20 m in v globini od 0,60 do 1,20 m) naleteli na močno ruševinsko plast z veliko žganine. Izvrednotenje podatkov: Gradivo ni izvrednoteno. Novčna najdba: FMRSl 2, str. 350, št. 434/25: 1157 (Valens, 364-367). Datacija: Nedatirano. Poznorimski novci (Šubic 1968-1969; FMRSl 2, str. 350, št. 434/25: 1157). Umestitev: Natančna: Z. Šubic je locirala na stanovanjsko stavbo in ob jugovzhodni rob parcele (Šubic, Dnevnik 1965-1967; ead., Mapa 2; ead., Dnevnik 1968-1971; na zazidalnem projektu je označena ulica Ob Grajeni, parc. št. 183/5, k. o. Ptuj, lastnik Rebernak; danes je to Tiha pot št. 5). Najdbe leta 1996 lociramo približno, po opisu v objavi. Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP za leti 1965, 1968. ZVKD Mb za leto 1996. Hramba predmetov: PMP za leti 1965, 1968. ZVKD Mb za leto 1996. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 235, 261, 1117, 1118. Šubic, Dnevnik 1965-1967, dne 15. 10. 1965. Šubic, Dnevnik 1968-1971, dne 29. 6. 1968. Šubic, Mapa 2. Topografska literatura: FMRSl 2, str. 350, št. 434/25: 1157. Lubšina Tušek 1997, Let. por. Maribor 1997 (1999) 166, št. 27 (omemba). Šubic 1965, Var. spom. 10, 202 (poročilo). Šubic 1968-1969, Var. spom. 13-14, 1968-1969 (1970), 164 (poročilo). 17 Remčeva ulica 13-14 Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B3) Sl. 20 Hramba predmetov: PMP za leto 1968. ZVKD Mb za leto 2001. Lega: Koordinate: E 567363; N 142627 Parc. št.: 595/3, 10 (severni del) k. o. Ptuj Stara parc. št.: 184/3 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1968 so ob strojnem izkopu gradbene jame za novo stanovanjsko hišo (Remčeva 13) zadeli rimsko naselbinsko plast. Z. Šubic (PMP) je po odkritju dokumentirala situacijo (Šubic 1968-1969). Leta 2001 je potekal arheološki nadzor (M. Lubšina Tušek, ZVKD Mb) izkopa jarkov za plinovod po Rem-čevi ulici (Temeljna top. zbirka, zap. 1758: poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Vzhodno in severovzhodno od najdišča ni bilo v prvi polovici sedemdesetih let nikakršnega arheološkega nadzora ob gradnji stanovanjskih blokov, vendar pa so opazili ožgane rdeče plasti. Kaže, da je bilo med Remčevo ulico in Volkmerjevo cesto uničeno veliko arheološko območje (Temeljna top. zbirka, zap. 971: M. Tomanič Jevremov, ustno poročilo, 1998). Opis arheoloških ostankov: Gradbena jama stavbe Remčeva 13, ki je segala do globine 1,36 m, je poškodovala ruševinsko plast. V odmetani zemlji so našli kakovostni gradbeni material: bazo marmornega stebra in opečnat tlakovec. Podobno situacijo nakazuje izkop za plinovod (do globine pribl. 1,5 m) - na cesti pred hišama Remčeva 13 in 14 so odkrili del hipokavsta in estrih, nad njim v antični ruševini mozaične kamenčke. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna. Izkop za leto 1968 je locirala Z. Šubic na stanovanjsko stavbo (Šubic, Dnevnik 1968-1971; ead., Mapa 2: na zazidalnem projektu je označena parc. št. 595/3, k. o. Ptuj, lastnik Krničar; danes je to Remčeva ulica št. 13). Izkop za leto 2001 je locirala M. Lubšina Tušek (Temeljna top. zbirka, zap. 1758: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP za leto 1968. ZVKD Mb za leto 2001. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 262, 971, 1758 (pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Šubic, Dnevnik 1968-1971, dne 25. 6. 1968. Šubic, Mapa 2. Topografska literatura: Šubic 1968-1969, Var. spom. 13-14, 1968-1969 (1970), 164. 18 Remčeva ulica 8-9 Drugo ime: Tiha pot Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B3) Sl. 20 Lega: Koordinate: E 567394; N 142569 Parc. št.: 595/8, 10 (južni del) k. o. Ptuj Stara parc. št.: 184/8 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Oktobra 1965 so ob izkopu gradbene jame za novo stanovanjsko hišo Remčeva 8 zadeli na rimsko ruševino. Z. Šubic (PMP) je po odkritju dokumentirala situacijo na najdišču. Leta 2008 je potekal arheološki nadzor (M. Lubšina Tušek, ZVKD Mb) izkopa jarkov za električni kablovod po Remčevi ulici (Temeljna top. zbirka, zap. 1759: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Opis arheoloških ostankov: Gradbena jama na Remčevi 8 je zaradi predhodnega navoza humusa le deloma segla v rimsko ruševinsko plast. Leta 2008 so ruševinske plasti s tlakovci, strešniki in mozaičnimi kamenčki segale do dna izkopanega jarka (gl. pribl. 1,5 m ). Pred hišo Remčeva 9 pa so vzporedno s parc. 595/7 na globini od 0,5 do 0,65 m pod površino dokumentirali del temelja za steber. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna. Izkop za leto 1965 je locirala Z. Šubic na stanovanjsko stavbo (Šubic, Dnevnik 1965-1967; ead., Mapa 2: na zazidalnem projektu je označena ulica Ob Grajeni, parc. št. 184/8, k. o. Ptuj, lastnik Terbuc; danes je to Remčeva ulica 8). Izkop za leto 2008 je locirala M. Lubšina Tušek (Temeljna top. zbirka, zap. 1759: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP za leto 1965. ZVKD Mb za leto 2008. Hramba predmetov: PMP za leto 1965. ZVKD Mb za leto 2008. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 236, 1759 (pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Šubic, Dnevnik 1965-1967, dne 15. 10. 1965. Šubic, Mapa 2. Topografska literatura: Šubic 1965, Var. spom. 10, 1965, 202-203 (napačna parc. št. 183/1; prav parc. št. 184/8). 19 Groharjeva pot 1-2 Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B3-4) Lega: Koordinate: E 567431; N 142499 Parc. št.: 583 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 2001 je potekal arheološki nadzor (M. Lubšina Tušek, ZVKD Mb) izkopa jarkov za mestni plinovod po Groharjevi poti. Opis arheoloških ostankov: Antične ruševinske plasti so segale do dna izkopanega jarka (pribl. globina 1,10 m). Na cesti pred hišama Groharjeva pot 1 in 2, ob parcelah št. 574 in 575, je na globini 0,30 m ležal 10 cm debel estrih, nad in pod njim pa antična ruševina. Estrih so sledili v izkopu jarka 30 m daleč. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna. Po skici v poročilu. Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 1760 (pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). LiTERATuRA: 20 Križišče Kraigherjeve ulice in Ulice 5. Prekomorske brigade Druga imena: Po prvotnem zazidalnem načrtu: stanovanjski bloki B6, B7, B8, B9 in hidranta H 5, H 6. Danes: blok Kraigherjeva ul. 15, 17, 19, 21 in Ul. 5. Prekomorske brigade 6 in 7 (£6); blok Kraigherjeva ul. 14, 16, 18, 20 in Ul. 5. Prekomorske brigade 1, 3, 5 (B7); blok Kraigherjeva ul. 23, 25, 27, 29, 31, 33 (B8); blok Kraigherjeva ul. 22, 24, 26, 28, 30 (B9) Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C1-2) Sl. 22, 23, 24 Lega: Koordinate: E 567580; N 143061 Parc. št.: 194/1; 200/1-3; 201; 213/1, 5 k. o. Ptuj; 651/ 5; 654/2 k. o. Krčevina pri Ptuju Zgodovina raziskav: Leta 1977 so bila gradbišča bodočih blokov na Kraigherjevi ulici 14-33 in na Ulici 5. Prekomorske brigade / irtW— \ 1 h v i / / frkj H ' r T' ■: ■■ - (A- ■: ^ ^ n? h / / / Cv / J ■■ r^ r . O ^ m s ' v • / ... ; J/ / > \ KrižisčeTCrciigK^j^e m. in ^ PrekorT^rs>e>i^dr / / / / A /• orr/ors>e>i^de / T ' / f f n r \S J ul. 5.\Prekomorske brigade, p. 213/1 ^_, J /r"/^ / /r-f-i J ( / / / / v 7 / / / / / Prekomorske A* \ , A // / // ^ 25 m A \ \ V \ izkop / excavation area I negativni izkop / no archaeological remains cesta/road zid/wall ^ območje grobov / area of graves • grob / grave — rob grobišča / cemetery border ^ lončarska peč / pottery kiln nekdanja struga / former stream Sl. 22: Izkopna polja na Ulici 5. Prekomorske brigade. Kat. št. 20-23, 49-50, 52, 55-56. M. 1 : 2500. Fig. 22: Excavation areas on Ulica 5. Prekomorske brigade. Cat. Nos. 20-23, 49-50, 52, 55-56. Scale 1: 2500. 1-7 raziskana s sistemom strojno izkopanih jarkov (Gabričevic, Kujundžič 1979, 304, sl. 59-60; Kujundžič 1982, pril. 1). V letih 1977 in 1978 so na predelu, kjer so pričakovali večje število grobov, sledila sistematična izkopavanja grobišča (Kujundžic 1982). K istemu grobišču sodijo tudi grobovi, ki so jih v letu 1978 dobili na trasi vodovoda, potekajočega proti vzhodu, vzdolž ulice 5. Prekomorske brigade (Kujundžic 1981). V letih 1990 in 1995 so potekala zemeljska dela na območju med izkopnim poljem 1977-78 in ribnikom v Ljudskem vrtu (za ureditev igrišča, kanalizacije itd.). M. Lubšina Tušek in I. Tušek (ZVKD Mb) sta posege nadzirala. Arheoloških ostankov niso zasledili. Opis arheoloških ostankov: Odkrili so del velikega grobišča, ki je ležalo severno od naselbine. Sonde zahodno, južno (Kraigherjeva ul. 14 in 16) in severno (parc. 193/2; 194/1; 196; 199; 200/1, 2) so bile arheološko sterilne. Tako so bili dokaj zanesljivo ugotovljeni južni, zahodni in severni rob grobišča (sl. 22-23). Osrednji in južni del grobišča sta bila sistematično raziskana. Skupaj je bilo izkopanih 414 grobov, med katerimi prevladujejo žgani, datirani od druge polovice 1 7^651/3 r / / / 451/1 L L ^ 1 ' 654/2 / 651/4 / / /s / « / / 'C / A^ 651/2 / / 199 / / / / 7 / / 7 // tt' r ' / / / // // K/ T r^ / / y A L ^ /7 / /V / / / / / / / 200/2 r' / S 201/2 H / / / / / / /• r / J izkop / excavation area H negativni izkop / no archaeological remains zid/wall • žgani grob / cremation ▲ skeletni grob / inhumation — rob grobišča / cemetery border ^ ^ lončarska peč / pottery kUn 199 parc. št. / plot No. ® hišna št. / house No. 202/1 \ 194/1 / / / /. 202/1 \ // • 7 • ] 201/5 ^ / / / / A W20 , ^ ;/ • /^Krlžiš£e1 A / 200/1 W J w. 5/. Prekomorske brid^ade 1 200/3 A f , 505 \ / / " / / / / / ) v" / J 200/1 213/2 O 10 20 m Si. 23: Izkopna polja na križišču Kraigherjeve ulice in Ulice 5. Prekomorske brigade. Detajl siifce 22. Kat. št. 20-22. M. 1 : 1000. Fig. 23: Excavation areas at the crossroads of Kraigherjeva ulica and Ulica 5. Prekomorske brigade. Close-up of Figure 22. Cat. Nos. 20-22. Scale 1: 1000. 1. do 3. st. Na južnem delu grobišča je ležala skupina enaindvajsetih skeletnih grobov (3. do 4. st.) in med njimi obzidana grobna parcela, ob njej še temelji grobnice, zidane iz opeke in kamenja ter pravokotna ploščad, ki predstavlja temelj grobnice ali nagrobnega spomenika (Kujundžic 1982, skica s. n. na pril. 1: 13, 91, 100). Severni del grobišča so raziskali samo s sondami, ki so pokazale na redkejše skupine žganih pokopov. Tako je bilo pri gradnji stanovanjskih blokov Kraigherjeve ul. 24, 26, 28 in 30 verjetno uničeno neznano število grobov. I. Mikl Curk poroča, da so na grobišču ležale plasti odpadkov iz lončarskih delavnic, ne razjasni pa odnosa do grobov (Mikl Curk 1990). Lončarske peči so bile odkrite na robu grobišča (kat. št. 21). Izvrednotenje podatkov: Objavljeno. Grobišče se je verjetno neprekinjeno nadaljevalo v veliko vzhodno grobišče, ki se je raztezalo ob glavni cesti (kat. št. 55; sl. 22). Datacija: 1.-4. st. Umestitev: Natančna (Kujundžic 1982, pril. 1). Razporeditev grobov na sl. 22-23 povzeta po shematičnem načrtu (o. c.). Arheološko negativna območja med grobiščem in ribnikom v Ljudskem vrtu niso umeščena (parc. 203-204, 212, 214 k. o. Ptuj). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 143, 144, 557, 597, 955, 956. Topografska literatura: Gabričevic, Kujundžic 1977, 87-89, t. 35-36 (kratko poročilo). Gabričevic, Kujundžic 1979, Var. spom. 22, 303-307, 311, sl. 59-60, 66 (kratko poročilo). Kujundžic 1981, Var. spom. 23, 254-257, sl. 76-77 (kratko poročilo za izkopavanja na trasi vodovoda). Kujundžic 1982 (temeljna objava grobišča, načrt sond). Lubšina Tušek 1995, Let. por. Maribor 1995 (1996), 200 (negativno). Mikl Curk 1990, 565: 35 (omemba plasti odpadkov iz lončarskih delavnic). Šercelj 1990 (makrobotanični ostanki). Tušek 1991, Var. spom. 33, 248 (negativno). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 171, sl. 15: 28 (omemba). 21 Ulica 5. Prekomorske brigade 1 Druga imena: Toplakova njiva, Blok B7 Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 22, 23, 24 Lega: Koordinate: E 567629; N 143002 Parc. št.: 200/1, 3 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 200, 202 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: B. Jevremov (PMP) je tu med 9. in 25. 4. 1975 raziskoval lončarske oziroma opekarske peči (Jevremov 1977; Jevremov 1978). Leta 1978 so isti obrat dokumentirali ob izkopavanjih grobišča (kat. št. 20; Jevremov 1978; Tušek, Strmčnik Gulič 1978; Kujundžic 1982, priloga s. n.). Tega leta so del peči uničili pri izkopu gradbene jame za stavbo Ulica 5. Prekomorske brigade 1 (Tušek, Strmčnik Gulič 1978). Opis arheoloških ostankov: Leta 1975 so bile odkrite štiri peči s skupnim delovnim predprostorom. Sodeč po dimenzijah, naj bi bila ena od peči namenjena žganju opeke. Okoli 60 m proti severovzhodu je morda ležala še ena lončarska peč (sl. 22: 22; 23: 22; kat. št. 22). Na bližnjem grobišču (kat. št. 20) so odkrili plasti lončarskih odpadkov. Kaže torej, da se je na skrajnem severnem robu poseljenega prostora, takoj ob grobišču, širilo lončarsko območje. Žgani grobovi so tik ob pečeh, vendar odnos med njimi ni jasen. Izvrednotenje podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna za izkopavanja 1975 (Jevremov, Sestavljeni načrt) in za izkopavanja 1978 (Kujundžic 1982, priloga s. n.), vendar se načrta ne ujemata popolnoma. Lego izkopnega polja iz leta 1975 smo na naši karti (sl. 23) prilagodili načrtu iz leta 1978, ker ta zajema večje območje. Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 287. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 16; 16: 16 (umestitev). Jevremov 1977, Var. spom. 21, 248 (kratko poročilo). Jevremov 1978, 60 (kratko poročilo). Kujundžič 1982, priloga s. n. (načrt). Tušek, Strmčnik Gulič 1978, Let. por. Maribor 1978 (1979) 24 (kratko poročilo). 22 Ulica 5. Prekomorske brigade, parc. 213/1 Drugo ime: Hidrant H 6 Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 22, 23 Lega: Koordinate: E 567684; N 143036 Parc. št.: 213/1 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1978 so izkopavali na trasi vodovoda na Ulici 5. Prekomorske brigade (Z. Kujundžič, PMP). Opis arheoloških ostankov: Na trasi vodovoda so bili odkriti deli objekta, ki so jih razložili kot morebitne ostanke lončarske peči. Najdišče leži okoli 60 m severovzhodno od skupine lončarskih peči na Ulici 5. Prekomorske brigade 1 (kat. št. 21). Domnevna peč je umeščena sredi rimskega grobišča, saj so najbližji grobovi oddaljeni 10 m proti zahodu in 30 m proti vzhodu. Odnos med pečjo in grobovi ni jasen. Izvrednotenje podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna po objavljenem načrtu (Kujundžič 1982, pril. 1). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 449. Topografska literatura: Kujundžič 1981, Var. spom. 23, 254-257 (kratko poročilo). Kujundžič 1982, pril. 1 (umestitev). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 170, sl. 15: 27 (umestitev). 23 Garaže (Kraigherjeva ulica) Drugo ime: Garaže tripleks Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (B2) Sl. 22, 24 Lega: Koordinate: E 567443; N 142949 Parc. št.: 178/1, 14, 19 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Na bodočem gradbišču garaž je B. Jevremov (PMP) raziskoval od 27. 3. do 16. 6. 1980. Najprej so izkopali 15 sond, sledilo je sistematično izkopavanje. Opis arheoloških ostankov: Na rumeni sterilni ilovici je ležala plast temno sive ilovice z odlomki prazgodovinske keramike (kat. št. 23 -prazg.), še višje je bil subhumus z odlomki rimskih opek in posamičnimi drobnimi najdbami. V rumeno ilovico so bili vkopani globoki rimski objekti: odvodni jarek, vodnjak z leseno oblogo na dnu (7,7 m pod površino) ter štirje skeletni grobovi. Dva izmed grobov sta imela pridatke, ki kažejo na poznorimski čas. Izkopno polje leži izven območja strnjene rimske poselitve, vendar dovolj blizu, da se je tvorila rimska Sl. 24: Izkopna polja na osrednjem območju Rabelčje vasi. Kat. št. 20-21, 23-39, 49, 52. Dopolnjeno po Horvat et al. 2003, sl. 16. M. 1 : 2000. Fig. 24: Excavation areas in the centre of Rabelčja vas. Cat. Nos. 20-21, 23-39, 49, 52. Updated after Horvat et al. 2003, Fig. 16. Scale 1: 2000. kulturna plast in da so tu potekale določene aktivnosti, ki jih nakazujeta odvodni jarek in vodnjak. Grobovi so odmaknjeni od strnjenih poznorimskih grobišč: okoli 90 m (na križišču Kraigherjeve ulice in Ulice 5. Prekomorske brigade, kat. št. 20), okoli 125 m (pri Dijaškem domu, kat. št. 8) ter okoli 200 m (na Srednješolskem centru, kat. št. 11). Sodijo v sklop posamičnih poznorimskih skeletnih grobov, ki jih najdemo na osrednjem delu rimske naselbine na Rimski ploščadi (kat. št. 27, 28, 31). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Grobovi so datirani v 3.-4. st. Vodnjak in jarek sta rimskodobna, podrobno neda-tirana, verjetno pa starejša kot grobovi. Umestitev: Natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 288, 464. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1983, Var. spom. 25, 232-234, sl. 50 (kratko poročilo). Dopolnilna literatura: Jevremov 1985, 422, t. 2: 7 (fibula iz groba 2). Horvat et al. 2003, 167-169; sl. 15: 1; 16: 1 (umestitev). 24 Križišče Kraigherjeve ulice in Rimske ploščadi Druga imena: Kompleks peči, Kraigherjeva ulica, Volkmerjeva cesta (čas pred gradnjo Kraigherjeve ulice), posestvo Paula Orniga, Vedernjakov travnik, severno od cerkve sv. Ožbalta Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B2) Sl. 24, 25 Lega: Koordinate: E 567456; N 142897 Parc. št.: 178/1, 11, 13-15; 200/2 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 196, 178/1-2, 513 k. o. Ptuj (različna obdobja) Zgodovina raziskav: Marca leta 1920 so pri rigolanju po naključju odkrili lončarsko peč. Kot lastnik zemljišča se omenja Ornig (Saria 1935, 32; Klemenc, Saria 1936, 43; Smodič 1958-1959, 40), enkrat pa tudi Vedernjak (Letno poročilo 1919-1920, 127). Najdbo je dokumentiralo Muzejsko društvo, verjetno V. Skrabar, niso pa je mogli sistematično raziskati. Leta 1973 so pri strojnem izkopu ob komunalnem urejanju novega naselja poškodovali ostanke opekarske delavnice, ki je ležala na približno istem območju kot peč iz leta 1920. Sledila so sondiranja od 8. 6. do 2. 7. 1973, ki jih je vodila Z. Šubic (PMP) in so zajela širši prostor na bodoči Kraigherjevi ulici in severno od nje (sl. 25; glej tudi kat. št. 25). Izkopali so 31 različno velikih sond, s katerimi je bilo določeno območje lončarskih delavnic in tako tudi obseg velikega izkopnega polja na bodočem križišču Kraigherjeve ulice in Rimske ploščadi v letu 1974. V prostor izkopavanj naslednjega leta so segale sonde št. 6, 17-22, 24-25 (sl. 25; Šubic 1974). Leta 1974 (med 13. 8. in 18. 