Sl °V; %\ Naša naloga: M Pogorelc box 236 11 - 11-11 Probuja In na- w I predek naroda! g VESTNIK (£5 | < H G H SNMte*HHSHMHeH:HgHtHtHEt# Naš namen: I V edinosti in ila Ifo 1 0«HSHCH» NATIONAL HERALD. slogi do cilja! X j, 32, — St. 32. Dulutli, Minn., Thursday, November 16.1911. — četrtek, 16. novembra 1911. Volume I. — Letnik I. pN c «l ( , Ameriške vesti. **tO TAFT DOMA. H v L h Mr Hiši v Washingtonu ižr V Beli rad, vlada zopet življenje. Prezident ’ "tjTaft se je v nedeljo zjutraj povr- • 'la s 'jil iz svojega 15000 milj dolgega _ki Potovanja, katerega je bil nasto- C 'fl dne 22. avgusta. ' Dve važni zadevi čakate pre- 11 1'^jaii ’pdentove rešitve. Prva je sesta- r l p ;| a poslanice na kongres in ime- .'iiij |..' t -|ovanje naslednika umrlemu 'ki s j c l 'itjdniku Harbon od zvezinega nen tadsodišča. ilj i, K ' Za to mesto se poteguje stiri- *Mir' ‘ ” t j ' jeset kandidatov. Za sedaj se ne 1 ‘hore čisto nič sumiti kdo bode rnenovan in imenovanje se raz- d.-isi še le v par tednih. M h. j , v M ?' s kir LCCl ' PROCES PROTI VELEME- ' s icpr 1 a ji. 1 i Se iil ' l je kaj 1 SARJEM. toi I ) r , na J Po devetletnej vladni preiska- i, se prične v Chicago proces ■»PM ! j j r ' troti velemesarjem zaradi pre- ■ ,j topka Shermanove protitrustne Dostave. Deset chicaških veleme- ; arjev, voditelji mesarskega obr- a v deželi, se bodo morali zago- farjati, da so pretvorili trgovino ll .'Tsvežim mesom v monopol ter s em onemogočili pošteno kupčijo jrugim. Kazen zato, če bodo spo nani krivim, znaša $5000 ali pa no leto zapora. »• — $100 N| DE. IZJALOVLJEN LETALNI , POKUS. .'Velikanski zrakoplov “San Diego”, ki je last izumitelja Til- fver se v San Diego, Cal. ni mo¬ lel dvigniti v zrak najbrže, ker "o ga napolnili z slabim plinom. I Zrakoplov bode imel prostora :a 40 potnikov in bodo s poletom -joskusili čez en mesec. Zrako- , številkoiflov je previdjen z električno lu- . : l( .[jo in telefoničnim aparatom in , , re -fj; otrebuje 365.000 kubičnih čev- , ev plina. teri nam no igro.# 100.00. nat liži Veite S199.00, $ »oslic SMRTNI PADEC. 341etni aviatik Samuel Heller e je v Perkins, Okla. pri svojem •' ^doletu smrtno ponesrečil. V vi- ,,!areval “Jjočini 3000 čevljev mu je pripra '■ 11,1 "'■'a odrekla in padel je z neznan nlf: ko brzino na zemljo, kjer je o- na' »ležal mrtev. RO0* 11 čaranje. Ni'kdo bi se ne bil mislil, da bo¬ do socijalisti tako zmagonosni, ter da se njih glasovi od zadnjih volitev toliko pomnože. Kakor že poročano so socijalisti v Ohio v sedmih mestih prodrli s svojimi kandidati. Ob volitvah v Illinois se je tu¬ di glasovalo v 18 mestih za mo¬ kro ali suho, to je, da bi se pre¬ povedalo prodajati opojne pijače. 11 mest je volilo za suho 7. pa za mokro. “Suha” mesta so, Mere- dosia, Naples, Jackonsville, Tal- lula, Chandlerssville, Hardin Hamburg, McCarnel, Golconda Coultersville in Johnsborough. NOV POTNIŠKI PARNIK. Graham in Maton prevajalna družba pusti zgraditi nov potni¬ ški parnik, ki bode veljal $400.- 000. Zgradbo novega parnika je prevzela American Shipbuilding družba v Chicago. Novi parnik je namenjen za michigansko je¬ zero in bode 300 čevljev dolg in bode imel dvesto potniških kabin. MOŽ IN ŽENA SKUPNO V SMRT. LOPOVSKO POSTOPANJE. Southern pacifična železniška družba je v Gila, Ariz. naznanila svojim štrajkujočim delavcem, da jim ustavi vodo, če se ne povr nejo na delo. Gila, leži v neki pu¬ ščavi in ima samo dva vodnjaka, a še ta dva sta last železniške družbe. Kakor se brzojavno jav¬ lja, je družba svojo grožnjo že izvršila. V Clevelandu so našli v hotelu mrtvega 251etnega strojnika Westermana, končal si je življe¬ nje sam. V drugem hotelu so pa našli njegovo 22 letno ženo, ki je tudi s samomorom končala svo" je življenje. Oba samomorilca sta se zastrupila. Kakor se vidi, sta oba sklenila iti ob istem ča¬ su iz življenja. KAKOR PRIŠLO, TAKO PREŠLO. Sedaj urejajo zapuščino po po¬ kojnem nekdanjem bankarju Walshu iz Chicage in našlo se je da je zapustil le $125.000. svoji udovi in peterim otrokom. Nekdanje čase, to je še pred par leti je Walsh imel 27 milijo¬ nov dolarjev, a ker so bankroti¬ rale njegove tri banke, je prišel, skoraj ob vse premoženje. POSLANIK NASTOPIL MESTO. Novi ameriški poslanik za To¬ kio, Charles Page Bryan, prej- šn i ameriški poslanik v Bruse¬ lj u, je v četertek nastopil svoje novo mesto in je bil od zastopni¬ kov japonske vlade, kakor tudi od članov ameriške kolonije prisrč¬ no pozdravljen. TORNADO V JUŽNEM WISCONSINU. )EP- NeW RUDNIŠKA NESREČA. V hester premogovem rudniku Ro- Pittsburgh premogove Iruzbe pri Adrian, Pa. je nastal ki g v I - - 7 * J w -- / četrtek ogenj in kakor se sluti N/lVl e pri tem prišlo ob življenje de- Sl3’ l iet rudarjev. Rešilno moštvo je že našlo o- Li lem mrtvih, katere kenesli na površje. “I Dva druga rudarja n jih iščejo. pa se mso pogrešajo POKOJNINE PRI ARMOUR (1» DRUŽBI. rt/ll a nastavljencem tvrdke jv Amour & Co. se je v Chicagi na- ustanovila 0 $ Zn anilo, da je tvrdka ^■'pokojninski zaklad z glavnico en ^ .jP^ijon dolarjev. /,J a uvedba je stopila 1. novem J rorn v veljavo. Nastavljenci, ki »pp ’ s ,° ^ let v službi tvrdke in če so X .a ?. Se Sb 57 leto starosti, so upra- V južnem Wisconsinn, po Iowa in Illinois je v soboto po¬ noči divjal grozovit tornado, ki je napravil ogromno škode. Ko likor se zna, je bilo ubitih tudi sedem oseb in več ranjenih. Posebno v južnem Wisconsinu je velikanska škoda. Tobačna skladišča in začasne prodajalni- ce tobaka so uničene, a z njim tudi veliko tobačnega pridelka. Farmerji imajo tudi veliko škode in več farmerskih hiš je burja podrla. Škoda se še ne da preče niti ki znaša več stotisoč dolar jev. PEŠ IZ SAN FRANCISCO V INDIANO. R. H. Lamb, 92 letni krojač dospel v Moberly, Mo. in sicer nahaja se na potu peš iz San Francisco v Printon Ind. Na tem potu je že 6 mesecev in 21 dni in je rekel, da potuje radi tega, da si utrdi zdravje. Po poti ne berači, pa pa sf preživlja i zsvojega. 