12.) so na križišču potekala velika izkopavanja, ki jih je vodil B. Jevremov (PMP). Raziskali so okoli 780 m2 veliko zaključeno površino in izkopali še dodatno sondo severozahodno od izkopnega polja (sl. 24: 24; 25: 24; Jevremov 1977; id., 1978). Leta 1978 so po Kraigherjevi ulici polagali vodovod, katerega izkop je bil pod arheološkim nadzorom (Z. Kujundžic). Trasa je posegla na prostor izkopavanj leta 1974 (sl. 25; Kujundžic 1981). Opis arheoloških ostankov: Leta 1920 so delno izkopali peč, ki je imela približno usmeritev sever-jug, z zunanjim kurilnim jarkom na severu. Leta 1974 so odkrili šest lončarskih oziroma opekarskih peči (sl. 25: 1-6). Dva para peči imata skupni vkopan delovni predprostor. Odkrita sta bila tudi dva vodnjaka (eden od vodnjakov sl. 25). Ob pečeh so izkopali zidane temelje, ki verjetno predstavljajo severni predel velike stavbe, katere glavnina leži na območju Rimska ploščad 16-20 (kat. št. 27). Prostori, ki so bili grajeni in prezidavani v več fazah, se verjetno navezujejo na veliko stavbo z najdišča kat. št. 27. Šele po opustitvi prostorov so bile postavljene lončarske peči in vodnjaki. Peči niso delovale popolnoma sočasno. Delovne jame pred pečmi so bile zasute z od- Sl. 25: Izkopna polja na Kraigherjevi ulici in Rimski ploščadi. Kat. št. 24-27. M. 1 : 500. Fig. 25: Excavation areas on Kraigherjeva ulica and Rimska ploščad. Cat. Nos. 24-27. Scale 1: 500. padnim gradivom iz lončarskih delavnic, med katerimi so tudi pokvarjeni izdelki in odlomki kalupov. Ena od peči, ki jih je leta 1974 izkopal B. Jevremov, bi bila lahko tista, ki so jo videli že leta 1920 (Smodič 1958-1959; tako interpretirata: Šubic 1974, 208; Jevre-mov 1977, 247; id., 1978). Po približni legi, usmeritvi in ohranjenosti je najbolj verjetna Jevremova peč št. 2 (sl. 25: peč 2). Pri polaganju vodovoda leta 1978 niso zasledili pomembnejših arheoloških ostankov. Jevremov 1978, 60, t. 26: 1-3, 5; 31: 4 (izkopavanja leta 1974, kratko poročilo). Kujundžic 1981, Var. spom. 23, 255, 257, sl. 74 (nadzor leta 1978, trasa vodovoda med H3 in H4, kratko poročilo). Kujundžic 1982, pril. 1 (nadzor leta 1978, trasa vodovoda med H3 in H4, karta). Smodič 1958-1959 (objava odkritja leta 1920). Šubic 1974, Var. spom. 17-19/1, 207-208 (sondiranja leta 1973, kratko poročilo). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Okvirna datacija od 2. do 4. st. Umestitev: Približna za najdbo iz leta 1920, po objavljenem načrtu (Smodič 1958-1959, t. 1; objavljen načrt v napačnem merilu; zelo verjetno gre za peč 2 [sl. 25: peč 2] iz leta 1974). Natančna za sondiranja leta 1973 (Šubic, Tomanič Jevremov, Situacijski načrt 1973). Natančna za izkopavanja leta 1974 (Jevremov, Sestavljeni načrt). Natančna za nadzor leta 1978 (Kujundžic 1982, pril. 1). Načrta izkopavanj na križišču Kraigherjeve ulice in Rimske ploščadi (kat. št. 24) in Rimske ploščadi 16-20 (kat. št. 27) se ujemata. Ni pa ju bilo mogoče popolnoma uskladiti z načrtom sondiranj na Kraigherjevi 5-9 (kat. št. 25). Napaka je vidna na stiku zidov v sondi 25 (sl. 25). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Nepremični ostanki: Na mestu odkritja je ohranjena in prezentirana ločarska peč št. 5 (1978-1982; sl. 25: peč 5). Nad njo je bila zgrajena zaščitna stavba s stalno muzejsko razstavo posvečeno rimskim obrtem (1998-2004). Ostali objekti so bili ob gradnjah uničeni. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 367, 453, 941. Jevremov, Sestavljeni načrt. Smodič, Keramični peči 1920. Šubic, Tomanič Jevremov, Situacijski načrt 1973. Topografska literatura: Jevremov 1977, Var. spom. 21, 247-248 (izkopavanja leta 1974, kratko poročilo). DopoLNiLNA LiTERATuRA: Abramic, M. 1925a, 110 (omemba za leto 1920). Abramic, M. 1925b, 108 (omemba za leto 1920). Daszkiewicz, Schneider 1999 (analize vzorcev keramike: E515, E516, E518). Letno poročilo 1919-1920, 127 (prvo poročilo za leto 1920). Horvat, Tomanič Jevremov 2001, sl. 4 (objava posameznih drobnih najdb). Horvat et al. 2003, 167-169, op. 197; sl. 15: 2; 16: 2 (umestitev). Klemenc, Saria 1936, 43: 43 (omemba za leto 1920). Saria 1935, 32 (omemba za leto 1920). Tomanič Jevremov 2004 (objava posameznih drobnih najdb). 25 Kraigherjeva ul. 5-9 Drugo ime: Volkmerjeva cesta Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B2) Sl. 24, 25 Lega: Koordinate: E 567398; N 142888 Parc. št.: 178/1, 8-11, 13-15, 18; 200/2; 512/1-2 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 178/2; 513; 514/2 (deli ceste) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1973 (od 18. 6. do 2. 7.)44 je Z. Šubic (PMP) sondirala na Kraigherjevi ulici v gradnji in na parcelah, ki ležijo severno od nje in so bile namenjene za gradnjo hiš. Naredila je 31 sond (sl. 25: sonde 1-25, 27-31 [sonda 26 leži 10-15 m severno od sonde 27, izven sl. 25]). Prav tako leta 1973 je Šubičeva nadzorovala ročni Datum izkopavanj po podatku Z. Šubic. 44 izkop jarkov za kanalizacijo in vodovod na cesti pred hišo Kraigherjeva 5 (sl. 25: jarek 2) ter na parceli 178/9 - Kraigherjeva 7 (sl. 25: jarek 1). Še v letu 1973 (med 5. in 16. 7. 1973 ter od 16. 10 do 12. 12. 1973) je sondiranja nadaljevala M. Tomanič Jevremov (PMP) in izkopala sonde 10A do 10G (sl. 25: sonde 10A-G). Leta 1974 je Tomanič Jevremova raziskala območje hiše Kraigherjeva 6 (sl. 25). Opis arheoloških ostankov: Na cesti pred hišo Kraigherjeva 5 so bili pri izkopu komunalnega jarka dokumentirani temeljni zidovi rimskih stavb (sl. 25: jarek 2; Šubic 1974, 208). V sondi 10F na parceli Kraigherjeva 6 je ležala 40 cm debela rimska plast. Odkrili so še jamo, katere stene so bile obložene s prepletom iz vejevja, zapolnjena pa je bila z žganino ter ostanki iz pragodovinske (kat. št. 25 -prazg.) in rimske dobe (Tomanič Jevremov 1974, 186). V izkopu za hišo Kraigherjeva 6 so odkrili tri vzporedne jarke, ki so potekali v smeri jugovzhod-severoza-hod. Dva jarka sta bila široka 40 do 60 cm in globoka do 30 cm, zapolnjena z drobci žganine, kamnitimi oblicami ter odlomki prazgodovinske in rimske keramike. Tretji jarek je bil obložen s tegulami. V jugovzhodnem vogalu so zasledili temelj zidu iz rečnih prodnikov (Tomanič Jevremov 1977). Sonda 10E je bila arheološko negativna (Tomanič Jevremov 1974, 186). Na severozahodnem robu parcele Kraigherjeva 7 so bili v komunalnem jarku odkriti zidovi rimskih stavb (sl. 25: jarek 1; Šubic 1974, 208). Na parceli Kraigherjeva 8 je bila v sondi 10 odkrita rimska plast (Šubic 1974, 208), sondi 10A in 10D pa sta bili arheološko negativni (Tomanič Jevremov 1974, 186). Na parceli Kraigherjeva 9 so bili v sondah 6 in 7 odkriti temelji rimske stavbe (Šubic 1974, 208). Rimski ostanki na parceli Kraigherjeva 9 se verjetno navezujejo na lončarski obrat s križišča Kraigherjeve ulice in Rimske ploščadi (kat. št. 24; tako že Šubic 1974, 208). Izvrednotenie podatkov: št. 24) in Rimske ploščadi 16-20 (kat. št. 27). Napaka je vidna na stiku zidov v sondi 25 (sl. 25). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 946, 1249. Šubic, Tomanič Jevremov, Situacijski načrt 1973. Topografska literatura: Šubic 1974, Var. spom. 17-19/1, 207-208 (kratko poročilo za sondiranja 1973). Tomanič Jevremov 1974, Var. spom. 17-19/1, 184186 (kratko poročilo za sondiranja 1973). Tomanič Jevremov 1977, Var. spom. 21, 247 (kratko poročilo za izkopavanje 1974). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 167-169, op. 197; sl. 15: 2; 16: 2 (približna umestitev). 26 Rimska ploščad 24-25 Druga imena: Trgovina Rimska peč, Ziherlova ploščad, trasa vro-čevoda od nove kotlovnice do bolnišnice Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (B2-C2) Sl. 24, 25 Lega: Koordinate: E 567500; N 142890 Parc. št.: 512/2 (trgovina), 513/2 (vročevod) k. o. Ptuj Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna za sondiranja leta 1973 (Šubic, Tomanič Jevremov, Situacijski načrt 1973). Približna za izkopavanje leta 1974 v kleti Kraigherjeva ul. 6 (po podatku M. Tomanič Jevremov, 2010). Načrta sondiranj na Kraigherjevi 5-9 (kat. št. 25) ni bilo mogoče popolnoma uskladiti z načrti izkopavanj na križišču Kraigherjeve ulice in Rimske ploščadi (kat. Zgodovina raziskav: Leta 1980 (med 18. 3. in 8. 8.) so potekala zaščitna izkopavanja na bodočem gradbišču trgovine. Vodil jih je B. Jevremov, PMP (Jevremov 1983). Leta 1987 je I. Tušek (ZVKD Mb) na trasi vročevoda, ki je tekel ob Rimski ploščadi mimo trgovine in jugozahodno od izkopnega polja iz leta 1980, dokumentiral peči za žganje keramike (ni locirano; Tušek 1987a; id. 1988; id. 1992). Opis arheoloških ostankov: Ostanki zidane rimske arhitekture so ležali v zaho- dnem delu izkopnega polja iz leta 1980 in se navezujejo na veliko stavbo, odkrito še v dveh drugih izkopnih poljih (kat. št. 24, 27). V severnem delu izkopnega polja so odkrili pravokoten zidan objekt (4 x 3,7 m). Izkopali so še vodnjak in zbiralnik za vodo (Jevremov 1983). Leta 1987 so našli tri peči za žganje keramike (Tušek 1987a; id. 1988; id. 1992). V ruševine zidane stavbe je bil vkopan skeletni grob, usmerjen vzhod-zahod, brez pridatkov (Jevremov 1983, 234). Izvrednotenje podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Grob sodi že v čas opustitve naselbine, torej verjetno v poznorimsko obdobje. Umestitev: Natančna za izkopavanja 1980 (Jevremov, Sestavljeni načrt). Izkopavanja 1987 niso umeščena. Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP (izkopavanja 1980). ZVKD Mb (izkopavanja 1987). Hramba predmetov: PMP (izkopavanja 1980). ZVKD Mb (izkopavanja 1987). Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 141, 466, 552. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1983, Var. spom. 25, 233-234, sl. 51 (izkopavanja 1980, kratko poročilo). Tušek 1987a, Let. por. Maribor 1987, 78-79 (izkopavanja 1987, kratko poročilo). Tušek 1988, Var. spom. 30, 251-252 (izkopavanja 1987, kratko poročilo). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 168; sl. 15: 5; 16: 5 (umestitev). Tušek 1992, 155 (izkopavanja 1987, omemba). 27 Rimska ploščad 16-20 Druga imena: Blok B3, Ziherlova ploščad Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (B2) Sl. 24,25, 26, 27 Lega: Koordinate: E 567476; N 142825 Parc. št.: 512/1, 8; 513/4 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1976 je na severnem delu gradbišča stanovanjskega bloka Rimska ploščad 16-20 raziskoval PMP pod vodstvom B. Jevremova, na južnem delu pa Oddelek za arheologijo (OA FF). Leta 1977 je B. Jevremov dokončal izkopavanje spodnjih plasti iz leta 1976 ter raziskal še preostale dele površine gradbišča. Inštitut za arheologijo SAZU (IzA) je izkopaval skrajni jugozahodni del območja. Opis arheoloških ostankov: Odkrita je bila zidana stavba, v kateri se dolgi ozki prostori izmenjujejo z manjšimi, vmes pa so bila odprta dvorišča. Nekateri manjši prostori so bili ogrevani s hipokavsti, povezanimi s kurišči. Zidovi velike stavbe se nadaljujejo na sosednja izkopna polja na križišču Kraigherjeve ulice in Rimske ploščadi in na Rimski ploščadi 24-25 (kat. št. 24, 26). Našli so eno lončarsko peč, na lončarsko proizvodnjo pa kažejo med drobnimi najdbami kalupi za izdelavo keramike in oljenk. Odkrita sta bila dva utrjena prostora za obdelavo marmorja z ohranjenimi polizdelki. Izkopali so tri vodnjake, v dveh je bila ohranjena lesena kašta. V južnem delu izkopnega polja je bil odkrit skeletni grob, vkopan v ruševino stavbe. Izvrednotenje podatkov: Datacija: Stavbe sodijo okvirno v 2. do 4. st. (Jevremov 1978, 63; Jevremov 1979, 299). Grob je datiran v konec 4. oziroma na začetek 5. st. (Korošec 1980b). Umestitev: Natančna za leto 1977 (Jevremov, Sestavljeni načrt). Manjše strukture, kot so peči in delavnice, niso umeščene. Načrta izkopavanj na Rimski ploščadi 16-20 (kat. št. 27) in sondiranj na Kraigherjevi 5-9 (kat. št. 25) ni bilo mogoče popolnoma uskladiti. Napaka je vidna pri zidovih v sondi 25 (sl. 25). Hramba izkopavalne dokumentacije: OA FF za izkopavanja 1976. PMP za izkopavanja 1976, 1977. Hramba predmetov: OA FF za izkopavanja 1976. PMP za izkopavanja 1976, 1977. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 296, 430. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1978, 61-63, t. 30: 2; 34: 12; 35: 13 (izkopavanja 1977, kratko poročilo). Jevremov 1979, Var. spom. 22, 295-299, sl. 46-50 (izkopavanja 1977, kratko poročilo; pomotoma kot B2). Jevremov 1985, 420 (izkopavanja 1977, kratko poročilo o lončarski peči). Korošec 1980b (objava groba). Dopolnilna literatura: Arheologija v Ptuju 1977, sl. na str. 4 (keramični kalupi). Horvat, Tomanič Jevremov 2001 (objava posameznih drobnih najdb). Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 3; 16: 3 (umestitev izkopavanj 1977). 28 Rimska ploščad 18 Druga imena: Toplovodni cevovod do kotlovnice - sonda 3 in razširitev ob sondi 3, raziskovalna naloga 1976/77 -hipokavst Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (B2-C2) Sl. 24, 27 Lega: Koordinate: E 567501; N 142835 Parc. št.: 513/2, 4 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 512 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Od oktobra 1976 do maja 1977 je B. Jevremov (PMP) nadziral izkop toplovoda. Na območju z bogatejšimi arheološkimi ostanki je razširil izkopno polje. Opis arheoloških ostankov: Odkrili so zidan prostor (14 x 7 m) z dvema fazama hipokavsta in kuriščem. Povezava z arhitekturo na drugih bližnjih izkopnih poljih ni jasna (Rimska ploščad 16-20, Kotlovnica, Rimska ploščad 11-15; kat. št. 27, 30, 34). Skozi zgornji tlak je bil v ruševino vkopan skeletni grob. Izvrednotenje podatkov: Naselbinsko gradivo ni izvrednoteno, objavljen pa je grob. Datacija: Naselbinske plasti podrobno niso datirane. Ruše-vinska plast je nastala v sredini 4. st. (Knific, Tomanič Jevremov 1996, 373). Grob sodi v konec 4. oziroma v prvo polovico 5. st. (Knific, Tomanič Jevremov 1996). Umestitev: Natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 293, 856, 960. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1978, 63, t. 36: 14 (kratko poročilo). Jevremov 1979, Var. spom. 22, 299-300, sl. 51-54 (kratko poročilo). Knific, Tomanič Jevremov 1996 (objava groba). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 4; 16: 4 (umestitev). Leben-Seljak 1996 (antropološka analiza groba). 29 Rimska ploščad 21-23 Drugo ime: Blok B5 Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 24, 27 Lega: Koordinate: E 567536; N 142891 Parc. št.: 512/4, 213/4 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Zaščitna izkopavanja na gradbišču bloka so potekala od 1. aprila do 15. avgusta 1977. Vodila jih je P. Korošec. Opis arheoloških ostankov: Odkrili so vodnjak z leseno oblogo. V njegovem zasutju so bile najdene prazgodovinske črepinje v sekundarni legi (kat. št. 29 - prazg.). Približno sočasna z vodnjakom je bila okrogla lončarska peč. Čez peč so bili zidani temelji velikega objekta, katerega glavnina je ležala izven izkopnega polja (ležal je verjetno na južnem delu izkopnega polja, v smeri proti stavbi na območju Kotlovnice - kat. št. 30; Korošec 1979, 303, 311, sl. 58). Pozneje je bila zgrajena stavba s štirimi prostori, ki je imela, sodeč po šibko zidanih temeljih, leseno nadgradnjo. Sledovi obrtniških dejavnosti so bili zelo izraziti. O lončarstvu pričajo peči in kalupi za izdelavo reliefne keramike ter oljenk. Izkopani so bili ostanki konstrukcije, ki jo povezujejo s predelavo kovin. Okruški marmorja kažejo na bližino kamnoseške proizvodnje, kosi amorf-nega stekla pa na steklarstvo. Na delu izkopnega polja so bili odkriti dokaj poškodovani žgani grobovi. Med njimi so ležale plasti z rimskim gradivom, živalskimi kostmi in zoglenelim lesom, ki jih je izkopavalka interpretirala kot sledove ritualnih obredov. Iz kratkih poročil niso jasni odnosi med grobovi, arhitekturo in ostanki obrtniških dejavnosti. IzvREDNoTENjE poDATKov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Približna, na območje stanovanjskega bloka. Strukture niso umeščene. Hramba izkopavalne dokumentaciie: Hramba predmetov: Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 169; sl. 15: 18; 16: 18 (približna umestitev). Jevremov 1988, 116, št. 133 (kip). Korošec 1980a (drobno gradivo). Korošec 1992a (drobno gradivo). Korošec 1992b (drobno gradivo). Korošec 1996 (drobno gradivo). Vičič 1980 (drobno gradivo). 30 Kotlovnica (Rimska ploščad) Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 24, 27 Lega: Koordinate: E 567543; N 142843 Parc. št.: 512/5 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 511, 511/1, 512, 513, 514 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Najdišče na območju gradbene jame kotlovnice in zunanjih toplotnih kanalov je raziskoval B. Jevremov (PMP) med 4. 5. in 28. 6. ter med 18. 8. in 30. 9. 1976. Opis arheoloških ostankov: Plast s prazgodovinsko keramiko (kat. št. 30 - prazg.) so prekrivale antične plasti. Odkriti so bili zidani temelji večje stavbe, v kateri je bil eden od prostorov opremeljen s hipokavstom. Izkopali so dve manjši pravokotni lončarski peči in dva vodnjaka z lesenima kaštama. Na utrjeni gramozni oziroma ilovnati podlagi so našli veliko marmornatih okruškov, kar kaže na kamnoseško dejavnost. Steklarski talilni lončki in kosi amorfnega stekla pričajo o steklarstvu, livarski lončki pa o predelavi kovin. IzvREDNoTENjE poDATKov: Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 436, 437. Topografska literatura: Batistič-Popadič 1980 (vodnjak). Korošec 1977a, 60-61 (kratko poročilo). Korošec 1977b (kratko poročilo). Korošec 1979, Var. spom. 22, 301-303, 311, sl. 56-58, 66 (kratko poročilo). Datacija: Okvirno po novcih v 2. do 4. st. (Horvat, Milič, Tomanič Jevremov 2001, 317). Umestitev: Natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP Hramba predmetov: PMP Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 395. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Horvat, Milič, Tomanič Jevremov 2001 (zaklad srebrnega nakita iz sredine 3. st.). Jevremov 1977, Var. spom. 21, 250-251 (kratko poročilo). DopoLNiLNA LiTERATuRA: Arheologija v Ptuju 1977, 11, sl. (drobno gradivo). Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 6; 16: 6 (umestitev). Jevremov 1978, 61 (omemba livarskih lončkov). Jevremov 1985, 421 (omemba amorfnega stekla). Lazar 2003, 227, sl. 60-61 (talilniki za steklo). arhitektura je uničila prazgodovinsko plast (kat. št. 31 - prazg.). Gradnja je bila zelo kakovostna, saj so se ohranili ostanki slikanega ometa, hipokavst, tlaki, keramična vodovodna cev in vodnjak. Stavba je ležala ob glavni cesti, usmerjena pravokotno na traso. V ruševino je bil vkopan dvojni skeletni grob brez pridatkov. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek 2007, 72, sl. 48; ead., Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. 