15 BOJNIH LADIJ NA KITAJ g 1, ceni do pokojnine. f v P°kojijo s 50 letom. Ženske se KNENADENJE OB VOLI- TVAH. ..k torek so se vršile v nekate- .M ., v lor ?K so se v rt j) V rih mestih volitve 1)0- .^kaTko" “ " h ' jr ^ J- v mestne za¬ je zbudil veli- iznenadenje a tudi razo- SKEM. Washington 10. nov. v Kitaj¬ skem vodovju se nahaja sedaj petnajst ameriških bojnih ladij ki gledajo na to, da se ne pripeti tujcem, posebno pa Amerikan- cem kaj žalega. Bojnim ladijam zapoveduje ad¬ miral Murdock. Izkrcali so tudi nekaj mornarjev iz bojne -adije “New Orleans”, da stražijo ame¬ riški konzulat. AVSTRIJSKI POROČNIK TO¬ ŽI AMERIKANKO. Clarence McMurray ugleden meščan, iz Troy, N. Y. ki ima hčerko Heleno, je dobil tožbo za $25.000 odškodnine, ki jo zahte¬ va avstrijski poročnik Eduard Starz, ker mu je Helena obljubi¬ la zakon — v njega pa z njim stopiti ni hotelafl Murray je iz¬ javil, da ne plača poročniku niti centa, drugače če mu ga sodišče ne prisodi. Califomia. — V Los Angeles se je vršil te dni pred sodiščem neki pro¬ ces pri katerem so bile ženske po rotnice. Neka porotnica je vpra¬ šala sodnika če ji je dovoljeno i- meti klobuk, na kar ii je sodnik odgovoril, da ima lahko klobuk na glavi če se ji poljubi. Na to so vse ženske obdržale svoje klo- Iz Evrope. AVSTRIJA. Ruski ropar v Ameriki izdajatelj časopisa. Avstro-ogrski konzulat v Bu- fallu se je obrnil na prošnjo poli¬ cije na policijsko ravnateljstvo v Krakovu za podatke o nekem An tonu vitezu plem. Skarzynski, ki je došel pred nekaterimi meseci v Bufallo in prevzel vodstvo neke¬ ga velikega lista in zgradil veliko tvornico ter obenem kandidiral za predsedstvo “Splošno poljske zveze”, ki šteje 120.000 članov. Krakovska policija je pa po pri¬ loženi fotografiji spoznala, da je Skarzynski zloglasni ruski ropar Konstantin Tomaszevv, ki so ga leta 1910 aretirali v Avstriji in ga izročili ruskim oblastem. Ko so ga gnali iz Kijeva v Sibirijo, je pa všel in večkrat vlomil, tako da ima več sto tisoč rubljev. Vlomil je nato tudi v ruskih poslaništvih v Monakovu in Draždanih, nato pa izginil iz Evrope. Iz nesrečne ljubezni. 21 letni pravnik Jožef Krat je sklenil s svojo ljubico, neko 16 letno kavanarniško blagajničar¬ ko, da hočeta skupno umreti. Krat je ustrelil svojo ljubico. Ni pa imel poguma, da bi sebe u- strelil. NEMČIJA. buke na glavah. — Iz Santa Rosa se poroča, da se je posrečilo L. Burbanku z različnimi eksperimenti, da razno grmičevje, ki ima trnje, vzgajati brez trnja. Nemško-francoski sporazum. Berlin, 14. nov. Kazati so se pričele dobre posledice nemško- francoskega sporazuma glede Maroko. Nemški rudniški sindi kat je s francoskim podpisal po godbo', po kateri si medsebojno zasigurajo rudniške pravice. Ta točka je bila preje preporna, se¬ daj pa je najboljši dokaz o pra" vilrtem sporazumu. RUSKI ULTIMATUM. Vojna Turčije in Italije. Turške čete in arabski konjeni¬ ki, kakor tudi turško topništvo je v četrtek naskočilo italijanske pozicije pred Tripolis. Italijani šo šli proti sovražniku ter ga pre gnali iz utrdb. Na večer se je spopad obnovil in Turki, kakor tudi Arabci, so zgubili nekaj sto mož, medtem ko je zguba Italija¬ nov neznatna. Poroča se, da so se Turki v boju obnašali kaj hrabro in bi bili Italijane pregnali, če bi se ne streljalo iz italijanskih bojnih la¬ dij.' Preteklo soboto so se nepre¬ stano vršili boji med italijansko posadko, ki je obkoljena od tur- ško-aralbskih čet. Italijanska vlada bode v krat¬ kem odposlala še nadaljnih 20.- 000 vojakov. Ustaja v Kini. TUTSCHAU V ROKAH REBELOV. Tutschau, najvažnejše mesto na jugu se nahaja v oblasti re- belov ki so ga zavzeli in pognali Mandžu v beg. Mesto ima 700.000 prebivalcev in se ponaša z veliko industrijo. V četrtek je dospela sem ame¬ riška križarka “Albany” v sprem stvu dveh torpednih čolnov. V mestu Anhai so uporni vojaki po žgali colninsko in magistratsko poslopje. Potniki iz Malte poročajo gro¬ zovite stvari. Italijani preisku- iejo hišo in kdor le temu ugovar¬ ja, ga pobijejo. Več oseb je bi¬ lo umorjenih v lastnih hišah. Izdano je tudi povelje, da se pred 6 uro zjutraj in po 6 uri zve¬ čer ne sme nikdo nahajati na tr¬ lici, kogar se najde, ga Italijani ustrelijo. Italijansko vojaštvo po stopa zelo 'kruto in ne prizanaša ne ženam ne otrokom. Potniki potrjuje nadalje, da postopajo I- talijani z domaični na najbrutal- nejši način. Kako so Italijani bru talni, se razvidi iz sledečega poro. čila: Laške krvoločnosti v Afriki. Požar v Hankau. Dve tretjini mesta Hankau je pogorelo. Škodo cenijo na $50,- 000.000 in 400.000 oseb je v naj¬ hujši bedi. Na stotine mrtvih le¬ ži pod razvalinami in sicer največ žensk in otrok. Ameriški colninski urad in mi¬ sijonarsko poslopje je ostalo ce¬ lo. Tolpa je pričela sedaj ropati in ropa se udeležuje tudi voja¬ štvo. Častniki so dali postreliti že več vo jakov roparjev. V petek so izdali rebelom obja¬ vo, da bi s požiganjem prenehali, kar pa niso storili. Neodvisnost proglašena. Illinois. — V Lox gledišču v Aurora, se je Marjeta Me!roy iz Batavia nekemu smešnemu prizoru tako smejala, da se ji je udrla kri. Pri¬ peljali so jo v bolnico kjer je u- mrla. Neka druga in sicer Erne¬ stina Herdt se je tudi toliko sme¬ jala, da se je od semega smeha zgrudila nezavestna. V bolnici, kamor so jo pripeljali, je prišla k sebi. — V Elgin, so prijeli postopa¬ ča Fritza von Miller, ki pravi da prihaja iz nemške aristokratske rodbine. Bajevni aristokrat pravi da je imel v San Francisco trgo¬ vino, da je pa prišel ob potresu ob vse imetje. V Whiteside okraju je izbruh¬ nila prašičja kuga. Vsi poskusi jo omejiti so brezuspešni. Pocrkalo je do konca prejšnega tedna to¬ liko prešičev, da je za milijon do larjev škode. Ohio. Rev. Albert Shumacher in nje¬ gov brat Noah iz Pandova sta se letos nahaja v stari domovini in sicer v Italiji zaprta ker so o- blasti domnevale, da sta ogledu¬ ha. Cel ta slučaj se razpravlja pred zvezino vlado, ki bode naj¬ brže zahtevala od Italije primer¬ no odškodnino. NAZNANILO. Podpisani tem potom nazna¬ nja vsem tistim ki so kupili zem¬ ljo v Michiganu od Opdyke Schmidt Land Co., da nimam za- naprei nobene zveze več s to dru žbo in tudi več ne kolektam za nje. Ves denar ki je bil do sedaj plačan meni na račun te družbe, je poslan na pravo mesto, zana- prej pa vsak lahko plačuje narav nost, družbi, dokler si družba ne pooblasti druzega kolektorja ali zastopnika. George L. Brozich. Ruski poslanik je izročil per¬ zijski vladi ultimatum, s katerim Rusije grozi da zasede province Ghilan in Mazanderan ki ležijo ob 'kaspiškem morju, če Perzija ne da zadoščenja ruskemu pod- konzulu Petrovu. Perzijska vla¬ da je sklenila, da temu ne ugodi in prezira ruske zahteve. DULUTH SOUTH SHORE IN ATLANTIC ŽELEZNICA. Potniki iz Minnesote in druzih zapadnih držav kakor Dakota, Montana, W ashington, Oregon in zapadne Kanade, so že dolgo spoznali veliko udobnost te želez¬ nice, zatoraj se pridno poslužuje- ri jim jamči splošno zadovolj¬ nost. Naš vlak zapusti Duluth ob 6.15 vsako večer proti New Yor- ku in vzhodu, kateri je popolno¬ ma preskrbljen z vsemi potreb ščinami. Naša proga ima direktno zve¬ zo z vsemi drugimi, tako da se ne rabite prevažati iz postaje na po¬ stajo nikjer, vozove premenite sa¬ mo dvakrat do New Yorka in to samo na tisti postaji na katero pridete. Kadar pridete v New York, vas spremi naš oseben zastopnik, ka¬ teri preskrbi, da dobite čedna prenočišča po primerni ceni in vas tudi odpremi na ladijo, sploh mi skrbimo da je vaša pot kolikor mogoče prijetna. Kadar pridete v Duluth, obrni¬ te se na naš urad, ako pa kupite listke na severozapadu ali od dru¬ zih agentov, zahtevajte, da vam železniški listek čita preko Du¬ luth, South Shore & Atlantic Ry. do New Torka. Dne 25. oktobra e poročal do pisnik berolinskega “Lokalanzei ger” o laških grozodejstvih ta¬ kole: Navesti hočem le nekaj slu¬ čajev in pripomnim, da jamčim za vsak slučaj. Neki Arabec je zajemal na oazi z voličem vodo iz vodnjaka. Pridejo laški vojaki, ki ga zapode. Arabec hoče izpreči vola, a Lahi tega ne trpe in usmr te reveža z bajoneti. Trije slepci, ki se skupaj drže za roko, hodijo tipaje ob steni. Gruča bersaglie- rov pride izza vogala in nima nuj nejšega posla, kakor da slepceuC smrti. Trije otroci beže iz oaze nroti svetemu grobu, kjer stoji laška straža, ki prične hitro stre¬ ljati na otroke, katerih najstarej¬ ši je star komaj osem let. Očeta teh treh otrok so Lahi zaprli. Ne¬ kega mesarja so laški junaki, ko je izvrševal svoj posel, z lastno sekiro ubili. Neki mož gre s tr¬ ga. Lahi ga ustavijo, preiščejo, mu vzamejo denar in ga ustrele. V Lokri so Lahi ustrelili neko rodbino, ki je štela 20 oseb. Na cesti v Gergarič sta jezdili dve ženski na veljblodih. Lahi zahte¬ vajo, da naj se ustavita; ker sta jezdili naprej, so ju ustrelili. Ne¬ ko drugo žensko so Lahi zaklali :: bajoneti, ker ni dopustila, da bi ji bili Lahi raztrgali pajčolan raz obraza. Nekega popotnega dervi- ša so Lahi ustrelili, ker je pro¬ sjačil. Neki 121etni deček je sta pri vodnjaku, 'kar prično Lahi iz zasede streljati nanj in ga ustre¬ le. Na trgu kleči in plače neka vdova ob truplu svojega mrtvega moža. Lahom to ni všeč in jo u- strele. Pretresljivo je tudi poroči¬ lo sotrudnika berolinske “Taegli- che Rundschau”, ki je bil navzoč ob usmrčen ju Mouka, kavasa nemškega konzulata, ki je vsled napada na Lahe od laškega vojne ga sodišča obsojen na smrt. Vse" sti se je moral na seno obrnen z obrazom proti steni. Za njim se je postavilo devet mož, ki so stre¬ ljali vsak zase. Ko je bilo oddanih vseh devet strelov, je mož še mir no sedel na senu in molil. Deset korakov oddaljeni laški vojaki so streljali tako, da so švigale kroglje nad meter proč od cilja. Šele ko so Lahi oddali 19 strelov je mož padel, a morali so še dva krat ustreliti iz revolverja, pred- no je bil mrtev. Turinska “Štam- pa” objavlja strašne podrobnosti, kako so morili Lahi Arabce. Ker I -ahi ne morejo ukrotiti mož, so dozdaj že ustrelili nad tisoč že¬ na. Dopisnik milanskega “Secolo” piše: Arabci so sovražni Lahom, kar ni nič čudnega, ker so Lahi brez usmiljenja morili. Ti vstaši umirajo hladnokrvno. Bil sem Podkralj Tschangmingtshi iz Kantona je izjavil zunanjim kon zulatom v Hongkongu in sicer uradno, da se je proglasila po¬ krajina Kvvantung neodvisnim in da od sedaj naprej bode deželno zastopstvo vodilo eksekutivno u- pravo. Krvoprolitje v Nankingu. V petek večer se je vršilo v Nankingu grozovito krvoprolitje. Več tisoč oseb je bilo umorjenih in Mandžu so mesto zažgali. 