31 Rimska ploščad, parc. št. 511/3 Druga imena: Trasa vročevoda v Rabelčji vasi 1987-88 (od nove kotlovnice do Bolnišnice dr. Jožeta Potrča) - razširitev, Vročevod ob Bolnici dr. Jožeta Potrča, Rimska ploščad, vzhodno od bloka 3, Ziherlova ploščad Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 24, 27 Lega: Koordinate: E 567580; N 142870 Parc. št.: 511/3, 512/6, 213/2 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1987 in 1988 je pod vodstvom I. Tuška (ZVKD Mb) potekal arheološki nadzor na trasi vročevoda. Ko so naleteli na ostanke rimske arhitekture, so na vsaki strani vročevoda izkopali dve 6 m široki sondi. V poročilih sta imenovani "zahodna" in "vzhodna" sonda. Zahodna sonda je bila predhodno že prekopana s 5 m širokim jarkom. Opis arheoloških ostankov: Izkop je segal do arheološko sterilnih plasti, 140 do 170 cm globoko. V obeh sondah so ležali zidovi rimske stavbe z več prostori in več gradbenimi fazami. Rimska Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 554, 555, 566. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Lubšina Tušek 2007, 72, sl. 48 (samo lokacija). Tušek 1987a, Let. por. Maribor 1987, 80-81. Tušek 1988a, Var. spom. 30, 252-253. Tušek 1988b, Let. por. Maribor 1988, 59, 61, 64. Tušek 1989, Var. spom. 31, 232-235, sl. 52-53. Tušek 1992, 153, 155. DopoLNiLNA LiTERATuRA: Horvat et al. 2003, 168-169, op. 214; sl. 15: 19; 16: 19 (približna umestitev). 32 Rimska ploščad 7-10 Druga imena: Blok B2, blok 2, Ziherlova ploščad, Ornig-Maierhof, Ornigs Marienhof Tip: Naselbina, grobišče, cesta Načrti: Pril. 1, 4 (B2-3) Sl. 6-7, 11-12, 24, 26 Lega: Koordinate: E 567424; N 142761 (stavba) E 567407,4; N 142793,3 (grobišče) E 567446; N 142743 (cesta) Parc. št.: 513/4; 514/1, 5 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 188; 288 (iz prve polovice 20. st.); 514 (iz druge polovice 20. st.) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1899 in 1904 so ob raziskovanjih Muzejskega društva opazovali tudi potek rimske ceste čez osrednji del Rabelčje vasi (sl. 6-7, 11-12; Kohaut 1901; Skrabar 1904; Klemenc, Saria 1936; Smodič 1958-1959). Leta 1973 so hkrati z obsežnimi sondiranji na Rimski ploščadi 1-6 (kat. št. 33) naredili tudi profil čez rimsko cesto (Strmčnik Gulič 1977, 13). Leta 1974 so pri širjenju Volkmerjeve ceste brez arheološkega nadzora, na stari parc. 514/5, odkrili del nagrobnika z napisom in reliefnim okrasom (Jevremov 1977, 248). Od oktobra 1975 do 14. 6. 1976 so pod vodstvom B. Jevremova (PMP) potekala velika zaščitna izkopavanja rimske ceste in območja, severno od nje (parc. 514/1, 5; sl. 24: 32; 26: 32; Jevremov 1977, 249). Ta izkopavanja se dotikajo glavnega območja zaščitnih izkopavanj na Rimski ploščadi 1-6 v letu 1973 (kat. št. 33). Po Volkmerjevi ulici, vzdolž stavbe Rimska ploščad 7-10, so leta 1986 vlekli plinovod. I. Tušek (ZVKD Mb) je v izkopu opazoval tanko prazgodovinsko plast (Tušek 1987b). Opis arheoloških ostankov: Rimsko cesto so zadeli že pri sondiranjih leta 1973 (Strmčnik Gulič 1977, 13). Daljši odsek ceste so izkopali v letih 1975 in 1976. Pri tem so odkrili ruševino iz kamnitih blokov, ki so jih interpretirali kot ostanke mostu (Jevremov 1977, 249). Konfiguracija zemljišča sicer ne kaže na obstoj pomembnejšega vodotoka vzdolž Volk-merjeve ulice v preteklosti (podatek J. Dular). Cesta se da slediti v obe smeri, proti jugozahodu (kat. št. 14-15) in proti severovzhodu (kat. št. 34-35, 52). Na širši prostor med najdiščema kat. št. 15 in 52 se nanašajo tudi starejša opažanja poteka ceste. Izkopavanj Muzejskega društva leta 1904, pri katerih so odkrili rimsko cesto, se ne da natančno umestiti (Skrabar 1904, 191-192, 213; sl. 6: med 11 in 12). Možno, da gre za območji Rimske ploščadi 7-10 (kat. št. 32) ali Rimske ploščadi 11-15 (kat. št. 34). Na karti iz leta 1911 (sl. 7) je bila cesta označena glede na dejanski potek nekoliko preveč proti jugu (območje "Ornig-Maierhof; Marienhof", stara par. 288; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911; tudi: Kohaut 1901, 19; Klemenc Saria 1936, 43: 42, karta). Smodič ima cesto narisano nekoliko preveč proti severu (Smodič 1958-1959, t. 1). Nagrobnik, z upodobitvami kovaškega orodja, je bil najden v nejasnih okoliščinah leta 1974 zahodno od str- njenega izkopnega polja 1976-77 (Jevremov 1977, 248; id. 1988, 37-39, št. 4). V jugozahodnem delu izkopnega polja sta bila odkrita dva odlomka kamnitega reliefnega okrasa grobnice z motivi delfina ter Herakleja in Alkestide (Jevremov 1988, 107-109, št. 118-119). Relief je ležal verjetno razmeroma blizu ostankov grobnice, ki so bili odkriti l. 1899 južno od rimske ceste (kat. št. 33). V severnem delu raziskanega območja, okoli 50 m stran od ceste, je ležalo grobišče s približno dvajsetimi žganimi grobovi. Najdeni so bili pepelnica iz peščenca in temelji nagrobnikov iz rečnih prodnikov (Jevremov 1977, 249). Severno od ceste so v letih 1975 in 1976 raziskali veliko stavbo z več prostori, ki so bili verjetno zidani v več fazah. Na območju stavbe in ob njej je bilo najdenih pet lončarskih in dve opekarski peči ter štirje vodnjaki (sl. 26: 32; Jevremov 1977, 249). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Grobovi okvirno sodijo v zgodnjo rimsko dobo (1.-2. st.), kamniti nagrobni spomeniki v 2. st. (Jevremov 1988, 38, 118-119). Naselbinsko gradivo ni datirano. Umestitev: Natančna za izkopavanja v letih 1975 in 1976 (Je-vremov, Sestavljeni načrt). Ta izkopavanja pomagajo umestiti tudi vsa starejša opazovanja poteka rimske ceste čez Rabelčjo vas. Nagrobnik iz leta 1974: natančno mesto odkritja ni znano. Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP: nagrobnik 1974, izkopavanja 1975-1976. Hramba predmetov: PMP: nagrobnik 1974, izkopavanja 1975-1976. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 298, 853, 962, 964, 654, 1403. Jevremov, Sestavljeni načrt. Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911. - Neoštevilčeno, vrisan je potek ceste severozahodno od št. 9 (sl. 7). Topografska literatura: Jevremov 1977, Var. spom. 21, 248 (nagrobnik), 249 (kratko poročilo za 1975-1976). Jevremov 1978, 59, t. 30: 1; 31: 6; 32: 7 (kratko poročilo za 1975-1976); 61, t. 33: 10 (nagrobnik). Jevremov 1985, 422 (kratko poročilo za 1975-1976). Klemenc, Saria 1936, 43: 42 (potek ceste). Kohaut 1901, 19 (potek ceste). Skrabar 1904, 191-192, 213, sl. 132: 12 (potek ceste). ^ izkop / excavation area 1973 območje žganih grobov / area of cremation graves ^ izkop / excavation area 1975 • žgani grob / cremation _^ izkop / excavation area 1975-76 lončarska peč / pottery kiln ^ izkop / excavation area 1976-77 • vodnjak, vodni zbiralnik / weU, water reservoir ^ uničeno / destroyed 1977 izhodišče meritev / measuring point cesta/road 599 parc. št. / plot No. zid/wall (JO) hišna št. / house No. Sl. 26: Izkopna polja na Rimski ploščadi. Kat. št. 27, 32-34. M. 1 : 1000. Fig. 26: Excavation areas on Rimska ploščad. Cat. Nos. 27, 32-34. Scale 1: 1000. Smodič 1958-1959, t. 1 (potek ceste). strmčnik Gulič 1977 (kratko poročilo za sondiranja ceste 1973). Tušek 1987b, Var. spom. 29, 266 (omemba nadzora 1986). Dopolnilna literatura: Arheologija v Ptuju 1977, 9, sl. (nagrobni spomenik). Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 7; 16: 7 (umestitev). Jevremov 1988, 37-39, 107-109, št. 4, 118-119 (nagrobni spomeniki). 33 Rimska ploščad 1-6 Druga imena: Volkmerjevo naselje, Blok B1, sonda 19 pri bloku B1, kompleks A, Ornigova pristava, Ornig-Maierhof, Marienhof Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (B3-C3) Sl. 7: 9 (dopisana št. 42); 11: 12; 12: 42; 13: 9; 24; 26; 27 Lega: Koordinate: E 567480; N 142713 Parc. št.: 513/4 ; 514/1, 5, 7-8 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 288 k. o. Ptuj (prva polovica 20. st.); 513; 514 k. o. Ptuj (druga polovica 20. st.). Zgodovina raziskav: Spomladi 1899 so po naključju odkrili rimske kamnite spomenike, takoj nato so v okolici sledila raziskovanja Muzejskega društva (sl. 7: 9; Kohaut 1901). Leta 1973 je M. Strmčnik Gulič (ZVKD Mb) sondirala od gradbišča bloka Rimska ploščad 1-3 (parc. 514/8) do rimske ceste, ki teče že na območju stavbe Rimska ploščad 6-7(kat. št. 32). Izkopala je 36 sond (sl. 26: 33; Strmčnik 1974). Leta 1975 (med 18. 6. in 20. 7.) je B. Jevremov (PMP) na območju bloka Rimska ploščad 4-5 izkopal še 18 sond (na takratni parc. 514, danes parc. 514/8) in sondo št. 19 (na takratni parc. 513; danes parc. 514/8) (sl. 26: 33; Jevremov 1977). Opis arheoloških ostankov: Leta 1973 so izkopali profil čez rimsko cesto (glej kat. št. 32). Tik ob cesti so odkrili zidane temelje lončarske delavnice z dvema prostoroma in dvema lončarskima pečema. Stavba je bila dvakrat požgana; med drobnim gradivom prevladujejo lončarski odpadki. Sodeč po analizah tere sigilate, je delavnica obratovala v drugi polovici 2. st. in v severskem obdobju (Curk, Gulič, Tušek 1984, 62; Gabler 1986). V sondah, ki ležijo dlje od ceste, so odkrili manj izrazite arheološke plasti in tudi rimske zidove, vendar izkopov niso toliko razširili, da bi lahko razumeli naravo ostankov. Čez južni del območja novogradnje je potekal 3 m glob ok jarek (Strmčnik 1974; Strmčnik Gulič 1977). Tudi pri sondiranjih leta 1975 so dobili več lončarskih peči, zidove in jarek (sonde 1-19; Jevremov 1977; Jevremov 1979). S širšega območja blokov Rimska ploščad 1-6 pa prihajajo tudi podatki o grobovih. Marca 1899 so na posestvu župana Jožefa Orniga ("Ornig-Maierhof", "Marienhof") pri delih v sadovnjaku dobili marmorno ograjo. Sledila so izkopavanja Muzejskega društva brez prisotnosti arheologa, pri katerih so odkrili dva marmornata leva in odlomek napisnega kamna. Očitno je šlo za dele velike grobnice. Med drobnimi najdbami omenjajo oljenke ter novce Klavdija in Konstantina, ne poročajo pa o ostankih zidov (Kohaut 1901; CIL III suppl. 4, 15185; Jevremov 1988). Osamljen žgani grob je bil najden leta 1975 v sondi 19, tik ob peči. V njem je bila oljenka vrste Loeschcke X s pečatom VRSVLI (dokumentacija PMP; datacija tipa oljenke v 2.-3. st. po Istenič 1999, 159). Razmerje med grobovi in lončarskimi obrati je nejasno. Glavnina območja, ki je danes pozidano, je bila zgolj sondirana in ne bo mogoče rekonstruirati rimske arhitekture. Izvrednotenje podatkov: Analiza tere sigilate (Gabler 1986), ostalo neizvre-dnoteno. Datacija: Redke najstarejše najdbe sodijo v konec 1. st. Prva faza lončarskega obrata je datirana v srednjeantonin-sko obdobje, večina materiala je iz druge faze in sodi v seversko obdobje. Gradivo iz prve polovice 4. st. je maloštevilno (Strmčnik 1974, 209; Curk, Gulič, Tušek 1984, 62; Gabler 1986). Grobne najdbe sodijo okvirno v 2. do 3. st. Umestitev: Izkopavanje leta 1899 locirata Klemenc in Saria (1936, 43: 42) na staro parcelo 288 (prim. sl. 12: 42). Najbolj natančno lokacijo dobimo na karti iz leta 1911, na kateri je vidno, da je Muzejsko društvo raziskovalo približno na sredini parcele 288, na kvadratnem območju s stranico okoli 30 m. Izkopno polje je bilo od rimske ceste oddaljeno okoli 10 m (sl. 7: 9; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911: št. 9; Skrabar, Text 1911, št. 9). Potek rimske ceste je na tej karti zamaknjen za okoli 15 m proti jugovzhodu (primerjaj pril. 4, sl. 26). Verjetno tudi izkopno polje iz leta 1899, ki leži sredi parcele, ni bilo vrisano na podlagi geodetske izmere. Torej je lokacija izkopavanj zelo približna in jo lahko postavimo na zemljišče med danes znanim potekom rimske ceste in stavbo Rimska ploščad 1-3 (približno parc. 514/7, 8). Izkopavanja iz leta 1973 so umeščena natančno po geodetski izmeri (Strmčnik Gulič, Blok B-1 1973), prav tako izkopavanja iz leta 1975 (Jevremov, Sestavljeni načrt). Kljub temu obeh načrtov ni bilo mogoče popolnoma uskladiti. Za osnovo usklajevanja smo vzeli črto, ki povezuje koordinati: E 567 400, N 142 700 in E 567 500, N 142 700 (sl. 26: izhodiščni točki meritev). Sestavili smo tako, da se točki ujemata na obeh načrtih. Napaka se na načrtu za leto 1975 (Jevremov, Sestavljeni načrt) povečuje v smeri proti severu, na načrtu za leto 1973 (Strmčnik Gulič, Blok B-1 1973) pa v smeri proti jugu (Dom upokojencev je nekoliko zamaknjen). Na severu območja kat. št. 32 (l. 1975) in na južnih sondah območja kat. št. 33 (l. 1973) je napaka približno 2 m. Hramba izkopavalne dokumentacije: Za leto 1899 neznano. ZVKD Mb za izkopavanja 1973. PMP za izkopavanja leta 1975. Hramba predmetov: PMP: deloma najdbe iz leta 1899; najdbe iz leta 1975. ZVKD Mb: izkopavanja 1973. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 294, 298, 389, 654, 964, 1404. Arheološki zemljevid PMP, št. 9. - Tekst ob št. 9: PM 1899 (sl. 13). Jevremov, Sestavljeni načrt. Skrabar, Text 1911, št. 9. - Tekst k št. 9: Grabung Pettauer Museumsv. 1899. Maierhof Ornig Kohaut wie sub 8 S. 19 (sl. 10: 9). Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 9. - Tekst ob št. 9: PM 1899. Poznej e dopisano s svinčnikom: 42 (sl. 7). Strmčnik Gulič, Blok B-1 1973. Topografska literatura: Curk, Gulič, Tušek 1984, 61-64, sl. 2-4 (interpretacija lončarske delavnice in načrt arhitekture iz sondiranj 1973). Jevremov 1977, Var. spom. 21, 248-249 (kratko poročilo za sondiranja 1975: parc. 514 in 513). Jevremov 1978, 60, t. 31: 5; 32: 9 (kratko poročilo za sondiranja 1975: parc. 514 in 513). Klemenc, Saria 1936, 43: 42. Kohaut 1901, 18-19, sl. 2-4 (kratko poročilo za raziskovanja 1899). Strmčnik 1974, Var. spom. 17-19/1, 208-209 (kratko poročilo za sondiranja 1973). Strmčnik Gulič 1977 (kratko poročilo za sondiranja 1973). Var. spom. 22, 1979, 308-311, sl. 63-66 (pregledne karte sondiranj 1973). Dopolnilna literatura: Abramič 1925a, 52: 3-4, 198: 12; pril.: 12 (kamniti spomeniki). Abramič 1925b, 46: 3-4, 194: 12; pril.: 12 (kamniti spomeniki). CIL III suppl. 4, 15185 (napisni kamen iz l. 1899). Gabler 1986 (analiza sigilatnih najdb iz sondiranj 1973). Horvat et al. 2003, 168-169, 170; sl. 15: 8-10; 16: 8-10 (lokacije). Istenič 1999 (datacija tipa oljenke). Jevremov 1988, 83-84, 127, št. 71, št. 156 (objava kamnite ograje in leva iz l. 1899). 34 Rimska ploščad 11-15 Druga imena: Blok B4, Ziherlova ploščad, Marienhof, Ornigs Marienhof, Ornigacker Tip: Naselbina, grobišče, cesta Načrti: Pril. 1, 4 (C2-3) Sl. 6: 12; 7: 10 (pripisano: 43); 11: 7; 12; 13: 10; 24; 26; 27 Lega: Koordinate: E 567529; N 142780 Parc. št.: 513/1-2 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Prve arheološke najdbe na širšem območju stavbe Rimska ploščad 11-15 so dobili leta 1904, ko so bile tu še kmetijske površine (Skrabar 1904). Leta 1977 so bili arheološki ostanki na gradbišču bloka Rimska ploščad 11-15 uničeni: gradbena jama (100 x 20/25 m) je bila prekopana do globine 5 m, na območju ceste in parkirišča (verjetno severovzhodno od bloka) pa je bilo posnete 0,5 m kulturne plasti. Arheologi so lahko samo kartirali skromne ostanke. Ob severovzhodnem delu izkopa za blok je P. Korošec nato izkopala sondo, veliko 7 x 3 m (Korošec 1977a; ead. 1979). Opis arheoloških ostankov: Leta 1904 so pri rigolanju na posestvu župana Jožefa Orniga (Marienhof) dobili traso rimske ceste, ostanke zidov in številne drobne najdbe, med drugim tudi spodnji del kalupa za oljenke s pečatom VRSVL (Skrabar 1904; prim. tudi Klemenc, Saria 1936, 43: 42). Leta 1977 je bila na uničenem delu gradbene jame bloka ugotovljena rimska cesta. Južno od ceste so ležali žgani grobovi s kakovostnimi pridatki (steklo, tera sigilata). V izkopu je bilo dokumentiranih več kot enajst peči za žganje keramike. Nad pečmi so ležali ostanki zidov več objektov. Na območju sodobne ceste in parkirišča so bili ugotovljeni ostanki desetih lončarskih peči. Tudi v sondi severovzhodno od gradbene jame so odkrili ostanke lončarskih peči. Te je prekrila stavba, ki je imela štiri faze gradnje. Iz prve in tretje faze izvirajo ostanki fresk. Ta stavba se je mogoče nadaljevala proti severu, na Rimsko ploščad 18 (kat. št. 28; Korošec 1977a; ead. 1979). Topografska literatura: Korošec 1977a, 61-63 (kratko poročilo za l. 1977). Korošec 1979, Var. spom. 22, 300-301, 311, sl. 55 (kratko poročilo za l. 1977). Skrabar 1904, 191-192, 213, sl. 132: 12 (kratko poročilo za l. 1904). Dopolnilna literatura: Abramič 1925a, 15; 198: 5-7; pril.: 7 (cesta). Abramič 1925b, 8; 194: 5-7; pril.: 7 (cesta). Emeršič 1980 (drobno gradivo). Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 17; 16: 17 (umestitev). Klemenc, Saria 1936, 43: 42 (omemba). Vičič 1980 (drobno gradivo). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. V severovzhodni sondi naj bi prva gradbena faza, ki je prekrila lončarske peči, sodila na konec 1. in na začetek 2. st. (Korošec 1977a, 62). Umestitev: Skrabar postavlja najdišče iz leta 1904 v sredino razdalje med pokopališčem in potokom, ki je tekel iz Ljudskega vrta (sl. 6: 12; Skrabar 1904, 191-192, sl. 132). Še najbolje lahko lociramo območje po karti iz leta 1911 (sl. 7: 10; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911: št. 10; Skrabar, Text 1911, št. 10), ki kaže, da je bilo najdišče okoli 150 m oddaljeno od Volkmerjeve ceste, se pravi, da je ležalo na širšem območju Rimske ploščadi 11-15 oziroma mogoče že na območju kat. št. 35. Umestitev najdišča iz leta 1904 je torej zelo približna. Lokacija arheoloških ostankov, ki so jih dokumentirali leta 1977, je približna. Hramba izkopavalne dokumentaciie: Hramba predmetov: Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 432, 433, 434, 654. Arheološki zemljevid PMP, št. 10. - Označena je cesta (sl. 13). Skrabar, Text 1911, št. 10. - Tekst k št. 10: Zug der römischen Straße. Bei Rigolarbeiten aufgedeckt, heute im Ornigacker noch sichtbar (sl. 10: 10). Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 10. - Tekst ob št. 10: Römische Straße. Kasnejši pripis: 43 (sl. 7). 35 Rimska ploščad, parc. 511/1 in 513/2 Druga imena: Toplovodni cevovod Zdravstveni dom - sonde 1, 2, 3; Vročevod za Zdravstveni dom, Raziskovalna naloga 1977, Raziskovalna naloga Obrtniški del Poetovione 1978 Tip: Naselbina, cesta Načrti: Pril. 1, 4 (C2-3) Sl. 24, 27 Lega: Koordinate: E 567557; N 142805 Parc. št.: 511/1, 512/5, 513/2, 534/1 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 511 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1976 (med 13. 10. in 17. 11.) je B. Jevremov (PMP) na trasi cevovoda centralne kurjave, ki je povezal Kotlovnico z Zdravstvenim domom, izkopal tri dolge ozke sonde (sl. 27: 35, sonda 1-3/1976). Med sondo 3/1976 in izkopnim poljem Zdravstvenega doma (kat. št. 36) sta bili leta 1976 dokumentirani še dve lončarske peči (sl. 27: 35; Temeljna top. zbirka, zap. 394: podatek M. Tomanič Jevremov). V letih 1977 in 1978 je Jevremov severozahodni odsek sonde 3 razširil z dvema izkopnima poljema: "raziskovalna naloga 1977" od 4. 9. do 8. 10. 1977 (sl. 24: 35; 27: 35, izkopno polje 1977) ter "raziskovalna naloga 1978" od 21. 6. do 18. 8. 1978 (sl. 24: 35, sl. 27: 35, izkopno polje 1978). Opis arheoloških ostankov: Jevremov je v sondi 3/1976 odkril traso rimske ceste, štiri lončarske peči in stavbne zidove. Na dveh Sl. 27 / Fig. 27 U izkop / excavation area — geo&ikalna izmera / geophysical prospecting ■ negativni izkop / no archaeological remains 1 nenatančno lociran izkop / imprecisely located excavation area - cesta / road —= zid / wall • žgani grob / cremation 1_1 skeletni grob / inhumation lončarska peč / pottery kiln • vodnjak, vodni zbiralnik / well, water reservoir 513/2 parc. št. / plot No. @ hišna št. / house No. Sl. 27: Izkopna polja in območji geofizikalne izmere na Rimski ploščadi. Kat. št. 27-31, 33-37. M. 1 : 1000. Fig. 27: Excavation areas and geophysical prospecting at Rimska ploščad. Cat. Nos. 27-31, 33-37. Scale 1: 1000. dodatnih izkopnih poljih v letih 1977 in 1978 so bili odkriti zidani temelji več prostorov, šest lončarskih peči in pet vodnjakov. Eden od prostorov je bil opremljen s tlakom iz malte in slikanim stenskim ometom. Med drobnimi najdbami so najpomembnejše tiste, ki kažejo na obrtniško dejavnost: talilni lončki za kovino, kalupi za oljenke in reliefno keramiko. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Severozahodni del sonde 3/1976 je natančno umeščen (Jevremov, Sestavljeni načrt). Sondi 1 in 2/1976 in jugovzhodni podaljšek sonde 3/1976 so umeščeni dokaj natančno po kombinacji geodetske izmere (Jevremov, Sestavljeni načrt) ter skice iz terenskega dnevnika (Jevremov, Dnevnik 1976). Lokacija peči, ugotovljenih leta 1976 ob sondi 3, je približna (Temeljna top. zbirka, zap. 394) Izkopišči za leti 1977 in 1978 sta umeščeni približno po načrtu iz arhiva PMP (Raziskovalna naloga 1977-1978). Večina lončarskih peči ni umeščenih na našem načrtu (sl. 27). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 291, 394, 959. Jevremov, Dnevnik 1976. Jevremov, Sestavljeni načrt. Jevremov, Raziskovalna naloga 1977-1978. Topografska literatura: Jevremov 1977, Var. spom. 21, 250 (kratko poročilo za leto 1976). Jevremov 1978, 60-61, 63-64, t. 26: 4; 27; 28: 1-4; 36: 15 (kratko poročilo, drobno gradivo). Jevremov 1981, Var. spom. 23, 248-249, sl. 72 spodaj, t. 1-4 (kratko poročilo za leti 1977 in 1978, drobno gradivo; v poročilu letnici 1978 in 1979). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 11-12; 16: 11-12 (umestitev). 36 Zdravstveni dom Druga imena: Potrčeva cesta 19a Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C2-3) Sl. 24, 27, 28 Lega: Koordinate: E 567613; N 142783 Parc. št.: 511/1-2, 533/3 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: B. Jevremov (PMP) je od 25. 3. do 11. 7. 1975 raziskoval na bodočem gradbišču Zdravstvenega doma. Leta 2009 je B. Mušič za ZVKD Mb izvedel geoelek-trične in georadarske meritve na prostoru med najdišči kat. št. 29-31 in 35-37 (sl. 27-28; Temeljna top. zbirka, zap. 392: podatek B. Mušič). Opis arheoloških ostankov: Gradbišče Zdravstvenega doma so razdelili na dva dela in severozahodnega sistematično raziskali, jugovzhodnega pa sondirali. Rimska poselitev je poškodovala prazgodovinske sloje (kat. št. 36 - prazg.). Odkrili so zidane temelje dveh rimskih stavb. Večja je imela leseno nadgradnjo ter notranjost razdeljeno s tremi vrstami stebrov. V njej so odkrili dve kurišči in dva vodnjaka. Dva vodnjaka sta ležala tudi izven stavb. Našli so šest žganih grobov. Zemljišče je bilo proti jugovzhodu nasuto in je hkrati močno padalo. Tam so raziskovali samo z globokimi sondami, celo do globine 5 m. Ker kulturne plasti niso opazili, so sklepali, da leži območje že izven rimske naselbine. Izvrednotenie podatkov: Zgodovina raziskav: I. Tušek (ZVKD Mb) je leta 1978 opravil ogled ob izkopu gradbene jame za novogradnjo. Opis arheoloških ostankov: Ugotovljena je bila ruševinska plast z drobnimi rimskimi najdbami. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Za sondiranja in izkopavanja natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Za geoelektrične in georadarske meritve natančna (Temeljna top. zbirka, zap. 392: podatek B. Mušič). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 392 (podatek B. Mušič), 393. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1977, Var. spom. 21, 249-250 (kratko poročilo). DopoLNiLNA LiTERATuRA: Horvat et al. 2003, 168-169; sl. 15: 13; 16: 13 (lokacija). Jevremov 1978, 60, t. 30: 3; 33: 11 (omemba). 37 Bolnišnica (butanska postaja) Druga imena: Potrčeva cesta 21a, parc. 510; Bolnica dr. Jožeta Potrča - butanska postaja Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 24, 27, 28 Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna, po legi sodobnega objekta. Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 1214. Topografska literatura: Tušek, Strmčnik Gulič 1978, Let. por. Maribor 1978 (1979), 24 (omemba). 38 Bolnišnica (nova kirurgija) Druga imena: Potrčeva cesta 21 (parc. 502), Prizidek k Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča, Kirurški oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, Nova kirurgija Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (C2-3) Sl. 24, 28 Lega: Koordinate: E 567695; N 142805 Parc. št.: 502 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 237 (zahodni del), 277 (vzhodni del) k. o. Ptuj Lega: Koordinate: E 567646; N 142833 Parc. št.: 510 (del) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Ob izkopu za temelje prizidka kirurškega oddelka bolnišnice so naleteli na zidove (25. 8. 1970). Ostanke je po odkritju dokumentirala Z. Šubic (PMP). OPIS ARHEOLOŠKIH OSTANKOV: Zidovi iz prodnikov, široki 0,60 m in 0,70 m, so ležali 1,20 m globoko. Posebnih drobnih najdb ni bilo, v Inventarni knjigi PMP je omenjena keramika. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Približna, na objekt (Šubic, Dnevnik 1968-1971). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP: R 11780-11782. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 279. Šubic, Dnevnik 1968-1971 (poročilo za 25. 8. 1970). Topografska literatura: Šubic 1970, Var. spom. 15, 158 (omemba). Opis arheoloških ostankov: Leta 1958 so našli dva prazna sarkofaga iz peščenca, brez napisa in neokrašena. Nedaleč stran so odkrili dva novca Gordijana (Mikl 1960-1961). Ni jasno ali gre za eno od manjših skupin grobov ali le za sekundarno najdišče. Leta 1975 so izkopali štiri povezane lončarske peči. Ena od peči je imela dve fazi. Peči je poškodoval 1 m širok jarek, ki je bil zasut z rimskim gradivom. Pete odkrite peči niso raziskali, ker so jo takrat nameravali prezentirati na mestu (Jevremov 1977). Izvrednotenie podatkov: Sarkofaga objavljena v poročilu (Mikl 1960-1961). Izkopavanja 1975 niso izvrednotena. Dataciia: Peči niso ožje datirane, sarkofaga sta poznorimska. Umestitev: Za raziskave leta 1975 natančna (Jevremov, Sestavljeni načrt). Za sarkofaga približna (Mikl 1960-1961; Temeljna top. zbirka, zap. 153: podatek I. Mikl Curk, 1999; drugače M. Tomanič Jevremov: parc. 495/2, pril. 4: C3). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. 39 Bolnišnica (vhod) Druga imena: Potrčeva cesta 21, Vhod v bolnišnico,Vratarski paviljon, Stara kirurgija, Sonda pred staro kirurgijo Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C3) Sl. 24, 28 Lega: Koordinate: E 567739; N 142759 Parc. št.: 502 (vzhodni del), 495/1 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 278/1 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Spomladi leta 1958 so prenavljali vhod v bolnišnico (parc. št. 502) in naleteli na dva sarkofaga (Mikl 1960-1961). Julija, novembra in decembra leta 1975 je B. Jevremov (PMP) v neposredni bližini, verjetno le nekaj metrov jugovzhodno od najdišča sarkofagov, raziskal več lončarskih peči (Jevremov 1977). Hramba predmetov: PMP: RL 734 (manjši sarkofag in pripadajoči pokrov). Nepremični ostanki: Neraziskana peta lončarska peč. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 153, 387. Jevremov, Sestavljeni načrt. Topografska literatura: Jevremov 1977, Var. spom. 21, 248 (kratko poročilo za izkopavanja leta 1977). Mikl 1960-1961, 169-170, sl. 8-9 (kratko poročilo o najdbi sarkofagov). DopoLNiLNA LiTERATuRA: Horvat et al. 2003, 168-169, op. 209; sl. 15: 14; 16: 14 (umestitev sonde 1977). Jevremov 1978, 60 (omemba peči 1977). Jevremov 1988, 94, št. 95 (sarkofag). Mikl Curk 1990, 566: 37 (omemba sarkofagov). 40 Potrčeva cesta 13-15 Druga imena: Za hišo Kravagna (Kravanja?), Ljutomerska cesta 11 Sl. 28: Izkopna polja na območjih Zdravstvenega doma, Bolnišnice in Potrčeve ceste. Kat. št. 35-41. M. 1 : 1000. Fig. 28: Excavation areas at Zdravstveni dom, Bolnišnica and on Potrčeva cesta. Cat. Nos. 35-41. Scale 1: 1000. Tip: Naselbina, grobišče, cesta Načrti: Pril. 1, 4 (C3) Sl. 7 (dopisana št. 44); 12: 44; 13: 111; 28 Lega: Koordinate: E 567705; N 142665 Parc. št.: 537/1 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 283/1-2 k. o. Ptuj (najdba 1926); 536/1 in 537 k. o. Ptuj (izkop 2001-02) Zgodovina raziskav: Leta 1926 je Muzejsko društvo na takrat še nepozidanem zemljišču "za hišo Kravagna" (nekdanja Ljutomerska cesta, št. 11) izvedlo poizkusno izkopavanje, okoliščine niso pojasnjene. Naleteli so na posamične rimske najdbe in na ostanke cestišča (Klemenc, Saria 1936, 43: 44, brez navedbe vira). V letu 2001 in 2002 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala dela ob rušenju starih objektov (Potrčeva 15 in 17) in raziskala zemljišče za novo stavbo. Odkrili so rimsko grobišče, nekaj grobov pa je bilo predhodno uničenih (Temeljna top. zbirka, zap. 1756: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Opis arheoloških ostankov: Izkopavanje leta 1926 je samo omenjeno (Klemenc, Saria 1936, 43: 44, brez navedbe vira), natančna lokacija in podrobnosti pa niso znane. Naleteli so na ostanke ceste, ki naj bi bila rimska. Drobne najdbe pa bi lahko izvirale iz grobov. V letih 2001 in 2002 so raziskali rimsko grobišče z več kot 100 žganimi in enim skeletnim grobom. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Grobišče je okvirno datirano v 2. in 3. st. (Temeljna top. zbirka, zap. 1756: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Umestitev: Najdišče iz leta 1926 umeščeno zelo približno, med današnji parc. 537/1 in 536/2. Dve ozki vzporedni sondi sta narisani na Arheološkem zemljevidu PMP tik ob nekdanji hiši Ljutomerska 11 (sl. 13: 111; Arheološki zemljevid PMP, št. 111), drugje je lokacija še manj natančna (sl. 7: dopisana št. 44; 12: 44; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, pripis 44; Klemenc, Saria 1936, pril.: 44). Izkopavanja 2001-02 so umeščena natančno (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: Neznano za izkopavanja leta 1926. ZVKD Mb za izkopavanja 2001-02. Hramba predmetov: Neznano za izkopavanja leta 1926. ZVKD Mb za izkopavanja 2001-02. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 658, 1756 (pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010), 1713. Arheološki zemljevid PMP, št. 111. - Tekst ob št. 111: PM 1926 in narisani sondi (sl. 13). Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911. - Najdišče izvorno ni označeno, saj je bilo odkrito pozneje, kot je bila narejena karta. Vendar je na mestu najdbe poznejši pripis: 44 (sl. 7). Topografska literatura: Klemenc, Saria 1936, 43: 44 (omemba). 41 Dom upokojencev Druga imena: Volkmerjeva cesta 10, Prizidek k Domu upokojencev (1984, stavba D), Dovozna cesta (1985), Trasa plinovoda od Potrčeve ceste do nove kotlovnice (1986), Prizidek k Domu upokojencev (1992, stavba E), Dograditev kuhinje in in jedilnice (1997, stavba K), Prizidek terase (2001), Prizidek zimskega vrta (2002, stavba G), Vrtec (negativno) Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C3) Sl. 28, 29 Lega: Koordinate: E 567575; N 142653 Parc. št.: 516/1-3; 531/1-2 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 288? (del), 290, 291, 297 k. o. Ptuj izkop / excavation area nenatančno lociran izkop / imprecisely located excavation area negativni izkop / no archaeological remains ---geofizikalna izmera / geophysical prospecting iMi zid/waU območje arhitekture / area covered by architecture 513/2 pare. št. / plot No. žgani grob / cremation .- skeletni grob / inhumation ^ najdišče sarkofagov / location of the sarcophagi lončarska peč / pottery kiln vodnjak, vodni zbiralnik / well, reservoir @ hišna št./houseNo. sl. 28 / Fig. 28 \ C. vW 516/3 y^lkmerjeva c., p. 524, 525 U izkop / excavation area • vodni zbiralnik / water reservoir u negativni izkop / no archaeological remains • jama / pit —= zid / wall : --- jarek/ ditch •3 žgani grob / cremation 213/1 parc. št. / plot No. —1 skeletni grob / inhumation A-l sodobni objekt / recent building območje grobov / area of graves @ hišna št. / house No. ni lončarska peč / pottery kiln Sl. 29: Izkopna polja in območja najdb pri Domu upokojencev in ob Volkmerjevi cesti. Kat. št. 41-42. M. 1 : 1000. Fig. 29: Excavation areas and areas of finds at Dom upokojencev and on Volkmerjeva cesta. Cat. Nos. 41-42. Scale 1: 1000. Zgodovina raziskav: Do leta 1974 so brez nadzora arheologov zgradili glavne stavbe Doma upokojencev (sl. 29: A, B, C, K) in okolico komunalno uredili. Leta 1984 je I. Tušek (ZVKD Mb) nadziral izkop gradbene jame za prizidek k Domu (sl. 29: D) in našel skeletni grob (1/1984), v recentno premaknjeni plasti pa tudi marmorno skulpturo leva. Nadzorovan izkop gradbene jame za prizidek k Vrtcu (parc. 533/2, Potrčeva cesta 9A), severovzhodno od Doma upokojencev, pa je bil arheološko negativen. Leta 1985 so nadaljevali arheološka zaščitna dela ob urejanju okolice in gradnji dovozne ceste (sl. 29: H). Izkopali so dva žgana in šest skeletnih grobov (2-9) ter štiri rimske peči (1-4/1985). Leta 1986 je Tušek ob Volkmerjevi cesti nadziral izkop na trasi plinovoda od Potrčeve ceste do nove kotlovnice (sl. 29). Na odseku ob Domu upokojencev so v 1,60-1,80 m globokem in 1 m širokem jarku ugotovili le zaradi recentnih posegov močno premešane plasti. Poleti 1992 je Tušek pri nadzoru izkopa gradbene jame za nov prizidek (sl. 29: E) odkril plast z rimskimi najdbami in dve večji jami (1 in 2/1992). Leta 1997 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzirala izkope za gradnjo kuhinje in jedilnice (sl. 29: I). Izkop je segal le do globine 0,50 m, morebitnih globljih rimskih plasti niso načeli. Leta 2001 je M. Lubšina Tušek vodila izkopavanja ob gradnji terase med objekti A, B in E (sl. 29: F) in odkrila skupino petih peči (1-5/2001). V letu 2002, ob nadzoru izkopa za zimski vrt (sl. 29: G), pa je dobila del antičnega odvodnega jarka. OPIS ARHEOLOŠKIH OSTANKOV: Z materialom, izkopanim ob gradnji glavne stavbe Doma upokojencev, so izravnali okoliška zemljišča. Tako so pozneje pri vseh arheoloških posegih vedno znova naleteli na zelo poškodovano zemljišče in nasute plasti z antično ruševino, gradbenimi ostanki in lončenino. V ilovnato geološko osnovo vkopani objekti, to je lončarske peči, jame in grobovi, so poškodovani in prekriti s premešanimi antičnimi plastmi. Štiri manjše okrogle lončarske peči so ležale na območju H (sl. 29: 1-4). V njih je bilo najdeno deformirano posodje in v bližini lončarsko orodje iz kosti. Eno od peči (1/1985) je poškodoval skeletni grob. Na območju F je bilo odkritih pet ovalnih in pravokotnih lončarskih peči (sl. 29: 1-5) s polizdelki in kalupi za oljenke. Neposredno ob teh pečeh ležijo ostanki lesene in zidane arhitekture. Dve večji jami (premera 2,50 do 3,00 m) sta bili zapolnjeni s številnimi fragmenti rimske lončenine. Jama 2, ki je bila 1,40 m globoka, je interpretirana kot vodni zbiralnik (sl. 29: prizidek E). Poleg antičnih je vsebovala tudi nekaj prazgodovinskih najdb (kat. št. 41 - prazg.). Na južnem delu območja je potekal z rimskodobnim gradbenim materialom in lončenino zasut odvodni jarek (sl. 29: G). Skupina grobov na območju H (sl. 29: 2-9) in posamezni grob na območju D (sl. 29: 1) predstavljata ostanek večjega uničenega grobišča, ki se je širilo na prostoru sodobnih stavb (prim. ostanke kamnitih spomenikov na sosednjih najdiščih kat. št. 32, 33, 42). Dva grobova sta bila žgana, sedem je bilo skeletnih. Skeletni grob (7/1985) je bil vkopan v delovni prostor ene od peči (v peč 1/1985). Skeletni grob 2 je ležal v konstrukciji iz neobdelanih marmornatih plošč, za dno je bil uporabljen starejši nagrobnik. K uničenemu delu grobišča sodi verjetno tudi marmorni kip leva, najden v sekundarni legi. Severovzhodno od Doma upokojencev (Vrtec in jugovzhodni del Zdravstvenega doma, kat. št. 36) verjetno ni bilo več grobov. Izvrednotenje podatkov: Objavljena so poročila (Lubšina Tušek 2007; Tušek 2007). Datacija: Lončarska proizvodnja je datirana od sredine 2. st. dalje in v 3. st. Odvodni jarek je rimskodoben (Lubšina Tušek 2007, 66). Sekundarno uporabljen nagrobnik je iz 2. st. (podatek M. Šašel Kos; prim. Tušek 1986: konec 2. ali 3. st.). Prevladujoči skeletni grobovi kažejo na poznorimsko obdobje (Tušek 2007). Umestitev: Natančna, po objavah (Lubšina Tušek 2007, sl. 2 in 48; Tušek 2007, pril. 1 in 2) in dokumentaciji (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb: večina gradiva. PMP: nagrobnik (RL 979). Skulptura (lev): stoji na zelenici pred vhodom v Dom upokojencev. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 151, 485, 487-4 514, 533, 616, 966, 1127, 1142, 1739. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. 8, 512- Topografska literatura: Lubšina Tušek 1997, Let. por. Maribor 1997, 188: št. 5 (kratko poročilo o nadzoru l. 1997). Lubšina Tušek 2007 (pregledno poročilo o pečeh). Tušek 1984b, Let. por. Maribor 1984, 71-72, sl. 1, pril. 1 (kratko poročilo za leto 1984). Tušek 1985, 405, 407, t. 6 (grobova 1/1984 in 3/1985). Tušek 1985a, Var. spom. 27, 239, sl. 58-59 (kratko poročilo za leto 1984 - Dom upokojencev); 299 (kratko poročilo za leto 1984 - Vrtec). Tušek 1986, 360-362, sl. 12-13, t. 13 (nagrobnik, kamniti lev). Tušek 1986a, Var. spom. 28, 270-272, sl. 39-41 (kratko poročilo za leto 1985). Tušek 1986b, Let. por. Maribor 1986, 44 (kratko poročilo za leto 1986). Tušek 1987b, Var. spom. 29, 265-266 (kratko poročilo za leto 1986). Tušek 1993a, Var. spom. 35, 1993 (1995), 134-136 (kratko poročilo za leto 1992). Tušek 2007 (pregledno poročilo o grobišču). DopoLNiLNA LiTERATuRA: Horvat et al. 2003, 168-171, op. 217, 224, 237, 242; sl. 15: 26 (okvirna umestitev). Jevremov 1988, 68, št. 44 (nagrobnik). Mikl Curk 1990, 565: 37 (omemba grobišča). 