12.000 Mandžu in cesarskih vo¬ jakov so zasedli mesto ter jo bra¬ nili pred napadom revolucijonar- jev. Dosedaj ni bilo mogoče dog nati koliko je mrtvih, mesto je popolnma opustošeno. V soboto jutro je bilo mesto kakor izumr¬ lo in na tisoče mrtvih trupel leži po ulicah. Čez 100.000 Kitajcev je pobegnilo iz mesta. Rebeli se nahajajo oddaljeni kake tri milje od mesta in pričakuejo ojačbe. navzoč pri nekaterih usmrtitvah. Nekega moža in njegovo ženo je obsodilo vojno sodišče na smrt, ker so dobili pri njih orožje. Ni¬ sta bila jmestrašena. Držala sta se za roko. Častnik ukaže ustreliti moža. Žena drži roko že mrtvega moža in pogumno čaka, kdaj pri¬ de vrsta na njo. Druga salva in njeni možgani poškrope zmeša¬ ni z vodo zemljo. Na to su ustre¬ lili nekega starčka in nekega mla¬ deniča in končno pa neko starko. Kritika o Italijanih. Iz Londona došla brzojavka zelo strogo kritizira in obsoja italijansko vojaštvo ter pravi, da jih je 24.000 ki so dobro oborože¬ ni ne storijo pa nič. Položaj za italijanske armade je bolj slab nego je bil pred mesecem dnij. K temu pa pride še kolera, ki grozi Italijanom. Več vojakov je že za njo umrlo, v sredo je umrlo za njo 20 vojakov, a v bolnici jih je nad 100. Mobilizacija na Balkanu. Turška vlada zbira ob bulgar- ski meji, posebno okolo Adriano- pelja močne čete, pomnožila je tudi vojaštvo na otočju egejske- ga. morja, da se pripravijo na slu čajni napad italijanske mornari- c« Izvršena aneksija. Italijanski poslanik v Chicago je dobil od poslaništva obvestilo da je kralj podpisal aneksijsko listino s katero se Tripolis in Ky- renaika formelno proglaša za last Italije. Poslanik v Washingtonu pristavlja, da bodo ostale velevla sti to odobrile. “NARODNI VESTNIK' Nesreče in zavarovanja. National Herald. Slovenic Weekly. Owned and publlshed by the Slovenlen Prtntlng & Publishing Co. a Corporation. Geo. L. Brozich, president. Joseph Geržin, V. president. John B. Smrekar, secretarjr. Joseph Mantel. treasurer. Anton Hrast, direetor. Raymund Feigel, editor. Plače o( Business: Duluth, Mlnn. Christie Bldg. National Herald Isued every Thursday; subseription yearly $2.00 The best Advertising medlum among Slovenlens In the Northvvest. Rates on application. ..Entered as second-class matter May 11.1911 at the post otflce Duluth, Mlnn., under the Act March 3,1879." ..NARODNI VESTNIK 44 Izdaja Slovenska tiskovna družba Duluth, Minn. Izhaja vsaki četrtek zvečer na 8 strani ali vec. Naročnina stane Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve se naj pošiljajo na tajnika: John B. Smrekar, sec'y, D''LUTH, Minn. Dopisi se naj pošiljajo na urednika Raymund Feigel, Duluth, Minn. Oba na naslov CHRISTIE BUILDING, second tloor. Telephon: Melrose 2244. Trust in zloraba. Mogočnost trusta je znana. Znal si je postaviti tako podlago, da je do sedaj skoraj neovirano zlorabljal zapoved in postavo. Pod goljufivo pretvezo je zlorab¬ ljal železniške družbe, ter na an- titrustne postave se ni niti oziral. Zakaj bi pa se? Mogotec je bil in v tej deželi se mogotcem ne za¬ vija vratove tako lahko. Kaj mu je bilo na tem, da je kontroliral proizvode, ter jih dražil, kakor se mu je poljubilo. Kaj mu je bi lo nadalje, da je pritiskal na de¬ lavske moči ter ih zlorabljal. Nič! Svoj namen je hotel izvršiti in iz¬ vrševal ga je, kajti ni mu bilo o- vire, ni bilo človeka, ki bi mu re¬ kel: stoj, tako ne gre dalje. Po¬ glejmo oljnati trust, kateremu na čeluje Rockefeller. Le z malim je pričel, kakor hitro se je pa u- stanovil oljnati trust, tako hitro je pričel bogateti, a z njim tudi vsi drugi, ki so potom tega tru- s svojimi krempljami takore- sta koč ljud- praznili žepe bornega stva. Vsako trustno podjetje je na¬ predovalo, niti enemu se napre¬ dek ni izjavolil, pač pa v kratkem zelo kratkem času, si je nakopi¬ čil bogastva. Sladkorni, železni, tobačni in vsi drugi trusti so pri¬ šli do njega nepostavnim, da kri minalnim potom in za tako poče¬ tje bi morali biti pozvani pred ka zensko sodišče. Sodišče, če bi bi¬ lo nepristransko ! A kaj, ko se tu¬ di isto ozira na mogočne, jih ce¬ lo ščiti, namesto da bi ščitila rev¬ ni sloj. Oljnati trust je bil obsojen za¬ radi prestopkov antitrustnih po¬ stav v globo $29,000.000. Lepa svota kaj ne? Vendar plačati mu je ni bilo treba, ker se paragrafi ameriških postav dajo zvijati, ka¬ kor se hoče. Zadnje leto, ker je državno pravdništvo uvidelo, da razni tru •sti presegajo že vsako mejo, jih je pričela zasledovati ter proti nji mi postopati. Rečeno je, da jih bode razveljavila in razpustila. Če jih razveljavi ne bode dosti pomagano, kajti trust si bode že znal nadeti tako krinko, pod ka¬ tero bode še nadalje počenjal, ka kor je počenjal takrat, ko je bil organiziran pod imenom trust. Ameriški trusti so za ljudstvo hudo zlo, ker onemogočujejo po¬ šteno konkurenco in razvoj male trgovine, izkoriščajo pa tudi de¬ lavske moči, ker jih neusmiljeno pritiskajo, da imajo od njih ve¬ čjega proizvoda, toraj tudi večje¬ ga dobička. Naša postavodaja to sicer ve, vendar ne ukrene odločnih kora¬ kov, da bi trustom prestrigla pe- rute Kolikor časa se bode raz¬ tezala mogočnost trustov čez de¬ želo, toliko časa ne bode v nji prave prosperitete. Glavni faktorji, kakor prezi- < ent, bi k^j lahko temu opomo¬ gel, vendar kedaj se je še slišalo, da je vrana vrani izkljuvala oči kedaj je se bilo, da je postopai trust proti trustu. Dokler ne bo¬ de ljudstvo govorilo, dokler ne bode ono pričelo postopati pro- ti trustom, tako dolgo bodemo čutili težko pest trusta izkorišče¬ valca. Neusmiljeno posegajo nesreče po bornem življenju delavca, ni ga dneva, da bi ne slišali, da je ponesrečil ta ali drugi