42 Volkmerjeva cesta, parc. 524 in 525 Druga imena: Marijin dvorec, Marienhof, Ornigs Marienhof, poleg sv. Ožbalta Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C3) Sl. 7: 12; 11: 13; 13; 29; 30 Lega: Koordinate: E 567576; N 142600 Parc. št.: 524, 525 k. o. Ptuj stara parc. št.: 290 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1905 so na Ornigovem posestvu - "Marienhof" - slučajno izkopali kamnito pepelnico (Skrabar 1905a; id. 1905b; Klemec, Saria 1936, 43: 42). Muzejsko društvo je ob sodelovanju V. Skrabarja takoj izvedlo manjša izkopavanja. Iskali so manjkajoče kose pepelnice in odkrili nekaj antičnih najdb (Skrabar 1905a). Opis arheoloških ostankov: Pepelnica iz marmorja nosi napis, ki omenja vojaka XIV. legije. V bližini so pozneje našli še keramiko, del človeške lobanje in novce. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Pepelnica: 1. st. (Jevremov 1988). Novci: 4. st. (Skrabar 1905a). Umestitev: Najdišče pepelnice je s pomočjo prve objave (Skrabar 1905a, 302) in arhivske karte (sl. 7: 12; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 12) približno določeno (sl. 29: 42; 30: 42). Danes je to širše območje južno od Doma upokojencev (kat. št. 41), na meji parcel 524 in 525. Po Skrabarjevih podatkih v primarni objavi je najdišče pepelnice ležalo na skrajnem jugovzhodnem koncu Ornigovega posestva, bližje Sv. Ožbaltu (Skrabar 1905a). Ko opisuje najdišče pepelnice (Skrabar 1905a, 302, op. 1), citira svojo eno leto prej objavljeno karto (prim. sl. 6), na kateri seveda pepelnica še ne more biti označena. Njeno lokacijo pokaže le posredno - glede na najbližje takrat že znano najdišče (kat. št 32 - sl. 6: 12 - "Ornigs Marienhof, 1904"). Abramič (1925a) pepelnico na karti bolj natančno locira, in to na Marijin dvorec (sl. 11: 13; "Marienhof"), ter jo hkrati loči od najdišča Ornigova pristava (sl. 11: 12; "Maierhof^").45 Klemec in Saria (1936, 43: 42) sta približno locirala pepelnico na okvirno isti prostor kot ostanke grobnice, najdene leta 1899 (kat. št. 33), ter zidovja, odkritega leta 1904 (kat. št. 34). Hramba izkopavalne dokumentaciie: Hramba predmetov: PMP: pepelnica, inv. št. RL 36. Ostalo: neznano. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 1402. Arheološki zemljevid PMP. - Na mestu najdbe: simbol za sarkofag in napis SARKOFAG (sl. 13). skrabar, Text 1911, št. 12. - Besedilo k št. 12: Röm. Sarkophag am Marienhof. Skrabar M. d. Z. K. 1905 3. Folge 4. ß. S. 302 (sl. 10: 12). skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 12. - Besedilo na mestu najdbe: simbol za sarkofag in Sarkoph. ter št. 12. (sl. 7). Zraven pa ni nobenega poznejšega dopisa -npr. številke, ki bi se ujemala s številko na karti Klemenc, Saria 1936, priloga. Topografska literatura: Abramič 1925a, 62: 39, 198: 13; pril.: 13 (omemba, lokacija). Abramič 1925b, 57: 39, 194: 13; pril.: 13 (omemba, lokacija). Klemenc, Saria 1936, 43: 42 (nenatančno, omemba). Skrabar 1905a, 302-303, sl. 66 (poročilo). Skrabar 1905b (poročilo). Dopolnilna literatura: AIJ 378. Jevremov 1988, 125-126, št. 152. 43 Cerkev sv. Ožbalta Druga imena: Potrčeva cesta, Cerkev sv. Ožbalta in obzidje, Sv. ožbalt, Sv. Ožbald, Sv. Ožbolt, St. Oswaldkirche, St. Oswald, Kapuzinerkirche sv. Ožbolt Tip: Posamične najdbe 45 Veliko Ornigovo posestvo je bilo razdeljeno na dva dela: na severozahodu je bila "Ornigova pristava" - "Maierhof", na jugovzhodu pa "Marijin dvorec" - "Marienhof" (sl. 11; Abramic 1925a, 198, priloga). I sonda / trench ^ območje rimskih grobov / area of Roman graves : ™ : zid, tlak / waU, pavement m vzidani rimski kamni / immured Roman stones 521 pare. Št./plotNo. Sl. 30: Sonde in območja najdb v okolici Sv. Ožbalta. Kat. št. 42-43. M. 1 : 1000. Fig. 30: Trenches and areas of finds at Sv. Ožbalt. Cat. Nos. 42-43. Scale 1: 1000. Načrti: Pril. 1, 4 (C3) Sl. 7: 103 (dopisano 4); 12: 4; 13: 103; 30 Lega: Koordinate: E 567605; N 142565 Parc. št.: 517/1, 519/1-2, 520-521 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letu 1911 so med rušenjem jugovzhodnega dela starega pokopališkega zidu, ki je potekal po robu terase (današnja parc. 519/1), našli več rimskih obdelanih kamnov (Abramic 1925a, 62: 38; id. 1931, 197-198; Klemenc, Saria 1936, 43: 4; AIJ 409). M. Abramic (Muzejsko društvo) je avgusta leta 1927 raziskoval kostnico pod zakristijo cerkve in opazil vzidane antične kamne, ki pa niso imeli napisov ali okrasja (Skrabar 1928). Med popravilom dela pokopališkega obzidja leta 1932 so ponovno našli več rimskih obdelanih kamnov (Skrabar 1933, 255; Klemenc, Saria 1936, 43: 4; AIJ 282). Leta 1972 (od 6. 7. do 4. 8.) je M. Tomanič Jevremov (PMP) okoli cerkve sv. Ožbalta izkopala 15 različno velikih sond ter raziskala srednjeveško in novodobno pokopališče (kat. št. 43 - sr. in novi vek). Naletela je tudi na posamične rimske najdbe (Tomanič Jevremov 1974). 1986 so mimo Sv. Ožbalta (vzdolž parcel ob notranji strani obzidja) kopali jarek za plinovod. Zasledili so le ostanke novoveških prekopanih grobov (Tušek 1986b; id. 1987b; kat. št. 43 - sr. in novi vek). OPIS ARHEOLOŠKIH OSTANKOV: Iz okolice cerkve poznamo nekaj posamičnih prazgodovinskih najdb (kat. št. 43 - prazg.). Leta 1972 so v sondi 6 našli Hadrijanov novec (sl. 30: 6; Tomanič Jevremov 1974; FMRSl 2, str. 315, št. 434/25: 223). Z območja Sv. Ožbalta izvira tudi srebrnik Aleksandra Severa (FMRSl 2, str. 325, št. 434/25: 458), ki pa je brez ožjih najdiščnih podatkov (Temeljna top. zbirka, zap. 360: podatek A. Miškec, 2004). Leta 1911 so odkrili nagrobni oltar z delom reliefa in napisa ter dve ovršji nagrobnikov, enega s kipom Ikara ter drugega z levi in Jupitrovo glavo (AIJ 409; Abramič 1925a, 62: 38; id. 1931, 197-198; Klemenc, Saria 1936, 43: 4; Skrabar, Text 1911, št. 103). Leta 1932 je bil najden gornji del Jupitrovega oltarja (AIJ 282; Skrabar 1933, 255; Klemenc, Saria 1936, 43: št. 4). Rimski obdelani kamni, ki so bili sekundarno vzidani v cekev in pokopališki zid, domnevno izvirajo z bližnjega grobišča. Izvrednotenie podatkov: Novca: FMRSl 2, str. 315, št. 434/25: 223; str. 325, št. 434/25: 458. Kamnito gradivo: neizvrednoteno. Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba; novca 2.-3. st. Umestitev: Sonde in najdbe iz leta 1972 so natančno umeščene (Tomanič Jevremov, Sv. Ožbalt 1972). Sekundarno najdišče kamnitih spomenikov je nekdanje pokopališko obzidje in del obstoječe cerkve. Obzidje je natančno locirano s pomočjo starih kart in virov (sl. 7: 103; 13: 103; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 103; Skrabar, Text 1911, št. 103; Arheološki zemljevid PMP). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP: za sondiranje 1972. Ostalo: neznano. Hramba predmetov: PMP: novec, inv. št. 2533 (stara inv. št. 3468; FMRSl 2, str. 315, št. 434/25: 223). Numizmatični kabinet NMS: novec, inv. št. 8508 (stara inv. št. PT 3469; FMRSl 2, str. 325, št. 434/25: 458). PMP: napisna kamna AIJ 409 (RL 60) in AIJ 282. Kamni, vzidani v kostnici, so ostali na svojem mestu. Neznano: dve ovršji nagrobnikov, najdeni leta 1911 (Skrabar, Text 1911, št. 103; Klemenc, Saria 1936, 43: 4). Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 356, 360, 642, 1254. Arheološki zemljevid PMP. - Ob št. 103: vrisan potek obzidja in napis 1912 (sl. 13). Skrabar, Text 1911, št. 103. - Tekst k št. 103: Anläßlich der Demolierung der Umfassungsmauer des St. Oswaldi-Friedhofes im Baumaterial gefunden: a. Röm. Grabstein mit Inschrift. b. Ikarus=Statue. c. Grabbekrönung mit Löwe und Jupiterkopf. Vir ni naveden. skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 103. - Tekst na mestu najdbe: 103. 1912. Pozneje dopisano s svinčnikom: 4 (sl. 7). Tomanič Jevremov, Sv. Ožbalt 1972. Topografska literatura: Abramič 1925a, 62: 38 (napis iz leta 1911). Abramič 1925b, 56: 38 (napis iz leta 1911). Abramič 1931, 197-198: 19 (napis iz leta 1911). AIJ 282, 409 (napisa iz let 1911 in 1932). FMRSl 2, str. 315, št. 434/25: 223; str. 325, št. 434/25: 458 (novci). Klemenc, Saria 1936, 43: 4 (kratko poročilo). skrabar 1928 (omemba raziskav kostnice 1927). Skrabar 1933 (omemba napisa iz leta 1932). Tomanič Jevremov 1974, Var. spom. 17-19/1, 165 (poročilo o sondiranju 1972). Tušek 1986b, Let. por. Maribor 1986, 44 (kratko poročilo o trasi plinovoda). Tušek 1987b, Var. spom. 29, 265-266 (kratko poročilo o trasi plinovoda). Dopolnilna literatura: Jevremov 1988, 69, št. 45 (= AIJ 409). 44 Panonska ulica Druga imena: Kapucinski samostan, Vojaška skladišča, Potrčeva cesta - začasno parkirišče, Oskrbovalni plinovod 1996, Panonska ulica (južni del), Zgornji del Panonske ulice Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (B4-C4) Sl. 31 Lega: Koordinate: E 567501; N 142462 Parc. št.: 571, 3991 (cesta) k. o. Ptuj stara parc. št.: 298/1 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Kapucinski samostan je nastal ob srednjeveški vpadnici, predhodnici današnje Potrčeve ceste, ki je vodila na Ptuj s severovzhoda. Ukinjen je bil konec 18. st. samostanski kompleks z okolico so pozneje spremenili v vojaški objekt s skladišči. I I izkop / excavation area I I 1 sonda / trench m stavba -1. st. / l^t cent. building ^ lončarska peč / pottery kiln 513/2 pare. št. / plot No. :== jarek / ditch @ hišna št. / house No. Sl. 31: Izkopna polja na Panonski ulici in Potrčevi cesti. Kat. št. 44, 46. M. 1 : 1000. Fig. 31: Excavation areas on Panonska ulica and Potrčeva cesta. Cat. Nos. 44, 46. Scale 1: 1000. Med leti 1992 in 1996 sta zemljišče raziskovala I. Tušek, s sondami 1-3/1992, in nato M. Lubšina Tušek, ki je razširila in poglobila izkope (oba ZVKD Mb). Skupaj so izkopali štiri sonde med objekti po celi parceli in večjo površino na sredini, na območju nekdanjega samostana s hodnikom in cerkvijo (sl. 31). Pregledali so prostor skladišč, pa tudi zemeljske plasti med temelji nekdanjega samostana in pripadajočimi objekti. Globoke kleti, kripte in samostanski kanalizacijski sistem so velik del arheoloških plasti popolnoma uničili. Kljub temu so še našli prazgodovinske (kat. št. 44 - prazg.), rimske in novoveške naselbinske ostanke (kat. št. 44 - sr. in novi vek). Leta 1996 je Lubšina Tušek nadzorovala gradnjo plinovoda (šir. trase 1,5 m; glob. 1,4-1,6 m) po južnem delu Panonske ulice (sl. 31). OPIS ARHEOLOŠKIH OSTANKOV: Zemljišče leži nad Grajeno in nad robom stare rečne terase vzdolž Potrčeve ceste. Peščeno konglomeratno osnovo dravske terase prekriva 0,20 do 0,30 m debela plast sterilne rumene ilovice. Prazgodovinska plast nad njo je bila debela 0,20-0,30 m, pokrita je bila z rimsko naselbinsko plastjo in še višje z novodobno ruševino. Prazgodovinski in rimski vkopi segajo v sterilno ilovico. Ohranile so se jame za stojke, ki so sled rimskodobne lesene arhitekture. V razširjeni sondi 3 so odkrili ostanke v tla poglobljene lesene stavbe iz 1. st. po Kr. (sl. 31; Lubšina Tušek 1994; ead. 1994-1995, 190-191; ead. 1996). s sondo 1, razširjenim izkopom in raziskavo na Panonski ulici so ugotovili 6 m širok in 3 m globok rimski jarek, ki je tekel proti Grajeni v smeri severovzhod-ju-gozahod. Poškodoval je prazgodovinsko kulturno plast, prekrit je bil z novoveškimi strukturami, zapolnjen pa je bil z odlomki lončenine iz 1.-3. st. (Tušek 1993a, 137; Lubšina Tušek 1994-1995, 190; ead. 1995, 186; ead. 1997, 165; Temeljna top. zbirka, zap. 1120: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Izkop plinovoda leta 1986 ob Volkmerjevi ulici (kat. št. 43) je pokazal, da severno od območja ni izrazitejših antičnih ostankov. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: stavba iz 1. st. Lončenina iz jarka sodi v 1.-3. st. Večina gradiva še ni datirana. Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010; Temeljna top. zbirka, zap. 1120: pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 624, 1120 (pisno poročilo M. Lubšina Tušek, 2010), 1121. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Lubšina Tušek 1994, Let. por. Maribor 1994, 85 (poročilo 1994). Lubšina Tušek 1994-1995, Var. spom. 36, 1994-1995 (1997), 189-191 (poročilo 1993). Lubšina Tušek 1995, Let. por. Maribor 1995 (1996), 185-187 (poročilo 1996). Lubšina Tušek 1996, Var. spom. 37, 1996 (1998), 96 (poročilo 1994). Lubšina Tušek 1997, Let. por. Maribor 1997, 165-166, št. 27 (Panonska ul., 1996). Tušek 1993a, Var. spom. 35, 1993 (1995), 136-137 (poročilo 1992). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 166, op. 187; sl. 14; 15: 20. 45 Ciril-Metodov drevored 2 Druga imena: Panonija - samopostrežni paviljon, Trgovina Pano-nija, Vogal med Potrčevo ulico (prej Ljutomerska cesta) in Ciril-Metodovim drevoredom Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (C4) Sl. 32 Lega: Koordinate: E 567640; N 142447 Parc. št.: 4045 k. o. Ptuj stara parc. št.: 299, 341, 631, 632 k. o. Ptuj (v prvih objavah so navedene parc. št. 299, 341, 342 k. o. Ptuj). Zgodovina raziskav: Leta 1967 so ob izkopu temeljev novogradnje naleteli na gradbene ostanke iz rimske dobe - tlakovan prostor in dve opekarski peči. Delo je najprej nadzorovala in nato peči sistematično raziskala Z. Šubic (PMP). Raziskave so bile prostorsko in časovno omejene le na del gradnji namenjenega prostora. Pred uničenjem so lahko raziskali dve peči ter kurišče tretje, ki je nedotaknjena ostala v zemlji. Opis arheoloških ostankov: Rimski objekti so bili globoko vkopani. Najgloblje, 2,50 m pod antično hodno površino, je segal skupni prostor pred kurišči vseh treh peči (sl. 32: D). Najdišče je večfazno. Peč E je uničila mlajša peč B. Takrat so hkrati sezidali tri peči (A, B in C) s skupnim predprostorom (D) med kurišči (sl. 32: A- D). Pri gradnji je bila uporabljena opeka z žigi C.C.C in M.IVN. FIR. Več premazov rešetk in popravila obokov dokazujejo daljše obdobje obratovanja peči, ki so bile namenjene žganju imbreksov in tegul. Na višini antične hodne površine, 4 m jugovzhodno od peči B, je bila postavljena zidana stavba - raziskan je bil zahodni vogal (sl. 32: F). Notranjost je bila tlakovana, v ruševini nad tlakom so odkrili stenski omet. Skrajno omejen izkop ni omogočal neposredne navezave stavbe s stratigrafsko situacijo tik ob pečeh. Okoli 50 m proti jugozahodu so bili odkriti ostanki še ene delavnice (kat. št. 46). Izvrednotenie podatkov: Objavljeno je obširno poročilo o izkopavanju (Šubic 1968; prim. tudi ead. 1969). O. 'V 1447/1 / / (2) 1446/1 4045 1446/1 I izkop / excavation area ] opekarska peč / pottery kiln lY neraziskana peč / unexcavated kiln zid/wall I tiak / pavement 4045 pare. št./plotNo. @ hišna št. / house No. 45/ \ xCiril-Metodov^evored 2 4045 Sl. 32: Izkopavanja ob Ciril-Metodovem drevoredu. Kat. št. 45. M. 1 : 200. Fig. 32: Excavations on Ciril-Metodov drevored. Cat. No. 45. Scale 1: 200. Dataciia: Po žigih na opekah M(arci) IVN(i) FIR(mini) in C.C.C, ki izvirajo iz petovionskih delavnic, lahko datiramo opekarski obrat na konec 2. ali na začetek 3. st. (Šubic 1968, 469; Vičič 1980, 13; Istenič 1999, 197-198; prim. Lovenjak 2004). Stavba F in starejša peč E nista datirani. Umestitev: Natančna v obstoječo stavbo, po dokumentaciji (Šubic, Dnevnik 1965-1967) in poročilu (Šubic 1968, pril. 1a). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Nepremični ostanki: od peči C so lahko raziskali le kurišče. Sama peč je ostala ohranjena pod kletjo nove stavbe. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 251. Šubic, Dnevnik 1965-1967. Topografska literatura: Šubic 1967, Var. spom. 12, 93 (kratko poročilo). Šubic 1968 (poročilo). Šubic 1969 (poročilo). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 167-169, op. 215; sl. 14; 15: 24; 20 (umestitev). Istenič 1999 (primerjava za žige na opekah). Lovenjak 2004 (primerjava za žige na opekah). Vičič 1980 (primerjava za žige na opekah). 46 Potrčeva cesta 10 Druga imena: Perutnina Ptuj, Upravna stavba Mesokombinata Perutnina Ptuj Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (C4) Sl. 31 Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 168-169, op. 216; sl. 14; 15: 25 (približna umestitev). 47 Potrčeva cesta 2 Druga imena: Ljutomerska cesta, Gostilna Župančič Tip: Grobišče Lega: Koordinate: E 567594; N 142405 Parc. št.: 1440, 1444/2 k. o. Ptuj stara parc. št.: 1444/1, 1444/2, 1445 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: B. Jevremov (PMP) je leta 1977 sondiral del bodočega gradbišča. Izkopali so sedem sond, ki so segale več kot dva metra globoko. Sledili so strojni izkop vrhnjih plasti in sistematične raziskave. Opis arheoloških ostankov: Našli so prazgodovinske grobove (kat. št. 46 - prazg.) in ostanke rimske opekarsko-lončarske delavnice: del večje stavbe s podstavki za stebre ter lončarsko peč. Rimske plasti so poškodovali mlajši vkopi. Okoli 50 m severovzhodno od najdišča je bila odkrita še ena opekarska delavnica (kat. št. 45). Izvrednotenje podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Približna, na območje nove stavbe (Temeljna top. zbirka, zap. 425: M. Tomanič Jevremov in J. Dular, 2010). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: PMP, tudi odlitek peči. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 425-426. Topografska literatura: Jevremov 1979, Var. spom. 22, 294-295 (kratko poročilo). Jevremov 1988-1989 (stratigrafska situacija). Načrti: Pril. 1, 4 (C4) Lega: Koordinate: E 567511; N 142354 Parc. št.: 3984-1(cesta), 1436/4 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 303, 497/2 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1960 so med kopanjem kanalizacije ob cesti, pred vhodom v nekdanjo gostilno Župančič, naleteli na sarkofag. Odkritje je zabeležila I. Mikl Curk (PMP). Opis arheoloških ostankov: V jarku ob robu cestišča so v globini tri metre pod površino našli dno sarkofaga iz peščenca. Ležal je na dnu vkopa, na sterilni plasti. V humozni plasti vkopa so se ohranile še nekatere dolge kosti očitno dislociranega, vendar domnevno pripadajočega skeleta. Izvrednotenje podatkov: Datacija: Poznorimska doba. Umestitev: Približna, na rob ceste, ob stavbi Potrčeva cesta 2 (Temeljna top. zbirka, zap. 189: podatek I. Mikl Curk, 1998). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: Sarkofag so zasuli na mestu najdbe. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 189. Topografska literatura: Mikl 1960-1961a, Var. spom. 8, 1960-1961 (1962), 212 (kratko poročilo; nepravilna stara parcelna št. 289/1). Mikl Curk 1990, 565: 31 (kratko poročilo). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 172, op. 243, sl. 6 (umestitev). 48 Ciril-Metodov drevored 8 Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C4) Lega: Koordinate: E 567662; N 142380 Parc. št.: 1451/4 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 333/1 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1963 so ob izkopu za novogradnjo naleteli na grob. Najdbo je zabeležila I. Mikl Curk (PMP). Opis arheoloških ostankov: Skelet brez sledov grobne konstrukcije in pridatkov je ležal en meter globoko vkopan v prst. Možno je, da gre za poznorimski pokop (Mikl 1962-1964). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Pozna rimska doba. Umestitev: Približna, na zahodni rob stavbe (Temeljna top. zbirka, zap. 216: ustni podatek I. Mikl Curk, 1998). Napačna umestitev: Horvat et al. 2003, sl. 6. Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 216. Topografska literatura: Mikl 1962-1964, Var. spom. 9, 1962-1964 (1965), 183 (kratko poročilo; napačna parcelna št. 331/1, pravilna 333/1). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 171-172, op. 243, sl. 6 (napačna umestitev). 49 Sprehajalna pot, parc. 505 Druga imena: Bolnišnica dr. Jožeta Potrča; Nova porodnišnica -komunalno urejanje okolice, Sonda za kanalizacijo (sonda 1); Nova porodnišnica - drugi jarek za hidrantno mrežo 1991 - povezovalni vodovod (sonda 2); Drevored proti Ljudskemu vrtu Tip: Grobišče, cesta Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 22, 24, 33, 34 Lega: Koordinate: E 567773; N 142972 Parc. št.: 505, 3979 (pot) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Na širšem območju bolnišnice so od 1989 do 1991 potekale različne zaščitne arheološke raziskave, ki sta jih vodila I. Tušek (ZVKD Mb) in M. Vomer Gojkovič (PMP). Raziskali so dele rimske opekarsko-lončarske delavnice, cesto in grobišče (glej tudi kat. št. 52, 53, 54). V letih 1990 in 1991 so izkopali sondo 1 na trasi jarka za kanalizacijo (Tušek 1991; id. 1992a; id. 2004), leta 1991 pa sondo 2 na trasi vodovodnega jarka (Tušek 1992a; id. 2004). Opis arheoloških ostankov: Zemljišče, ki rahlo pada proti jugu in zahodu, pred arheološkim sondiranjem ni bilo pozidano. Večinoma so ga prekrivale njive. Je pa bil prostor preoblikovan zaradi večkratnih regulacij nekdanjega potoka oziroma iztoka iz ribnika v Ljudskem vrtu, gradnje Župančičeve ulice in različnih komunalnih vodov. V sondi 2 so ugotovili ostanke nasutja rimske ceste (sl. 33: 49; 34; Tušek 1992a, 283). Severno od rimske ceste (sonda 2) so našli ploščad iz zbitega gramoza, ki je bila verjetno osnova kamnite grobnice ali nagrobnika, ter vogal zidane grobne parcele. Zid je prekrival jamo žganega groba 17, poškodovan pa je bil z vkopom skeletnega groba. Žgani grob 17 je vseboval pridatke iz 1. st. (sl. 34: A, grobovi 11, 17, II). Na skrajnem severnem koncu sonde 2 so našli še pet žganih grobov (sl. 34: A, grobovi 12-16). Južno od rimske ceste so odkrili več ploščadi na- izkop / excavation area zid/wall 2 objekt / building !! hipokavst / hj^pocaust • vodnjak, vodni zbiralnik / well, reservoir • žgani grob / cremation skeletni grob / inhumation I ploščad / platform 0 območje grobov / area of graves cesta/road nekdanji potok / former stream Sl. 33: Izkopna polja v okolici Bolnišnice. Kat. št. 49-54, 56. A-B: območji na sl. 34. M. 1 : 1000. Fig. 33: Excavation areas at Bolnišnica. Cat. Nos. 49-54, 56. A-B: areas presented on Figure 34. Scale 1: 1000. 14 16 15 12 218 49 A Sprehajalna pot, p.505\ 3979 \X 3979 \ / \ \ Àf \ Sprehajalna pot/ B 218 p. 505 \ \ s» ■o 10 X. 505 8 3 I to •n C3-» P ta ■d o 505 218 11Û H/ ♦ Sprehaialna pot, p. 505 3979 \ / V" \ \ , /V " \\ 4 ^nI 2 m "'v/ / r 500/2 507/1 H izkop / excavation area O I_I_ iMi zid/wall ^ ploščad / platform 9 2 žgani grob / cremation •—I skeletni grob / inhmnation X nagrobni spomenik / grave-monument = = cesta/road nekdanji potok / former stream 213/1 parc. št./plot No. 5m Sl. 34: Sondi ob Sprehajalni poti. A-B: detajla slike 33. Kat. št. 49. M. 1 : 250. Fig. 34: Trenches at Sprehajalna pot. A-B: close-ups of Figure 33. Cat. No. 49. Scale 1: 250. grobnih spomenikov (sl. 34: B, sonda 2; dve ploščadi v sondi 1 nista locirani) in temelje grobnih parcel (Tušek 1992a, 283). V zasipni plasti so ležali odlomki nagrobnih spomenikov (sonda 2: del sarkofaga; Tušek 1992a, 283; Temeljna top. zbirka, zap. 571: komentar M. Lubšina Tušek, 2008). V bližnini parcel so našli žgane in skeletne grobove. Opečnato grobnico (grob III), ki je vsebovala ostanke več prekopanih skeletov, sta poškodovala dva mlajša skeletna grobova (grobova IV in V). Otroški skelet je ležal v marmornati pepelnici (grob VI; sl. 34: B; Tušek 1992a, 283). Južno od grobov iz sonde 2 so že leta 1935 naključno našli sarkofag s skeletom (sl. 33: kat. št. 51). V jugozahodnem delu sonde 1, to je med grobovi in lončarsko delavnico (kat. št. 52), se je širila rimska kulturna plast z vkopi in enim ognjiščem (Tušek 1992a, 283). Okoli 30 m južno od grobov ležijo ostanki še ene lončarske delavnice (sonda 2; sl. 33: kat. št. 53). Izvrednotenie podatkov: Objavljeni so kratko poročilo (Tušek 1992a) in opisi grobov (Tušek 2004). Dataciia: Datacija grobišča je okvirna, od 1. do konca 4. st. (Tušek 2004, 71). Umestitev: sondi sta natančno umeščeni po objavljenem načrtu (Tušek 2004, sl. na str. 56) in dokumentaciji (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010; Temeljna top. zbirka, zap. 593: podatek M. Lubšina Tušek, 2009). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: PMP: drobne najdbe. Kamniti spomeniki so deloma razstavljeni na prostem kot del arheološkega parka ob bolnišnici (Tušek 2004, 55). Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 571 (komentar M. Lubšina Tušek, 2008), 593, 600. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Tušek 1991, Var. spom. 33, 241 (poročilo 1990). Tušek 1992a, Var. spom. 34, 282-284 (poročilo 1991). Tušek 2004 (načrt, opisi grobov). 50 Župančičeva ulica, parc. št. 218 Druga imena: odtok ribnika v Ljudskem vrtu, Abfluss des Volksgartenteiches, Volksgartenbach, Volksgarten Bächlein, Pod Ljudskim vrtom Tip: Cesta Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 6: 16; 7: 11 (pripisano 46); 8: 11 (pripisano 46); 11: 8; 12: 46; 13: 11; 22; 33; 35 Lega: Koordinate: E 567781; N 142993 Parc. št.: 218, 219/12 (zahodni rob), 505 (vzhodni rob), 3979 (pot) k. o. Ptuj stara parc. št.: 230/1, 6 (zahodni rob), 355 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Okrog leta 1896 so razstrelili ostanke mostu ("Brückenköpfe") v strugi takratnega iztoka iz ribnika v Ljudskem vrtu (Skrabar 1904, 191-192, op. 1, sl. 132: 16). Ohranjeni dokumenti ne opisujejo arheoloških ostankov in njihovega uničenja. Morda je slednje povezano z ureditvijo odvodnjavanja in kanalizacije za staro bolnišnico in hiralnico (Oblak 2004: idejni načrti ureditve prostora s konca 19. st.). Opis arheoloških ostankov: Uničeni most je povezoval nekoč visoka bregova potoka (sl. 6-8, 11-13). Domneva o antičnem izvoru mostu je Skrabarjeva, ki natančnejše lokacije ter drugih okoliščin ne navaja (sl. 6: 16; Skrabar 1904, 191-192, op. 1, sl. 132: 16). Po njem so povzete tudi vse poznejše omembe mostu (sl. 11: 8; 12: 46; Abramič 1925a, pril.: 8; Klemenc, Saria 1936, 43: 46; Horvat et al. 2003, 166, op. 185, sl. 5, 14-15). Najbolj natančno je lego označil H. Winkler leta 1919-20 ob izkopavanju rimskega grobišča v bližini (kat. št. 57; Dolenc Vičič 2006, 188, 193-194, sl. 4-5). Kaže, da ostankov mostu po koncu 19. st. niso več videli. Na datacijo mostu v antično dobo kaže njegova lega na trasi rimske ceste. Odseki ceste so bili odkriti sorazmerno blizu, zahodno od mostu (kat. št. 49, 52). Izvrednotenie podatkov: Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 171, op. 233; sl. 5; sl. 6 (okvirna umestitev). Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Približna, na nekaj 10 m dolgo in široko območje med sprehajalno potjo proti Ljudskemu vrtu in Župančičevo ulico (sl. 33: 50; 35: 50; Dolenc Vičič 2006, pril. 1). stara struga potoka je označena (pril. 3-4, sl. 5, 33; Dolenc Vičič 2006, pril. 1) po Franciscejskem katastru (Arhiv RS, AS 3000/M463b01) in po starem katastrskem načrtu 1 : 1000 Ptuj 2/3. Most približno lociramo s pomočjo arhivskih virov (sl. 7-8, 13; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 11; Skrabar, Text 1911, št. 11; Winkler, Grabung 1919, skice 1, ad 1, ad 1 in 2 [= Dolenc Vičič 2006, 190, sl. 4-5]; Arheološki zemljevid PMP, 11) ter po objavah (sl. 6, 11-12; Skrabar 1904, sl. 132: 16; Abramič 1925a, pril.: 8; Klemenc, Saria 1936, pril.: 46). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP. Hramba predmetov: Nepremični ostanki: Niso opazni. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 659. Arheološki zemljevid PMP, št. 11. - Tekst ob št. 11: Odstr. rim. mostišče in simbol za most (sl. 13) skrabar, Text 1911, št. 11. - Tekst k št. 11: Weggesprengter röm. Brückenkopf. Skrabar Jahrb. d.k.k. Z. K. 2. B. 1904, S. 191 Situationsskizze 16 (sl. 10: 11). skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 11. - Tekst ob št. 11: Brückenkopf in simbol za most. Pozneje dopisano s svinčnikom: 46 (sl. 7, 8). Winkler, Grabung 1919. - V dnevniku sta most in cesta s parcelnimi številkami narisana na skicah 1, ad 1, ad 1 in 2. [römische Brücke] in [römischer Straßenzug]. Topografska literatura: Abramič 1925a, pril.: 8 (umestitev). Abramič 1925b, pril.: 8 (umestitev). Dolenc Vičič 2006, 193-194, sl. 4- 5, 11-12, pril. 1: E, F (umestitev). Klemenc, Saria 1936, 43: 46 (omemba). skrabar 1904, 191-192, op. 1, sl. 132: 16 (omemba). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 166, op. 185, sl. 5, 14-15 (umestitev). oblak 2004, 136 in 138, skici (struga potoka). 51 Sprehajalna pot, parc. 507 Druga imena: Gregorčičev drevored, drevored proti Ljudskemu vrtu, Hiralnica, Siechenhaus, Banovinska bolnica Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 7: (dopisana št. 45); 8: (dopisana št. 45); 13: 126; 33 Lega: Koordinate: E 567790; N 142919 Parc. št.: 500/2, 507/1 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 276/1-2 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V nekdanjem Gregorčičevem drevoredu (današnja sprehajalna pot ob bolnišnici proti Ljudskemu vrtu), na njivah za "hiralnico" oz. bolnišnico, so leta 1935 med oranjem naleteli na sarkofag (Smodič 1935; Klemenc, Saria 1936). V bližini naj bi bili že prej odkrili podoben sarkofag (Vomer Gojkovič, Kolar 1993, 41 - brez navedbe vira). Opis ARHEoLoŠKiH osTANKov: Neokrašen sarkofag je bil izklesan iz apnenca, pokrov pa iz marmorja. V notranjosti so bili skromni ostanki skeleta, fibula in dva novca Konstancija II. Zelo verjetno gre za najdbo in situ. Grob leži na robu velikega vzhodnega grobišča (kat. št. 49). Izvrednotenje podatkov: Datacija: Po novcih Konstancija II. pokop v sarkofagu ni mogel biti starejši od druge tretjine 4. st. (FMRSl 2, str. 377, št. 434/26: 10-11). Umestitev: Približna umestitev po objavah (Smodič 1935; Kle-menc, Saria 1936). Ožje lahko umestimo sarkofag po poznejšem dopisu na arhivski karti na vzhodni vogal stare parcele 276/1 - na meji s parc. 276/2 (sl. 7-8; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911: dopisana št. 45). Hramba izkopavalne dokumentacije: Hramba predmetov: PMP: eden od novcev iz sarkofaga, inv. št. N2017; stara inv. št. 3360 (FMRSl 2, str. 377, št. 434/26: 10). Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 665. Arheološki zemljevid PMP, št. 126. - Na mestu najdbe je napis: 126: sarkofag in simbol za sarkofag (sl. 13). skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911. - Najdišče izvorno ni označeno, na mestu najdbe je poznejši pripis: 45, južno od rimske ceste - med cesto in bolnišnico, na vogalu starih parcel 276/1 in 276/2 (sl. 7). Topografska literatura: FMRSl 2, str. 377, št. 434/26: 10-11 (novca). Klemenc, Saria 1936, 43: 45 (kratko poročilo). Smodič 1935 (kratko poročilo). Vomer Gojkovič, Kolar 1993, 41 (omemba). 52 Porodnišnica Druga imena: Potrčeva cesta 25, Prizidek h ginekološko-poro-dnemu oddelku splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, Nova porodnišnica, Komunalno urejanje okolice nove porodnišnice, Bolnišnica (prizidek za Interni oddelek, Potrčeva cesta 23) Tip: Naselbina, grob, cesta Načrti: Pril. 1, 4 (C2) Sl. 22, 24, 33 Lega: Koordinate: E 567729; N 142894 Parc. št.: 504, 505, 507/1 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 499, 500/2, 501-505 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1979 (od 5. do 12. 2.) je Blagoj Jevremov (PMP) nadziral izkop gradbene jame za prizidek bolnišnice (parc. 502 - prizidek za Interni oddelek). Zgornje plasti so bile deloma že uničene, spodnje arheološko negativne. Arheološke raziskave ob gradnji prizidka k porodnišnici so potekale od jeseni 1989 do jeseni leta 1991. Dela sta vodila I. Tušek (ZVKD Mb) in M.Vomer Gojkovič (PMP). Odkrili so rimsko cesto, opekarsko-lončarsko delavnico in tudi posamične prazgodovinske ostanke (kat. št 52 - prazg.). Opis lokacije: Prostor rahlo pada proti jugu in zahodu. Pred raziskavami so bile tod zelenice, vrtovi in njive. Močnejše sodobne poškodbe zemljišča so zasledili le v srednjem in jugovzhodnem delu arheološkega izkopnega polja 1989-1991. Arheološki ostanki v soseščini so bili uničeni z gradnjo bolnišnice, porodnišnice ter z drugimi posegi, vse od leta 1874 naprej. Podatkov o tem, razen o naključni najdbi sarkofaga leta 1935 (kat. št. 51), nimamo. Opis arheoloških ostankov: Cesta Cesta, usmerjena jugozahod-severovzhod, je bila široka šest metrov in odkrita v dolžini 24 m. Robovi so bili utrjeni s pokončnimi lomljenimi kamni. Po sredini je tekel ozek, s pokončnimi kamni obložen jarek, ki je cestišče ločeval v dva vozna pasova z vidnimi kolesnicami. Plasti trdnih gramoznih nasutij dokazujejo večkratna popravila in utrjevanje cestišča (Tušek 1991, 240-241; id. 1992a, 283-284; id. 2004, 68; Vomer Gojkovič 1993, 461-462). Ob stavbi 2 so odkrili pokrit obcestni jarek (Tušek 1991, 240; Vomer Gojkovič 1993, 461). Najbližji dokazani odsek ceste proti zahodu je oddaljen 200 m (kat. št. 35), proti vzhodu pa okoli 50 m (kat. št. 49). Okoli 70 m proti vzhodu je stal domnevni rimski most čez potok (kat. št. 50). Pri kontrolnem preseku ceste so našli odlomek marmornega reliefa, ki bi lahko bil del pokrova pepelnice. Verjetno gre za sekundarno najdbo z antičnega grobišča v bližini (npr. kat. št. 49; Vomer Gojkovič 1993, 461; ead. 1997b). Lončarske delavnice Južno od ceste so se širile lončarske in opekarske delavnice. Predelni zid s podporniki (sl. 33: 7) je razdelil prostor na zahodno in vzhodno delavnico. Zahodna lončarska delavnica je bila ločena od ceste z zidom (sl. 33: 5). Skozenj se je odpiral vhod (sl. 33: 6) na dvorišče. Stavba 2, tik ob vhodu, je bila sezidana nad poravnanimi ostanki starejših peči in ogrevana s hipo-kavstom. V njej je stala še lončarska peč (sl. 33: 2). Pri gradnji so bile uporabljene opeke z žigom QSP. Velika stavba 1, ki je interpretirana kot delavnica ali sušilnica, je imela dve gradbeni fazi. Iz prve faze izvirajo vkopi za lesene stojke v vrstah. V drugi fazi so v notranjosti sezidali štiri vrste podstavkov za dvignjena tla in temelje za stebre, ki so nosili opečno streho. V sklop delavnice sta sodili tudi delno raziskani stavbi 3 in 4. Na dvorišču je bilo več vodnjakov in vodnih zbiralnikov. Med stavbami so ugotovili štiri lončarske peči (sl. 33: 5-7,11; Tušek 1989; id. 1990a; id. 1991; id. 1992a; id. 2004; Vomer Gojkovič 1993; ead. 2004). Vzhodna delavnica je bila z zidom ločena od ceste in zahodne delavnice (sl. 33: 7). Dve manjši ovalni lončarski peči (3 in 4) je povezovalo skupno kurišče. Tri velike pravokotne peči za žganje opeke (1, 8-9) so bile razporejene okrog skupnega delovnega prostora. V peči 1 je bila žgana opeka z žigi QSP. Okoli peči so stali zidani temelji stebrov nadstreška (Tušek 1989; id. 1990a; id. 1991; id. 1992a; id. 2004). Plast z rimskimi najdbami in vkopi je segala od peči 9 vzdolž sonde 1 do grobišča (kat. št. 49; Tušek 1992a, 283). Odnos vzhodne delavnice do peči, ki je bila odkrita 50 m stran nad nekdanjo strugo potoka iz Ljudskega vrta (kat. št. 53; sl. 33: 53 - peč 10), ni jasen. Vmesni prostor ni bil raziskan, gradnje pa so ga deloma že uničile. Grob Osamljen grob so našli ob vogalu stavbe 2, med cesto in obodnim zidom zahodne delavnice. V njem so med drugim odkrili pečatno oljenko in dva novca (Tušek 1991, 237-238, sl. 78, 79; id. 2004, 63), enega s konca 1. st. pr. Kr. ali začetka 1. st. po Kr. (FMRSl 3, str. 570, št. 201/2: 1) in drugega iz časa cesarja Valensa (FMRSl 3, str. 571, št. 201/2: 30). Po okoliščinah najdbe in različni starosti obeh novcev in oljenke smemo domnevati, da je bila vsebina groba deloma premešana. Grob je vsaj 70 m oddaljen od strnjenega roba vzhodnega grobišča (kat. št. 49). Izvrednotenie podatkov: Objavljena so poročila o izkopavanjih, opisi posameznih objektov in izbor drobnih najdb. Celota še ni izvrednotena. Dataciia: Zasledili so več gradbenih faz in prezidav, ki so datirane od konca 1. do 4. st. Razcvet lončarske dejavnosti sodi v 2. in 3. st. (Tušek 1989, 77, 79; id. 1990a, 182; id. 2004, 70-71; Vomer Gojkovič 1993). Žgani grob ob cesti je bil verjetno zgodnjecesarski. Umestitev: Natančna, po objavah (Tušek 1989, pril. 2; id. 2004, tloris na str. 56) in dokumentaciji (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Za negativni izkop leta 1979 je umestitev natančna, na objekt, po dokumentaciji v PMP. Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb, PMP. Hramba predmetov: ZVKD Mb. PMP (novci, kamniti relief RL 1011). Nekaj kamnitih spomenikov je razstavljenih na prostem kot del arheološkega parka ob bolnišnici (Tušek 2004, 55). Nepremični ostanki: Cesta je deloma ohranjena in predstavljena kot del arheološkega parka ob bolnišnici (Tušek 2004, 67). Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 441, 571, 592-593. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: FMRSl 3, str. 570-571, št. 201/2: 1, 30. Jevremov 1981, Var. spom. 23, 307 (negativno, kratko poročilo; napačni parc. št. 503 in 504). Tušek 1989, Let. por. Maribor 1989, 73-80 (poročilo 1989, umestitev, načrti). Tušek 1990a, Var. spom. 32, 180-182, sl. 56-58 (poročilo 1989). Tušek 1991, Var. spom. 33, 235-241 (poročilo 1990). Tušek 1992a, Var. spom. 34, 282-284 (poročilo 1991). Tušek 2004, 55-62 (poročilo, končni načrt). Vomer Gojkovič 1993 (izvrednotenje). Vomer Gojkovič 2004, 85-90 (vodnjaki). Dopolnilna literatura: Horvat et al. 2003, 166-170, op. 183, 210, 223; sl. 14; 15: 15; 16: 15; 19 (umestitev). Vomer Gojkovič 1997b (pokrov pepelnice). Vomer Gojkovič 2001, 245-246 (kratek opis). Vomer Gojkovič 2003, 222-223 (kratek opis). 