rojak. Tu se je udrla gruča, tam se je pri¬ petila razstrelba, zopet drugje kaj druzega in seveda, delavec je prišel ob življenje, našel je prez¬ godnjo smrt. Zopet slišimo, tam se je rojak poškodoval, prišel ob vid, roko a li nogo, postal je do dela nezmo¬ žen. Revež! Ko bi te bila vzela smrt, bi bilo znabiti za te bolje. A kaj bo s teboj sedaj, mar te bode oskrbelo podjetje, kateremu si moral posvetiti svoj život, mar ti bode na pomoč priskočil kapita list, znabiti te bode on oskrbel za življenje Ne upaj tega! Znabiti dobiš od podjetja nekaj male od¬ škodnine, a kaj bodeš z isto tro¬ hico ki ti zaleže le od danes do jutri. Zatoraj pa oskrbeti se moraš tudi v tem oziru, to je da dobiš potrebne podpore, ko je bodeš po treboval. Kaj ti je toraj napra¬ viti? Vsak dan čuješ govorico o naših Jednotah in podpornih dru- štvah. Slišal si nadalje, koliko gorja se je zmanjšalo njih čla¬ nom, koliko solz so zbrisale iz tužnih lic zapuščenih. In ali nisi spoznal, da bi bilo tudi za te do bro, če pristopiš k podpornemu društvu? Izgovarjaš se znabiti “toliko imam, da se v bolezni pre skrbim, ali pa zakaj naj bodem v društvu, ko nimam človeka, da bi mu kaj zapustil." Ne prvi, ne dru gi izgovor te ne opravičuje, kajti če imaš par centov (tisočakov go tovo nimaš) ti vedno dobro pri- dja, če imaš v bolezni nekaj pod¬ pore ; a po smrti, vemo, da ne ra¬ biš sam denarja, vendar gotovo imaš kakega svojca, kateremu ostaviš zapuščino, a poleg tega oskrbiš si dostojen pogreb. Ni pa samo to, če pristopiš k druš¬ tvu, da se nekoliko gmotno zava¬ ruješ za potrebe, pač pa v dru¬ štvu pridobiš bratov in sester, na katere se lahko zaneseš, da te v bolezni in nesreči ne zapustijo. Upoštevaj to, pomisli pa tudi, da ti je društvo ravno tako po¬ trebno, kakor delo in zaslužek. Zavaruj se, ker sam ne veš, kje in kedaj te čaka nesreča, ki se ne bode na te ozirala, ter te prezrla, če nisi v nobenem podpornem društvu. ki se mučiš od ranega_ jutra do pozne noči, ti ki nimaš, da bi si dal kaj pod zobe, ki stradaš m gineš — ti plačaj. In plačati mo- raj, če ne ti poženejo zadnji reji iz hleva. Tako se godi v starem kraju m tako se bode še godilo in sicer ta¬ ko dolgo, dokler se ljudstvo ne bode spametovalo in se otreslo bremena, ki ga teži po nepotreb¬ nem. Velika kvar je za narode, po¬ sebno za slovenski narod medse¬ bojna razprtija. Tu liberalec, tam klerikalec, tam socijalist. Vsak vleče na svoje, ter zmanjšuje združeno moč naroda. Boj ki se ga bije na tih črtah ni narodu ni- kaka dobrota in ravno na Kranj¬ skem vidimo, kjer so si Slovenci v prepiru in razdoru, tam postav¬ lja drugi narod svojo trdnjavo. Kedaj se bodejo “Slovencem vremena zjasnila” je težko pove¬ dati, vendar gotovo in nikdar, do¬ kler bodo živeli v medsebojnem prepiru. Kranjska politika je znana po širnem svetu in sicer ne v do¬ brem, pač pa najslabšem pome¬ nu besede, zatoraj pa tu v tujini bivajoči Slovenci glejmo, da se med nas ne naseli, da ne bodemo za njo hirali, kakor hirajo za njo rojaki v stari domovini. Napredek socialistov. pa sedaj zabranjeno, ker mu nad Jednoto ni poverjeno duhovno vodstvo. Poglejmo Kranjčevo početje še od druge strani. Ali dela čast duhovskemu stanu lažnjivo o- brekovanje, ali ne krati ugleda duhovskemu stanu če duhoven od svojega višjega zahteva, da naj prekolne. Kako spoštuje Kranjc ljube¬ zen do bližnjega. Gotovo lajik se ne bode oprijel nedostojnih in protičastnih sredstvev da bi se ma ščeval nad svojim neprijateljem. In duhoven proti duhovnu? Sra¬ mota Rev. Kranjc Če že hočete proti komu nasto pati morate imeti prvič povoda, potem pa nastopajte, pa ne z laž¬ mi ne s zavijanjem in ne zahrbt¬ no. Premislite, ali ste opravičeni, da delate sedaj nemir v Jednoti, kjer bi moral vladati najlepši mir ki je bil kršen zadnje tri leta. Toraj Rev. Kranjc če se že hočete prepirati, če imate kaj pro ti Rev. Tomšiču, napravite to medsebojno in ne tiščite z Vašim prepirom tja kamor bi znali ško¬ dovati napredku dobre organiza¬ cije, kakor tudi na ugledu Vaše¬ mu stanu. Če ste propali ob zad¬ nji konvenciji, ne izvajajte radi tega konsekvencij, pač pa udajte se mirno, stisnite se za peč in si mislite: “Konvencija je dala, konvencija je vzela!“ Starokrajska politika. PODPIRAJTE SLOVENSKA PODJETJA. Starokrajska politika! Podob¬ na je raztrgani suknji, ki se jo ne da več zaflikati. Menjava ministerskih prezi- dentov in drugih ministrov, to v Avstriji ni nič kaj nenavadnega. Da in zakaj? Treba je le priti mi nistrom v navzkrižje s kakim prestolonaslednikom ali s kakim drugim priviligirancem, pa je že obrat v politiki in minister dobi — brco. Ali je brca zaslužena ali ne, ali je ministrov odhod v kvar ali dobro ljudstva, to se ne pra- ša, gre se le za milost in nemilost. Prejšni ministerski predsednik je moral pobrati šila in kopita, ker se ni strinjal s prestolonasledni¬ kom glede vojaške jiredloge. Se¬ veda predlog o vojaških potreb¬ ščinah je bil tak, da bi davkopla¬ čevalce še bolj pritisnili. Mini¬ sterski predsednik ni to odobra¬ val, zaradi tega je moral demisi- jonirati. Osoda drugih ministrov je ravno ista. Če bi se kdo pošto pil potegovati se za dobro ljud¬ stva in da bi to. ne bilo po misli znanih privilegirancev, gotovo je, da mora iti. Kake dobrote pa i- ma ljudstvo od ministrov ki se o- bračajo tako, kakor se od zgoraj piha vidimo in ravno položaj v Avstriji nam najbolj spričuje o upravi, ki dela dobro le višjemu sloju, na nižjega pa pritiska. O- bravnavanje v parlametu o nez¬ nosni draginji je sedaj na dnev¬ nem redu. Pri