53 Sprehajalna pot, parc. 499 Druga imena: Bolnišnica dr. Jožeta Potrča; Nova porodnišnica -komunalno urejanje širše okolice, - drugi jarek za hidrantno mrežo 1991 - povezovalni vodovod (sonda 2); Drevored proti Ljudskemu vrtu Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (D2) Sl. 33 Lega: Koordinate: E 567804; N 142911 Parc. št.: 499, 507/1 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 499, 507/2 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1991 je bila na trasi vodovoda pod vodstvom I. Tuška (ZVKD Mb) izkopana sonda 2. V severnem in srednjem delu sonde so naleteli na ostanke ceste in grobove (kat. št. 49), v južnem delu pa na peč. Opis arheoloških ostankov: V ozki sondi so peč lahko le delno dokumentirali. Zaradi velikosti in ker v neposredni okolici ni bilo veliko keramike, I. Tušek domneva, da gre za opekarsko peč. Na več kot 40 m dolgem odseku sonde 2, med pečjo in grobiščem (kat. št. 49), v poročilih niso omenjene posebne arheološke najdbe. Prostor med pečjo in veliko lončarsko delavnico ob rimski cesti (kat. št. 52) ni bil raziskan in je bil zaradi gradenj že deloma uničen. Izvrednotenje podatkov: Izvrednotenje podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna (Tušek 2004, sl. na str. 56: 10). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb, PMP. Umestitev: Približna, na vzhodni rob objekta. Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: PMP. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Nepremični ostanki: Cele peči niso mogli raziskati. Večji del sega pod še neraziskano zelenico. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 571. Topografska literatura: Tušek 1992a, Var. spom. 34, 283 (omemba). Tušek 2004, 62 (umestitev, opis). 54 Bolnišnica (rentgen) Druga imena: Potrčeva cesta 23, Prizidek za rentgen k Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Tip: Naselbina Načrti: Pril. 1, 4 (D2) Sl. 33 Lega: Koordinate: E 567807; N 142851 Parc. št.: 502 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1985 je I. Tušek (ZVKD Mb) nadziral izkop gradbene jame za prizidek k bolnišnici. Naleteli so na kulturno plast. Opis arheoloških ostankov: V izkopu (velikem 7 x 14 m; globokem približno 1,5 m) so si do dna sledile večinoma premešane gramozne plasti brez najdb. Le proti vzhodnemu profilu gradbene jame so opazovali plast z drobci žganine in posamičnimi drobci rimske lončenine. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 511. Topografska literatura: Tušek 1986a, Var. spom. 28, 296 (kratko poročilo; po objavi gre za parc. št. 494, po situaciji pa za parc. 502). 55 Osnovna šola Ljudski vrt Druga imena: Župančičeva ulica 10, Osnovna šola F. Osojnika, nova šola v Trubarjevem naselju, prizidek k Osnovni šoli Ljudski vrt, Vodovod 1961, Vodovod Rabelčja vas 1978, Odtok ribnika v Ljudskem vrtu, Športno igrišče, Abfluss des Volksgartenteiches, Pod Ljudskim vrtom Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (D1-2) Sl. 22, 35 Lega: Koordinate: E 567872; N 143101 Parc. št.: 3980 (cesta); 219/1, 10-11, 33; 219/1 in 225/1 (meja med parc.) k. o. Ptuj stara parc. št.: 229, 230/1 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Iz leta 1897 izvira poročilo o najdbi kamnitega leva v Ljudskem vrtu, okoliščine najdb in točna lokacija niso znane (Dopis Muzejskemu društvu 1897). Leta 1967 so pri urejanju neposredne okolice osnovne šole naleteli na kamnite spomenike (Šubic 1967, 94; Šubic, Dnevnik 1965-1967). Leta 1978 so pri izkopu vodovoda v Župančičevi ulici odkrili dva rimska grobova (sl. 35: 1978; Kujundžič 1981; ead. 1982), leta 1995 pa pri izkopu elektrovoda kamnit spomenik (Lubšina Tušek 1995). Spomladi in poleti 2005 so pod vodstvom M. Lub-šina Tušek (ZVKD Mb) na zemljišču novega prizidka k šoli z dvema izkopnima poljema raziskali del rimskega grobišča (sl. 35: 2005). V letih 2009 in 2010 je I. Žižek (PMP) izkopaval grobišče na območju novih prizidkov k šoli: na parc. 219/10 (telovadnica in kineta 2) ter na parc. 219/33 (parkirišče in kineta 1; sl. 35: 2009). Opis arheoloških ostankov: Severno od rimske ceste se je po blagem vznožju Mestnega vrha širilo veliko grobišče. Velik del je moral biti uničen že pri gradnji osnovne šole. Žgana grobova (sl. 35: 1978), odkrita leta 1978, sta bila močno poškodovana že pred odkritjem (Kujundžic 1981; ead. 1982). Veliko območje so raziskali leta 2005 (sl. 35: 2005) in našli približno 450 večinoma žganih rimskih grobov, ostanke grobnih parcel in med grobovi tudi podstavke nagrobnih spomenikov (Lubšina Tušek 2005; Dolenc Vičič 2006). Vzhodno in južno od izkopavanj 2005 so v letih 2009 in 2010 odkrili več kot 500 grobov, grobne parcele in nagrobnike (ustno poročilo I. Žižek, marec 2010). O kakovostni grobni arhitekturi na tem delu grobišča pričajo tudi starejše naključne najdbe v neposredni okolici: kamniti lev (Dopis Muzejskemu društvu 1897), marmorni podstavek za spomenik in del zaključka stele iz marmorja (Šubic 1967). Leta 1995 najden kamniti podstavek spomenika, izklesan iz peščenca, je bil odkrit v sekundarni legi, v že premešani plasti z rimskimi najdbami (Lubšina Tušek 1995). Grobišče se širi tudi južno od rimske ceste (kat. št. 57). Izvrednotenje podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Naključna najdba s konca 19. st. ni locirana. Naključni najdbi iz leta 1967 izvirata iz neposredne okolice stavbe osnovne šole, natančno pa nista umeščeni. Grobova iz leta 1978 sta natančno umeščena (Kujundžic 1982, pril. 1: 408-409). Naključna najdba iz leta 1995 izvira s stika parcel 219/1 in 225/1 (to pomeni z vzhodnega roba velike parcele 219/1; Lubšina Tušek 1995). Izkopni polji iz leta 2005 sta natančno locirani po načrtu (Temeljna top. zbirka, zap. 1723: načrt M. Lubšina Tušek, 1998; prim. Dolenc Vičič 2006, pril. 1: L-M). Izkopno polje iz leta 2009 je natančno locirano po podatku M. Lubšina Tušek. Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP: za leta 1967, 1978, 2009-10. ZVKD Mb: za leta 1995, 2005. Hramba predmetov: Leva so izročili Ferkovemu muzeju - danes PMP (Dopis Muzejskemu društvu 1897). PMP za leta 1967 (inv. št. RL 867-868: kamnita spomenika), 1978 (inv. št. 16794-16797: grob 408; 16798-16804: grob 409), 2009-10. ZVKD Mb za leta 1995, 2005. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 254, 450, 1696, 1722, 1723. Dopis Muzejskemu društvu 1897: 8. 1. 1897. Šubic, Dnevnik 1965-1967: 24. 3. 1967. Topografska literatura: Dolenc Vičič 2006, 198, op. 19, pril. 1: L-M (omemba in umestitev izkopavanj 2005), 200 (negativno). Kujundžic 1981, Var. spom. 23, 257, sl. 74 (kratko poročilo za leto 1978, lokacijski načrt). Kujundžic 1982, 56, pril. 1: 408-409 (opis grobov iz leta 1978, lokacijski načrt). Lubšina Tušek 1995, Let. por. Maribor 1995 (1996), 198 (najdba 1995, omemba). Lubšina Tušek 2005, 31 (časopisni članek o grobišču leta 2005). Šubic 1967, Var. spom. 12, 1967 (1969), 94 (kratko poročilo o najdbi kamnov leta 1967). 56 Župančičeva ulica, parc. 3980 Druga imena: Pod Ljudskim vrtom, Vodovod 1961 Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (C2-D2) Sl. 22, 33, 35 Lega: Koordinate: E 567799; N 142989 Parc. št.: 3980 (cesta, odsek) k. o. Ptuj Stara parc. št.: 229 (zahodni rob), 230/1 (zahodni rob) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1961 (pred 25. 9.) so vzdolž levega brega nekdanje struge potoka iz ribnika kopali jarek za vodovodno napeljavo (po zahodnem robu takratnih parcel 229 in Y V/1998^9 / / \\\>\ \\ \ 242 Zp^a pot 5 ^ /v^ v 241^ ik \S!40/1 m Sl. 35 / Fig. 35 \ 241 \\ ^ \ \ \ X 213/2 d) območje grobov / area of graves območje žganih grobov / area of cremation graves žgani grob / cremation skeletni grob / inhumation grob / grave območje najdb / area of finds cesta / road nekdanji potok / former stream parc. št. / plot No. hišna št. / house No. Sl. 35: Izkopna polja in območja najdb v okolici Osnovne šole Ljudski vrt. Kat. št. 50, 55-58. M. 1 : 1000. Fig. 35: Excavation areas at Osnovna šola Ljudski vrt. Cat. Nos. 50, 55-58. Scale 1: 1000. 230) in uničili več žganih grobov. I. Mikl Curk (PMP) je po uničenju situacijo uspela le še delno dokumentirati (Mikl 1960-1961a). Opis arheoloških ostankov: Jarek za vodovodno napeljavo je zadel več žganih grobov, števila ne poznamo. Tri grobne jame so bile obložene z opeko, ostale niso imele posebne grobne konstrukcije. V južnem delu izkopanega jarka so in situ našli podstavek nagrobnika. Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Približna, na vzhodni rob cestišča (Temeljna top. zbirka, zap. 1095: ustni podatek I. Mikl Curk, 1999; prim. Dolenc Vičič 2006). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP, inv. št. 10518-10520 (Dolenc Vičič 2006, 198, op. 17). Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 1095. Topografska literatura: Dolenc Vičič 2006, 198, op. 17, pril. 1: I (omemba, umestitev). Mikl 1960-1961a, Var. spom. 8, 1960-1961 (1962), 248 (kratko poročilo). Mikl Curk 1990, 566: 38 (parc. 3980 - omemba grobišča). 57 Kajuhova ulica 1, 3, 5 Druga imena: Zupančičeva njiva pri Ljudskem vrtu, Njive za prvimi vilami, Supančič Acker, Pod Ljudskim vrtom, Župančičeva ulica, Stanovanjski bloki Kajuhova 1, 3, 5 Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (D2) Sl. 8: (dopisano 56); 12: 56; 35 Lega: Koordinate: E 567856; N 143001 Parc. št.: 219/13, 15-17, 30, 32; 221; 222/1-2 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 230/1, 6 k. o. Ptuj; 269/1, 12 k. o. Ptuj (Klemenc, Saria 1936) Zgodovina raziskav: Konec leta 1919 in v začetku 1920 je H. Winkler (za Muzejsko društvo) na njivi in travniku Marije Zupančič (takrat parc. 230/1 in 6) izkopal nekaj rimskih žganih in skeletnih grobov ter močne ostanke grobne arhitekture. Poročilo ni objavljeno, ohranjena pa je terenska beležnica (Winkler, Grabung 1919; Dolenc Vičič 2006). Leta 1936 je B. Saria omenil izkopavanja 1919-20 na "njivah za prvimi vilami", parc. št. 269/1, 12, k. o. Ptuj. Na karti ptujskih najdišč (sl. 12: 56) je označil grobišče na obeh straneh domnevne rimske ceste (Klemenc, Saria 1936, 44: 56; pril.: 56). Leta 1961 so na zemljišču, ki se prekriva z zahodnim delom Winklerjevega izkopa, ob kopanju gradbene jame za stanovanjski blok Kajuhova ulica 1 našli in močno poškodovali rimske grobove. I. Mikl Curk (PMP) je uničeno grobišče raziskala (Mikl Curk 1960-1961a). Sočasno je dokumentirala prav tako poškodovane grobove nekaj deset metrov zahodno, vzdolž Župančičeve ulice (kat. št. 56). Sledila je gradnja dveh sosednjih stanovanjskih blokov (Kajuhova ulica 3 in 5), na vzhodnem delu Winklerjevega izkopa. Domnevno so pri tem arheološke ostanke uničili, podatkov o morebitnih najdbah pa ni. Opis arheoloških ostankov: Grobovi ležijo na blagem pobočju, južno od rimske ceste, in sodijo v sklop velikega grobišča, katerega obstoj sta domnevala že Winkler in Saria, med letoma 2005 in 2010 pa so ga potrdila izkopavanja na severni strani rimske ceste (kat. št. 55). Traso rimske ceste je H. Winkler skiciral v podaljšku smeri od domnevnega mostu, 20-30 metrov severno od sonde iz let 1919-20 (sl. 35; prim. z lego mostu kat. št. 50). Winkler je kopal na zemljišču s številnimi, že na površju vidnimi najdbami: kamenjem, polomljeno rimsko opeko in domnevnim zidovjem tik pod površino. V sondi (vel. 20 x 1 m) je našel tri žgane grobove, veliko keramike in opeke. Na zahodnem koncu sonde je izkopal zidovje in del oboka (sl. 35: sonda 1919-20). Približno 50 m severovzhodno od sonde je odkril tri grobove: skeletni grob z opečno konstrukcijo, žgani grob z opečno konstrukcijo in en uničen grob (današnja parc. 219/32 in 222/1; sl. 35). Še 30 m vzhodneje je naletel na ruševine z odlomki marmornih "skulptur", tlak iz velikih kamnitih plošč in na opeko, tudi za oboke (današnja parc. 222/2; sl. 35). Večje območje zdrobljene opeke omenja še severno od sonde (današnja parc. 219/13 in 219/30; sl. 35). Ponovno so na območju Winklerjeve sonde naleteli na grobove ob gradbenih delih leta 1961 (sl. 35). Raziskali so najmanj 14 žganih grobov v opečni konstrukciji ali v preprosti j ami ter skeletni grob v sarkofagu iz peščenca. Našli so tudi poškodovano ovršje reliefno okrašene nagrobne stele (Mikl 1960-1961a). Izvrednotenje podatkov: Za izkopavanja 1919-20 po ohranjeni dokumentaciji (Dolenc Vičič 2006). o grobovih iz leta 1961 je objavljeno kratko poročilo (Mikl 1960-1961a). Nekateri pomembnejši pridatki so samo omenjeni (Vomer Gojkovič 1992; ead. 1996a). PMP: izkopavanja leta 1961 (Dolenc Vičič 2006, 198, op. 16). Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 1093, 1094, 1526. skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911. - Najdišče izvorno ni označeno, saj je bilo odkrito pozneje, kot je bila izdelana karta. Vendar je na mestu najdbe poznejši pripis: 56 (sl. 8). Winkler, Grabung Ornigmaierhof in Haidin 1918: naknadno priloženi skici. Winkler, Grabung 1919: dnevnik izkopavanj. Topografska literatura: Dolenc Vičič 2006, 186-199, pril. 1 (objava, umestitev izkopavanj 1919-20; umestitev izkopavanj 1961). Klemenc, Saria 1936, 44: 56 (omemba izkopavanj 1919-20). Mikl 1960-1961a, Var. spom. 8, 1960-1961 (1962), 248-249 (kratko poročilo za 1961). Dopolnilna literatura: Mikl Curk 1976, 57: 17 (Zupančičeva njiva pri Ljudskem vrtu - seznam inv. št.). Mikl Curk 1990, 566: 38 (omemba izkopavanj 1919-20 in 1961). Vomer Gojkovič 1992, 91: 23 (grob 2/1961). Vomer Gojkovič 1996a, 316: 27 (omemba groba 2/1961). Vomer Gojkovič, Kolar 1993, 39 (omemba grobišča 1919-20). Datacija: Za grobišče okvirna, 1.-4. st. (Mikl 1960-1961a; Dolenc Vičič 2006). Umestitev: Za izkopavanja 1919-20 je umestitev dokaj natančna, na širše območje severnega dela niza treh stanovanjskih stavb Kajuhova ulica 1, 3, 5 (Dolenc Vičič 2006, pril. 1). Izkopavanja leta 1961 so približno umeščena na objekt (Dolenc Vičič 2006, pril. 1: H; Temeljna top. zbirka, zap. 1093, 1094). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP: za izkopavanja 1919-20 (Winkler, Grabung 1919) in za izkopavanja leta 1961. Arhiv Koroškega deželnega muzeja v Celovcu: za izkopavanja 1919-20 (Winkler, Grabung Ornigmaierhof in Haidin 1918). Hramba predmetov: PMP: izkopavanja 1919-20, inv. št. 470, 7705-7710 (Mikl Curk 1976; Dolenc Vičič 2006, 195-198, op. 11, 14-15). 58 Zoisova pot 5 Drugo ime: Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 - med Zoisovo potjo in Kajuhovo ulico Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (D2) Sl. 35 Lega: E 567928;N142990 Parc. št.: 240/1, 238, 249/1, 3981 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala in zaščitno izkopavala ob gradnji plinovoda v mestni četrti Ljudski vrt. Jarke, široke 0,60-0,80 m in globoke 1,20-1,50 m, so kopali po robovih ulic in za priključke stanovanjskih hiš. Med Zoisovo potjo in Kajuhovo ulico so naleteli na žgane rimske grobove. Opis ARHEoLoŠKiH osTANKov: V bližini hiše Zoisova pot 5 so našli štiri žgane grobove in območja z rimsko ruševino in lončenino (sl. 35: 13, 14, 22, 23/1998-99). Najdišče sodi v sklop velikega rimskega grobišča (kat. št. 57). Izvrednotenje podatkov: Datacija: Zgodnja rimska doba. Umestitev: Natančna: Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. stenami. I. Mikl Curk (PMP) je dokumentirala situacijo (sl. 36: 59). V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) v neposredni bližini nadzorovala ozke izkope jarkov ob graditvi plinovodnega omrežja. Ob zahodni steni hiše Žgečeva ul. 8 in na robu Žgečeve ulice - na stiku parcel 225/2, 226/1 in 227 - so naleteli na dva žgana rimska grobova (sl. 36: grobova 1-2). Opis ARHEoLoŠKiH osTANKov: Leta 1963 najdena jama je ležala na blagem pobočju. Široka je bila 3 m in globoka 0,70 m, imela je močno ožgane stene, zasuta je bila z žganino in pepelom. I. Mikl Curk jo je interpretirala kot ustrino ali morda peč (Mikl 1962-1964; Mikl Curk 1990). V neposredni bližini so pozneje našli še dva žgana grobova (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Najdišče leži v sklopu velikega rimskega grobišča (prim. kat. št. 55, 60, 63). Izvrednotenje podatkov: Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 1748. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998, 158, 168-169 (omemba). Datacija: Zgodnja rimska doba. Umestitev: Za jamo približna, vzdolž severnega rob parcele (Mikl 1962-1964; Temeljna top. zbirka, zap. 992: ustni podatek I. Mikl Curk, 1998). Natančna umestitev grobov 1 in 2 (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). 59 Žgečeva ulica 8 Druga imena: Trubarjeva ulica, Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 Tip: Naselbina, grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (D1) Sl. 36 Lega: Koordinate: E 567947; N 143147 Parc. št.: 225/2 (cesta), 226/1 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 228, pozneje 226 k. o. Ptuj Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb za 1998-99. Hramba predmetov: ZVKD Mb za 1998-99. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 992. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Mikl 1962-1964, Var. spom. 9, 1962-1964 (1965), 183 (kratko poročilo o jami 1963). DopoLNiLNA LiTERATuRA: Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998, 158-169 (splošno o akciji 1998-99). Mikl Curk 1990, 566: 38 (omemba najdišča 1963). Zgodovina raziskav: Leta 1963 so pri kopanju za temelje škarpe tik ob stanovanjski hiši naleteli na večjo jamo z ožganimi 60 Žgečeva ulica 6 Drugo ime: Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (D1) Sl. 36 Lega: Koordinate: E 567951; N 143118 Parc. št.: 227 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala izkope jarkov za plinovodno omrežje. Ob zahodni steni hiše Žgečeva ul. 6 so naleteli na uničen rimski grob (sl. 36: grob 15). Opis arheoloških ostankov: Najdišče sodi v sklop velikega rimskega grobišča (kat. št. 55, 59, 63). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Zgodnja rimska doba. Umestitev: Natančna po Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010 (grob 15). Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 1745. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Dopolnilna literatura: Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998, 158-169 (splošno o akciji). 61 Levstikova pot 3 Druga imena: Marova vila, Trubarjeva ulica, Vodovod Rabelčja vas 1978, Vodovod od novih blokov na Kraigherjevi ulici proti Novi vasi 1978 Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (D1) Sl. 36 Lega: Koordinate: E 568014; N 143196 Parc. št.: 219/21 (pot), 323 (stavba) k. o. Ptuj Stara parc. št.: 210/6, 231/2, 539 (stavba) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1954 so ob gradnji stanovanjske hiše uničili več grobov. B. Perc (PMP) je odkopala le dva, poročilo je pozneje objavila I. Mikl Curk (Mikl 1960-1961). Po 6. 9. 