tem je veliko kri¬ čanja storjenega pa nič, kajti dra¬ ginja je ostala pri starem. Ne ču¬ dimo se pa draginji, ki sedaj vla¬ da. Od kje pa dobiti denar za vse priprave ki se vrše? Gradenje no¬ vih bojnih ladij, pomnoženje in prestavljenje vojaštva, povi¬ šanje plače uradnikom in to in drugo je ki takorekoč zahteva, da nastane draginja. Vedno vi¬ šanje davkov in doklad, vedno večji upravni proračun, da to ima posledica, da se draže tudi živi¬ la, kajti na kakšen način bi mo¬ ral posestnik zmagovati svojim bremenom davkov, če bi za svoj proizvod ne zahteval večje plače. Ko je lansko leto poslala Av¬ strija svoje vojaštvo na sprehod do srbske meje, jo je to stalo ne- kaj milijonov. Kdo jih plačuje? Znabiti jih plača cesar ali njego¬ vi sorodniki, ali znabiti oni gene¬ rali, ki dobivajo mastne plače za svoje lenuhanje. O ne, kmet, ti Socijalizmu se ni ustavljati, počasi prodira naprej in naprej. Stranke, ki so bile sedaj na povr¬ šju, to je demokratska in repu¬ blikanska nimajo več privlake, kajti od njih nima ljudstvo to, kar bi bilo pričakovati. Sociali¬ stična stranka, ki je takorekoč še v povoju, pa je že pričela prodira ti, že odhaja kot zmagovalka iz zadnjega volišča, ko so se vršile volitve. V Ohio so si izvolili 11 županov in v drugih dveh drža¬ vah sta bili izvoljena dva poslan¬ ca. Vsekako zelo lep napredek za stranko, ki se je komaj pričela razvijati. Zakaj se pa ta stranka tako raz vij a. Povedano je že v uvodu, da demokratska in republikanska stranka ne izvedeta to, kar je ljudstvo pričakovalo, kajti obe stranki ste delali pod upljivom, s katerim se delavski sloj ni mogel nikdar strinjati. Imenovani stranki se niste ozi¬ rale na širšo maso, se niste ozira¬ le na oni sloj, ki je ravno letof- ob volitvah v mestne zastope po¬ kazal. da ni močno oddaljen od časa, ko bode postal tudi v poli¬ tičnem oziru mogočen, če ne glav ni faktor. Socijalizem prodira. Voditelji neumorno delajo, pristašev je od dne do dne več, delavci se zanj po tegujejo in kjer ustaja delavska masa tam ni več ovir. Dal Bog, da bi v tej mladi stranki delavstvo dobilo več po¬ moči in obrambe, kakor ga je do¬ bivalo v strankah, čegar solnce zatemnit je. KAKO RAVNAJ Z ŽJEM? ORO- ijj Varuj se pred roparji Glej, da dobiš od svojega grocerja pusti v ifi S moke, ki je napravljena v Duluiim. Ne"- 8 - 1 ' hišo drugo moko, kakor | Duluth Universal mok ker vi dobite iz žabeij moko več kruha kak £ iz druge moke. tfi uj j Najboljša moka za kuhinjo in pecivo. Duluth Universal mlinarska družba. Rev. Kranjc - bodite dosledni! O Rev. Kranjcu smo se v zad¬ njič nekoliko pobavili, obsojali smo njegov zločesten napad na Rev."Tomšiča in sicer napad ki ni iz vizirja v vizir, pač pa za¬ hrbten. Kranjc je jdsal Tomšiče¬ vem škofu in ga dolžil takorekoč protiverskega dejanja, to pa sa¬ mo radi tega, ker je Rev. Tomšič izjavil, da na konvencijo ne pri¬ de kot duhoven, pač pa kot dele¬ gat. Kako je Rev. Tomšič prišel na konvencijo ne bodemo razpra vljali, vemo pa, da je bil od svo¬ jega društva zbran za delegata, da je kot tak odšel na konvenci¬ jo, tam tako nastopil, in njegov stan pri tej konvenciji se ni imel upoštevati, ker tudi s svojim sta nom pri tej konvenciji ni imel no benega opravka. Toliko o duhovskem stanu na konvenciji. Nadalje zahteva Rev. Kranjc od škofa “da prekolne" Tomšičevo delovanje, ter da mu nakaže, da prekliče svojo izjavo v Jednotinem glasilu. Če bode škof po Kranjčevem navodilu in zahtevi pričel kleti je kaj dvom¬ ljivo, posebno če bode škof upo¬ števal zapoved “ne preklinjaj". Zakaj bi Rev. Tomšič imel da¬ ti preklic v glasilo je tudi neu- mevno. Tomšič ni nič kaj tacega naredil, ni razžalil nobenega, da bi moral dati takega zadoščenja. Brezmisleno je toraj od Rev. Kranjca na škofa odposlana ob- tožmea in kaže le Kranjčevo ne- vošljivost v polni meri. Zakaj je Kranjec nevošljiv svojemu “so¬ bratu” znamo. Rad bi še on "ko¬ mandiral jdo Jednoti, kar mu je Smo v lovski sezoni. V naj¬ hujši vojni menda ni toliko po¬ kanja, kakor ga je sedaj po naših šumah in gojzdih in Bog ne daj- če bi zadela vsaka 'kroglja, goto¬ vo bi postreljali vse stenice ki se jih v obilici nahaja v Minnesotti. Da se pripeti v tej lovski sezo¬ ni več nesreč slišimo skoraj vsa ki dan in krivo temu je le, ker lovci premalo pazijo na svoje strelno orožje. Umestno je toraj da podamo, nekoliko navodil kako ravnati s pihalniki. 1. Kakor hitro vzameš puško v roko, odjiri zatvoro in prepri¬ čaj se če je nabasana ali ne. To imaš napraviti in celo takrat, če deneš puško iz roke. 2. Privadi se puško tako drža¬ ti, da tudi če se sama izstreli, da strel ne napravi škode. 3. Ne meri nikdar na človeka, tudi če misliš da je puška prazna Izgo-vor “nisem mislil, da je bila nabasana" ali “jaz nisem tako na meraval” ne obudijo ustreljene¬ ga k življenju. 4. Ne daj iz rok nabasenega o- rožja, pač pa sprazni naboje iz puške ali revolverja. 5. Ne imej opravka s strelnim orožjem, če ti konstrukcija iste¬ ga ni znana. 6. Strelno orožje ni igrača in naboje imej vedno pod ključem. 7 . Streljaj le takrat, če vidiš in spoznaš svoj nameravani plen dobro. Pri tem pa je še omeniti to. Skrivaj orožje pred otroci, da se ne zgodi nesreča. Koliko se jih je že pripetilo in te le vsled te¬ ga, ker oče ni imel orožja na var nem. Joe Seliškar slovenski gostilničar ELY, MINN. Prodaja pristno domače, otiijsko vino, mdeče in li po $1.50 do $2.50 galona. Whiskey od $2.50 do $4.00 galona. Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče. Sveže pivo, dobre smodke. First National Bank, EVF.LETH, MINN. CS jnoff?;. r / "K^ohro®! as|g 25» Železnina, F« Ski lUJBOUS Vaš rojak M r-jevo iingu s se nah Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. “NARODNI VESTNIK" ZA VAS, VI ZA NJEGA! Posledice zanemarjenega pre- hlajenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim linimentom pa kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je to¬ rej dober liuiment. Že leta sem se je Dr. Richterjev “Pain Expel- ler“ izkazal, da je kot tak izbo¬ ren. Sredstvo se lahko kupi v sle¬ herni lekarni v Ameriki za 25 cen tov steklenica. Človeku pa je tre¬ ba biti pozoren, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom. Vino. Cenjeni rojaki, naročajte si vino naravnost iz vinograda, jaz imam naravno domače vino, novo vino črno rudeči zinfandel, ali belo vi¬ no muškatel cena 35 c gal., ree- sling 40 centov gal. Lansko vi¬ no, ktero imam še v zalogi črno ali belo, muškatel ali reesling 40 centov gal., stara samo belo vino 50 c gal. Drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Naročilom je priložiti denar, pi¬ šeta naslovite na: Štefan Jakše CROCKETT, Cal. box 657. KAPITAL IN PREOSTANEK $67.000-00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. Da le ramo ( ,ako Mi noj po State Bank of Aurora Aurora - - Minn. Opravlja vse bankarske posle. - Zavaruj poslopja. Kapital $25.000. Preostanek <> Lote! Na prodaj! $ V ARIZONI. Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne sneg 3 tam kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez bali, J - • ------ ■ -- tam lavci kupite lote V Novem mestu DOLF ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družb e ^ ^ VEUKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI, ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V °°^ 200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200-00, ' ^ dejo te prodane, bode cena poskočila, ne odlašajte t0 kupite sedaj. Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na- O. E. Peterson & C® 407—8, First National Bank Building, DULUTH, ‘ First National Bank Biwabik - Minn. Kapital - - 29.000.00. Priporočamo se za vse bankarsko delo In po¬ šiljanje denarja. Dr. Richters PAINEXFELLET ^civo. če trpite na revmatizma ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga jeka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol innevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. , F. Ad. Richter CBb Co. 215 Pearl St. NEW YORK. LAINfi HARDWARE CO. ELY - Minn. v v v Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIŽJE GENE. IjEttCHHHEHiHSHHHCHSHCHCHEKSHiKSHSKMKSMSHiH&tt Iz stare domo¬ vine. 9 A | I «HMKCNSHSN{MHSHiH>3HCKiHOHMH9HMHSHOHCHCHi^ Kranjsko. Drzni divji lovci. Gozdna čuvaja Ignacij Korit¬ nik in Ivan Kuerschner sta šla o polnoči na Rožico pri Jesenicah. Ko sta dospela do planšarske ko¬ če, sta opazila ljudi v koči. Zah¬ tevala sta, da jima odpro. Nekdo jima odgovoril s potvorjenim o- troškim glasom, da ne bode od¬ prl, ker se ju boji. Nato sta ču¬ vaja hotela udreti. Kuerschner pa je segel z roko skozi odprtino v kočo, da bi odmaknil zapah. Naenkrat je dobil cel naboj svin¬ čenk v levo roko, nakar se je raz vila pravcata bitka, med čuvaje¬ ma in obleganci. Na obeh stra¬ neh so oddali po več strelov, ki pa niso nikogar zadeli. Nato je spravil Koritnik ranjenega tova¬ riša z velikim trudom do potoka, mu izpral rano in ga obvezal. Drugi dan je šel Koritnik z orož niki k koči. Koča je bila seveda prazna, notri pa so našli nahrbt¬ nik, žensko ruto, žensko bluzo, ustreljeno divjo kozo, od katere je bilo zadnje stegno odrezano in se je meso kuhalo v kotlu, in gor sko palico. Orožniki so prijeli dva drvarja, če opravičeno, se po kaže. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago. fudete ,;i v- a Ge se nahajate v Duluthu? obiščite Miller-jevo restavracijo in hotel. je ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restavracijo, ki C=!E se nahaja v Hibbing hotelu. Bank, če ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnnt ulici- galona. » prenočiš ! lilke. l 'RGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ikn na anek ) rilo P« Peter Bezeka Ely, Minn. naznanja rojakom, da je ravno dobil zalogo ženskih svilenih jopic in kikeij, ravno tako tudi možkih, ženskih in otročjih klobukov. v Rudarji dobijo po najnizji ceni trpežne delavske obleke. Velika zaloga črte čevljev zenskih in otročjih slamnikov. Cene nizke, blago dobro. Agnich bratje gostilničarji ELY, Minn. Pitone 108. n Viporočajo vsim Slovencem svojo najboljšo . Za^^alogo založeno gostilno^ kjer se toči Iron tange Brewing Ass. pivo, pristno vino in whiskey. V mnogobrojen obisk se priporočajo. AGNICH BRATJE. Jesmore & Son, največja KONJUŠNICA VELETH, - - - MINN. 415 Grant Avenue. Phone 23-1. Kakor tudi. qIv Pogrebniski zavod « NAS BOSTE VEDNO DOBILI DOBRE IN ČILE KONJE ZA VSAK SLUČAJ PO PRIMERNI CENI. Izročite nam ■■ 'jsa v 0 ac i 1 •$) i'* Se P°9 r ebe in videli boste, da je naša postrežba najboljša in naše cene vedno poštene. f\ Žebljari so se zbili. V Trohovi gostilni v Kropi je nekega večera pilo pri isti mizi več fantov. Pavel Dobre in Luka Bohinc, ki sta žebljarja v Kropi, sta se pa kmalu sprla. Prvi je za grabil kozarec in ga vrgel Bohin cu o obraz ter ga zadel na ustni¬ ce. Tudi Bohinec je vrgel stekle¬ nico v nasprotnika, a ga ni zadel. Pri tem se je zbudil žebljar Nace Gašperin, ki je pri mizi spal, po¬ grabil stojalce za vžigalice in ga zagnal Bohincu v prša. Nato sta skočila Dobre in Gašperin v Bo¬ hinca, ga vrgla na tla ter začela po njem udrihati