1978 je Z. Kujundžic (PMP) nadzirala izkop vodovoda. Na poti med hišama Levstikova pot 3 in Trubarjeva 13 so našli rimsko opeko (Kujundžic 1981; ead. 1982). Opis arheoloških ostankov: Oba dokumentirana žgana grobova sta imela konstrukcijo iz tegul in keramične pridatke (Mikl 1960-1961). Približno deset metrov zahodno so leta 1978 odkrili še nekaj odlomkov rimske opeke (Kujundžic 1981). Grobovi so ležali na blagem pobočju in sodijo v sklop velikega grobišča (kat. št. 62, 63, 64). Izvrednotenie podatkov: Objavljeno je kratko poročilo. Dataciia: Okvirna, 2.-3. st. (Mikl 1960-1961) Umestitev: Za grobove natančna, na stavbo in po izmeri (Mikl 1960-1961). Najdišče opeke je umeščeno natančno (Kujundžic 1982, pril. 1, vzhodno od hidranta H9, točka 28). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 451, 731. Topografska literatura: Kujundžič 1981, Var. spom. 23, 257, sl. 74. Kujundžič 1982, pril. 1. Mikl 1960-1961, 154, t. 1: 3-6, 11 (objava grobov). Dopolnilna literatura: Mikl Curk 1990, 566: 38 (leto 1954: omemba). 62 Levstikova pot 2a Druga imena: Vodovod Rabelčja vas 1978, Vodovod od novih blokov na Kraigherjevi ulici proti Novi vasi 1978 Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (D1) Sl. 36 Lega: Koordinate: E 568046; N 143189 Parc. št.: 328 (cesta) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Po 6. septembru leta 1978 je Z. Kujundžič (PMP) nadzirala izkop vodovoda. Na sredi Levstikove poti je izkopani jarek razkril dva grobova. Opis arheoloških ostankov: Poškodovana žgana grobova s skromnimi pridatki sta ležala v ovalnih grobnih jamah, eden je imel grobno konstrukcijo. Najdišče na pobočju Mestnega vrha sodi v sklop velikega grobišča (kat. št. 61, 63, 64). Izvrednotenie podatkov: Objavljena sta kratko poročilo in opis grobov (Kujundžič 1982). Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna (Kujundžič 1982, pril. 1: grobova 410 in 412, vzhodno od hidranta H9). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: PMP: inv. št. 16805, 16814, 16815. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 452. Topografska literatura: Kujundžič 1981, Var. spom. 23, 257, sl. 74 (poročilo, umestitev). Kujundžič 1982, 56-57, pril. 1, grobova 410 in 412 (opis, umestitev; v katalogu grob 410 pomotoma opisan kot grob 10). 63 Trubarjeva ulica 11-13 Druga imena: Ljutomerska, Trubarjeva ulica, Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (D1) Sl. 36 Lega: Koordinate: E 568008; N 143152 Parc. št.: 232/1 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 228 in 230/7 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1962 je I. Mikl Curk (PMP) vodila manjše zaščitno izkopavanje ob gradnji štirih povezanih stanovanjskih blokov na Trubarjevi 7, 9, 11 in 13. V severnem delu gradbene jame so odkrili rimsko grobišče (Trubarjeva 11 in 13; sl. 36). V jugovzhodnem vogalu izkopa (za blok Trubarjeva 7) pa so verjetno sočasno naleteli na nasutje rimske ceste (kat. št. 67). V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala izkope jarkov plinovodnega omrežja. Ob vhodu v blok Trubarjeva 13 so naleteli na uničen rimski grob (sl. 36: grob 17). Opis arheoloških ostankov: Ob kopanju gradbene jame so sproti locirali in izkopavali posamezne grobove. V celoti ali delno so raziskali 49 žganih grobov, še nekaj pa so jih delavci uničili. Grobovi so bili razporejeni v skupine. Med srednjim in južnim delom grobišča je bil skoraj 20 m širok pas brez grobov, vendar gre verjetno le za poznejše poškodbe zemljišča in grobišča (Mikl Curk 1990; ead. 1996). Najdišče leži v sklopu velikega grobišča, ki se širi po vznožju Mestnega vrha (kat. št. 59, 60, 61, 62, 64). Med tem delom grobišča in ostanki ceste, ki ležijo okoli 40 m južneje (kat. št. 67), ni bilo odkritih grobov. Morda je bilo tu zemljišče preveč poškodovano (Temeljna top. zbirka, zap. 217: ustni podatek I. Mikl Curk, 1998). Izvrednotenie podatkov: Objavljeno je kratko poročilo in predstavljeno gradivo (Mikl 1962-1964; Mikl Curk 1996). Grob št. 17/1998-99 ni objavljen. Dataciia: Večina grobov je iz 2. st (Mikl Curk 1996). Umestitev: Umestitev je približna, na stavbi Trubarjeva 11 in 13. Locirano po objavljeni skici grobišča (Mikl Curk 1996, 170, M. 1 : 300) in po ustnem podatku (Temeljna top. zbirka, zap. 217: I. Mikl Curk, 1998). Objavljeni izkop ni pozicioniran in je preširok (27,3 x 39,7 m) za širino stavb. Ustreza pa širini umetnega useka, v katerem stojijo bloki. Umestitev na sl. 36 je torej lahko zamaknjena za največ 10 metrov v katerikoli smeri, usmeritev pa je ustrezna. Natančno je umeščen grob 17/1998-99 (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP: izkopavanja 1962. ZVKD Mb: grob 17/1998-99. Hramba predmetov: PMP. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 217. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Mikl 1962a, 163, t. 19: 3 (kratko poročilo). Mikl 1962-1964, Var. spom. 9, 1962-1964 (1965), 151 (kratko poročilo). Mikl Curk 1996 (tloris, objava grobišča). Dopolnilna literatura: Mikl Curk 1990, 566: 38 (parc. 232 - omemba). Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998, 158-169 (splošno o akciji 1998-99). 64 Trubarjeva ulica 14 Druga imena: Villa Čeh, Villa Tschech, Villa Smodič (pozneje), Trubarjeva ulica 12 Tip: Grobišče, cesta? Načrti: Pril. 1, 4 (D1) Sl. 8: 13; 11: 9; 12: 47; 13: 13; 36 Lega: Koordinate: E 568062; N 143176 Parc. št.: 321 (verjetno tudi 322/1-2, 320) k. o. Ptuj Stara parc. št.: 384 (stavbna); 232/7, 14; 407 (stavbna, zahodni del) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Leta 1908 je učitelj Čeh v svojem vrtu, v neposredni bližini vile Čeh, ob rigolanju naletel na podstavek kamnitega spomenika. Ker najdb na tem območju Ptuja takrat ni bilo veliko, je Muzejsko društvo takoj načrtovalo in v maju istega leta pod vodstvom Karla Tragaua izpeljalo izkopavanja. Odkrili so del rimskega grobišča. Opis arheoloških ostankov: V okolici naključne najdbe podstavka nagrobnega spomenika (Skrabar, Text 1911; Klemenc, Saria 1936) so izkopali veliko število žganih grobov z redkimi in večinoma uničenimi pridatki. Med najdbami je omenjen samo Trajanov novec (Klemenc, Saria 1936). Velikosti izkopa, natančne lokacije in drugih podatkov ne poznamo. Najdišče sodi v sklop vzhodnega grobišča, v bližini so večje in manjše skupine žganih grobov (sl. 36: 61, 62, 63). Na zemljišču poleg iste hiše je na nedatirani arhivski skici z lokacijami starih vil (Vile na Trubarjevi cesti) narisana rimska cesta, konkretno omenjena pa ni nikjer. Na skici teče približno 10 metrov južno od vile Čeh / Smodič. Označena linija ceste leži okoli 40 m severno od druge domnevne trase (kat. št. 67). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Grobišče po novcu in žganih grobovih sodi v zgodnejšo rimsko dobo. Umestitev: Grobišče je približno umeščeno vzhodno od stare stavbne parc. 384 s pomočjo arhivskih virov (sl. 8: 13; 13: 13; Skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911; Skrabar, Text 1911; Arheološki zemljevid PMP, št. 13) in po objavljeni karti (sl. 12: 47; Klemenc, Saria 1936, pril.: ob št. 47). Cesta je približno umeščena na južni rob parcele 321 po arhivski skici Vile na Trubarjevi cesti in po arheološki karti (sl. 12; Klemenc, Saria 1936, pril.: ob št. 47 - domnevni potek ceste). 1*1 cesta/road ^ območje najdb / area of finds ^ območje grobov / area of graves 230/2 parc. št. / plot No. • 1 žgani grob / cremation (D hišna št. / house No. Sl. 36: Območja najdb na Žgečevi in Trubarjevi ulici ter na Levstikovi poti. Kat. št. 59-67. M. 1 : 1000. Fig. 36: Areas of finds on following streets: Žgečeva ulica, Trubarjeva ulica and Levstikova pot. Cat. Nos. 59-67. Scale 1: 1000. Hramba izkopavalne dokumentacije: Hramba predmetov: Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 660. Arheološki zemljevid PMP, št. 13. - Na mestu najdbe: št. 13 in simboli za grobove. Domnevna rimska cesta je označena severno od grobišča, drugače kot v ostalih virih (sl. 13). skrabar, Text 1911, št. 13. - Tekst k št. 13: Römische Gräber bei Villa Čeh. Aufgedeckt durch Tragau 1908fürs Pett. Museum. Brandgräber, 1 Sockelstein. skrabar, Gailhofer, Fundkarte 1911, št. 13. - Tekst na mestu najdbe: 13. Röm. Gräb. Vendar je tekst ob napačni hiši (ob vili Ernst-Preindl, Trubarjeva ulica 10; kat. št. 65). Pozneje je bil narejen popravek: dopisana št. 47 ter puščica, usmerjena na pravilno lokacijo (proti hiši, ki leži severno); (sl. 8). Vile na Trubarjevi cesti. - Na lokacijski skici sta označeni vili Smodič in Ernst. Na južnem robu "parcele Smodič" je ob narisani cesti napis: rimska cesta. še preden so ga prepisali (Klemenc Saria 1936; AlJ 385). Del nagrobnega spomenika predstavlja tudi marmorni cipus, najden leta 1965 (Šubic 1965). Ob robu Trubarjeve ulice so 1998-99 naleteli na poškodovan zidani rimski grob (grob 16) in v neposredni bližini bronast novec (sl. 36: grob 16). Vse najdbe sodijo v sklop grobišča (prim. kat. št. 61-64). Izvrednotenie podatkov: Objavljeni sta kratki poročili o najdbah l. 1920 in 1965. Grob iz let 1998-99 ni objavljen. Topografska literatura: Abramič, M. 1925a, 198: 9; pril.: 9 (umestitev). Abramič, M. 1925b, 194: 9; pril.: 9 (umestitev). Grazer Tagespost, 5. 9. 1908, Ein antiker Kindersarkophag (baza spomenika, z dimenzijami). Klemenc, Saria 1936, 44: 47 (kratko poročilo). Dopolnilna literatura: FMRSl 2, str. 377, št. 434/26: 3 (novec z grobišča). Mikl Curk 1990, 566: 38 (omemba). 65 Trubarjeva ulica 10 Druga imena: Villa Preindl, Villa Ernst (pozneje), Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 Tip: Grobišče Načrti: Pril 1, 4 (D1) Sl. 12: 47; 13; 36 Lega: Koordinate: E 568072; N 143149 Parc. št.: 311/1, 232/1 in 3982 (na meji) k. o. Ptuj Stara parc. št.: 230, 232/6 (stavbna 383) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Približno leta 1920 so v bližini vile Preindl našli nagrobnik (Klemenc Saria 1936). Del drugega nagrobnika so v širši okolici odkrili verjetno leta 1965 (Šubic 1965). V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) med nadzorom izkopov jarka za plinovod ob robu Trubarjeve ulice dokumentirala rimski grob (sl. 36: grob 16). Opis arheoloških ostankov: Na marmornem nagrobniku, odkritem leta 1920, je bil omenjen pripadnik 13. legije. Razbit in vzidan je bil, Dataciia: Vojaški nagrobnik datiran verjetno od sredine 1. do začetka 2. st. Umestitev: Umestitev za nagrobnik leta 1920 je približna - na širšo okolico hiše po poročilu (Klemenc, Saria 1936, pril.: ob št. 47) in lokaciji stavbe na arhivski skici Vile na Trubarjevi cesti. Umestitev za nagrobnik leta 1965 je približna - na širše območje stare parcele 230, to je med najstarejšo vrsto stanovanjskih hiš ob Trubarjevi ulici (št. 8, 10, 14) in Krambergerjevo potjo (Šubic 1965). Umestitev groba 16/1998-99 je natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentaciie: Poročilo o nagrobniku (najdba l. 1920) je bilo nekoč v arhivu Ptujskega muzeja (Klemenc Saria 1936). ZVKD Mb: grob 16/1998-99. Hramba predmetov: Nagrobnik iz leta 1920 ni ohranjen. ZVKD Mb: grob 16/1998-99. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 661, 988, 1746. Arheološki zemljevid PMP - ob hiši so označeni grobovi (sl. 13). Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Vile na Trubarjevi cesti. Lokacija stanovanjske stavbe Ernst-Preindl. Topografska literatura: AlJ 385 (kratko poročilo 1920). Klemenc, Saria 1936, 44: 47 (kratko poročilo 1920). Šubic 1965, Var. spom. 10, 1965 (1966), 203 (kratko poročilo 1965). Dopolnilna literatura: Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998, 158-169 (splošno o akciji 1998-1999). Mikl Curk 1990, 566: 38 (omemba nagrobnika 1920). 66 Žgečeva ulica 2 Druga imena: Ljutomerska, Trubarjeva ulica, Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 Tip: Grobišče, cesta? Načrti: Pril. 1, 4 (D2) Sl. 36 Lega: Koordinate: E 568002; N 143074 Parc. št.: 230/2, 233/9, 3981 (cesta) k. o. Ptuj Stara parc. št.: 230, pozneje 230/7 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Aprila leta 1963 so kopali temelje novogradnje na takratni parc. št. 230 in naleteli na skupino rimskih grobov in jih nekaj uničili. I. Mikl Curk (PMP) je po uničenju dokumentirala situacijo ter nadaljevala izkop (Mikl 1962-1964). V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala izkope jarkov plinovodnega omrežja. Ob robu Kajuhove ulice, na meji s parcelo št. 233/9, so naleteli na rimsko lončenino (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Opis ARHEoLoŠKiH osTANKov: Leta 1963 so raziskali skupino več žganih grobov. Del grobnih jam je bil obložen s tegulami (Mikl 1962-1964). V vzhodni steni izkopa so opazili plasti proda - domnevno cesto. Najdišče leži na območju grobišča (kat. št. 57-60, 63). Izvrednotenje podatkov: Objavljeno je kratko poročilo, gradivo ni izvredno-teno (Mikl 1962-1964). Lončenina, najdena 1998-99, ni izvrednotena. Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Najdbe iz leta 1963 so približno umeščene na sodobni objekt, domnevna cesta na vzhodni rob izkopa (Temeljna top. zbirka, zap. 157: ustni podatek I. Mikl Curk, 1998). Umestitev najdišča lončenine je natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentacije: PMP: najdbe 1963. ZVKD Mb: najdbe 1998-99. Hramba predmetov: PMP: najdbe 1963. ZVKD Mb: najdbe 1998-99. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 157, 1747. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010. Topografska literatura: Mikl 1962-1964, Var. spom. 9, 1962-1964 (1965), 183 (kratko poročilo). DopoLNiLNA LiTERATuRA: Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998, 158-169 (splošno o akciji). 67 Trubarjeva ulica 7 Drugo ime: Ljutomerska Tip: Naselbina, cesta Načrti: Pril. 1, 4 (D1-D2) Sl. 36 Lega: Koordinate: E 568047; N 143103 Parc. št.: 232/1 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 232 (jugovzhodni del) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: Od februarja do septembra leta 1962 je I. Mikl Curk (PMP) vodila zaščitno izkopavanje ob gradnji štirih povezanih stanovanjskih blokov na Trubarjevi ulici 7, 9, 11 in 13. V severnem delu gradbene jame so odkrili rimsko grobišče (kat. št. 63). V jugovzhodnem vogalu izkopa (za blok Trubarjeva ul. 7) pa so sočasno naleteli na domnevno nasutje rimske ceste. Opis ARHEoLoŠKiH osTANKov: V jugovzhodnem delu izkopa, v profilu, so presekali močne plasti proda - domnevno nasutje rimske ceste. Najdišče leži na blagem pobočju Mestnega vrha, sredi vzhodnega grobišča. Najbližji dokazan odsek ceste je oddaljen okoli 300 m proti zahodu (kat. št. 52, 49). Izvrednotenie podatkov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Najdba sodi v sklop vzhodnega grobišča, v bližini so večje in manjše skupine žganih grobov (kat. št. 63-65). Izvrednotenie podatkov: Umestitev: Približna, na jugovzhodni del objekta. Locirala je I. Mikl Curk (Temeljna top. zbirka, zap. 158: ustni podatek I. Mikl Curk, 1998). Hramba izkopavalne dokumentaciie: PMP. Hramba predmetov: Dataciia: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Umestitev grobov je natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010) Hramba izkopavalne dokumentaciie: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 158. Topografska literatura: Mikl 1962-1964, Var. spom. 9, 1962-1964 (1965), 183 (omemba). Mikl Curk 1990, 566: 38 (parc. 231 in 232/2, omemba). 68 Trubarjeva ulica 17 Drugo ime: Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 Tip: Grobišče Hramba predmetov: ZVKD Mb. Uporabliena dokumentaciia: Temeljna top. zbirka, zap. 1652. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010 (grobova 3 in 4/1998-99). Topografska literatura: Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998, 161, t. 1 (grob 3, brez opisa). 69 Švajgerjeva ulica 3 Drugo ime: Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 Načrti: Pril 1, 4 (E1) Tip: Grobišče Lega: Koordinate: E 568121; N 143115 Parc. št.: 302/2 (cesta), 304, 306 k. o. Ptuj Stara parc. št.: 232/1, 311/1, 3982 (na meji) k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala izkope jarkov za plinovodno omrežje. Ob robu odcepa Trubarjeve ulice so naleteli na rimska grobova. Opis arheoloških ostankov: Zahodno od stanovanjske stavbe Trubarjeva 17, na vzhodnem robu cestišča, so naleteli na dva rimska grobova (grobova 3 in 4/1998-99). Grob 3 je ima pravokotno grobno jamo sezidano iz tegul in med pridatki Hadrianov novec. Načrti: Pril. 1, 4 (E1) Sl. 37 Lega: Koordinate: E 568200; N 143198 Parc. št.: 333 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala izkop plinovodnega omrežja. Na Švajgerjevi ulici so naleteli na rimski grob, ki ga ni bilo mogoče raziskati. Opis arheoloških ostankov: Žgani grob (sl. 37: grob 19) je ležal med stanovanjskima hišama Švajgerjeva ulica 3 in Krambergerjeva pot 8. Izvrednotenje podatkov: Datacija: Podrobno nedoločena rimska doba. Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Nepremični ostanki: Grob je ostal pod plinovodom. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 1752. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010 (grob 19/1998-99). Dopolnilna literatura: Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998, 158-169 (splošno o akciji). 70 Bevkova cesta 3 Drugo ime: Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (E1) Sl. 37 Lega: Koordinate: E 568215; N 143153 Parc. št.: 337, 364 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala izkope ob graditvi plinovoda. Na Bevkovi cesti so naleteli na rimske grobove. Opis arheoloških ostankov: Zahodno in jugozahodno od stanovanjske hiše Bevkova cesta 3 so našli dva žgana grobova (sl. 37: grobova 12, 18), tretji je ležal pod cestiščem Bevkove ceste (sl. 37: grob 11). Grobova 11 in 12 sta imela opečni grobni skrinji in bogatejše pridatke. Groba 18 ni bilo mogoče raziskati. Izvrednotenje podatkov: Objavljeno je kratko poročilo, gradivo je delno slikovno predstavljeno. Datacija: 2. st. Umestitev: Natančna (Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010). Hramba izkopavalne dokumentacije: ZVKD Mb. Hramba predmetov: ZVKD Mb. Nepremični ostanki: Grob 18 je ostal pod plinovodom. Uporabljena dokumentacija: Temeljna top. zbirka, zap. 1651. Lubšina Tušek, Načrti 2007-2010 (grobovi 11, 12, 18/1998-99). Topografska literatura: Lubšina Tušek 1998, Let. por. Maribor 1998, 158-168, sl. 3-4, t. 4-7 (kratko poročilo, grobova 11-12). 71 Bevkova cesta 5 Drugo ime: Nizkotlačni plinovod v mestni četrti Ljudski vrt 1998-99 Tip: Grobišče Načrti: Pril. 1, 4 (E1) Sl. 37 Lega: Koordinate: E 568266; N 143152 Parc. št.: 373 k. o. Ptuj Zgodovina raziskav: V letih 1998 in 1999 je M. Lubšina Tušek (ZVKD Mb) nadzorovala izkope jarkov za plinovod. Na Bevkovi cesti so naleteli na rimske grobove. Opis arheoloških ostankov: Ob stanovanjski hiši Bevkova cesta 5 so našli en žgani grob (sl. 37: grob 24). \ 343/2 \ T Svajgerjeyoiil. 3 \ 333 , "" 293 \ \\ \ \ \ 336 // \\\ ^ /A \\ \ W \\ \ \\ \ \ \ \ \