tako, da je do¬ bil več poškodb. Obdolženca, ki sta poslednje dejanje tajila, sta bila obsojena vsak na štiri mese¬ ce ječe. Nesreča pri Domžalah. Dne 23. oktdbra ob 8 uri zve¬ čer je peljal Nastranov hlapec iz Homca voz pšenice po državni cesti. Ko pride v Domžalah tja, .kjer gre železnica preko ceste, mu je voz zašel med tračnice ta¬ ko, da je celi voz s pšenico pre¬ vrnil, eden konec odtrgal od vo¬ za, druzega je pa eden možakov prijel. Predni konec voza je po¬ polnoma polomljen in veliko pše¬ nice stresene. Škode je čez 1000 kron. -o- Štajersko. Sovražnik psov. Iz Gornjega grada nam poro¬ čajo: V Lučah in okolici je za¬ strupil neki zlobnež, najbrže kak divji lovec, več lovskih psov, sa¬ mih plemenitih živali. Zastrupil je trgovcu Rajmundu psa, vred¬ nega 80 K, gozdarju Janezu Stre žaju dva psa, vredna 200 kron, posestniku Pečovniku psa, vred¬ nega 50 K ter več drugim posest ni kom. Mlad junak z nožem. Dasiravno šele 14 let star zna pastir Janez Marčič v Oplotnici prav dobro sukati nož. Dne 6. av gusta je zasadil kmečkemu fantu Francu Hudečeku nož v trebuh in ga težko ranil. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece ječe. Morilec juvelirja Stoka prijet. Orožniški stražmojster Knapp v Wildonu je 26. oktobra prijel moža, čegar osebnost je popolno ma soglašala z opisom morilca, ki je na Dunaju umoril juvelirja Stoka. Sumljivi mož se zove Av¬ gust Kleinschegg in je po po¬ klicu monter. Morilec ima stekle no levo oko, tudi levo roko ima umetno. Oboje je izgubil gotovo pri kakem pretepu. Klinschegga, ki taji, da bi bil on kriv umora, so izročili okrajni sodniji Wil- don. Drobne novice. Kmečka doktorica. — Neka Ivanka Vaš, ki živi v konkubina tu s konjodercem Al. Velenča- kom pri Šv. Marku bi. Trbovelj, se je ukvarjala s zdravniškim poslom. Za zdravilo sta ji služila' pasja mast in voda iz prekuha¬ nih različnih trav. Posebno rada je zdravila deco. Pred kratkim pa je otroka posestnice Marije Rataj iz Loke s pasjo mastjo ta¬ ko skurirala, da je umrl. Pristojni zdravnik jo je naznanil oblastim. Proti četrti božji zapovedi. — Iz Podgorja se poroča: Te dni je nastal prepir med kmečkim si¬ nom Martinom Kranjcem in nje¬ govim kletnim očetom, ker je sin ozmerjal mater. Med prepi¬ rom je surovi sin zagrabil kamen in zadal ž njim nekaj udarcev o- četu po glavi. Oče se je zgrudil na tla in na njegov klic so prite¬ kli sosedje ter ga rešili iz rok su¬ rovega sina. Poslednje ure dr. Josipa Voš- njaka. O tem poroča mariborska “Straža”: Dr. Vošnjak se je že dalje časa popolnoma mirno pri¬ pravljal na smrt. Določil si je ce¬ lo obleko, v kateri se naj ga po¬ koplje. Malo pred smrtjo je še rekel: “Rad umrjem! Čemu sploh še živim ” Zaspal je mirno brez vsakega boja. Dan pred svo jo smrtjo, dne 20. m. m., o pol¬ noči je zapisal v svoj dnevnik na slednje zanimive stavke: “O več ni Bog, bodi milostljiv duši mo¬ ji! Ne sodi je preostro! Blagoslo vi moj ubogi slovenski narod, da bo združen z drugimi Slovani do segel vzvišeni cilj, ki si mu ga v svoji neskončni modrosti določil v zgodovini človeštva 1 " — Bese¬ de, vredne njegove visokomisel- ne plemenite duše Dve iz nežnega spola. Zaradi par češpelj sta se sprli 11. septembra posestnici Ana Ro mih in Marija Mlinarič. Med pre pirom sta se tudi stepli. Romih je Mlinaričevo težko ranila na ro ki, vsled česar jo je celjsko o- krožno sodišče obsodilo na dva meseca težke ječe. -o- Koroško. Nezgode. Rudolf Majer, gostilničarja sin v Brezah, je hotel napolniti kotel za acetilensko razsvetljavo Pri tem mu je kotel eksplodiral. Majer je dobil težke poškodbe po celem telesu. — Pri Sv. Štefanu pri Volšper ku je pogorelo v soboto posestvo in gospodarsko poslopje K. Rad- lovo. Pogorelo je popolnoma vse Rešili so si pogorelci le golo živ¬ ljenje. Nepokrita škoda znaša več tisoč kron. Vzrok požara ne¬ znan. — V trgovino vdove Marije Peter pri Janižu je vlomil nez¬ nan tat. Ukradel je iz predala 300 kron denarja in trgovino za¬ žgal, da bi prikril tatvino. Ogenj je začutila trgovska, ki je spala s tremi otroci v sosedni sobi. Po klicala je sosede, ki so požar v kratkem pogasili. Roparski napad na cesti. -Neki kmet iz Št. Vida je gnal na semenj v Celovec kravo na prodaj. Že blizo mesta mu pride¬ jo nasproti trije mladi fantje. E- den je vprašal kmeta, če ima kaj denarja. Ko je kmet odvrnil, da to nikogar ne briga, so ga vsi tri je napadli ga vrgli po tleh in mu stikali po žepih. Med tem pa so prišli trije tuji sejmarji, ki so ro¬ parje po kratkem odporu preg¬ nali. Kmet in eden sejmarjev sta precej poškodovana na glavi vsled udarcev s ra.rnom. Mlad vlomilec. V celovški okolici so prijeli o- rožniki 161etnega ključavničar¬ skega učenca Franca Ravnikarja iz Suhe pri Škofji Loki. Ravni¬ kar je vlomil dne 21. oktobra v stanovanje posestnika Tom. Schleicherja v Limerjavesi in u- kradel več zlatnine, srebrnine in denarja v skupnem znesku okoli 500 kron. Pri njem so dobili še skoro vse pokradene predmete. Ravnikar je tudi na sumu, da je ukradel že doma neki Mariji Žontar pri Sv. Duhu iz predala 31 K denarja in 6 K vredno žen¬ sko srebrno uro. Mladega vlomil ca so izročili deželnemu sodišču v Celovcu. Velik požar. V okolici Volšperka je pogore lo posestvo K. Radelnovo. Kako je nastal ogenj, ne vedo, sumijo pa, da je nekdo zažgal. Radi je pogorel že lansko leto. Ogenj je uničil celo posestvo, vse pridel¬ ke, živino in več poljedelskih strojev. Škoda znaša nad 20.000 kron, ki je le delno krita z zava¬ rovalnino. Primorsko. Tretji roparski napad na Ko¬ menski cesti. Pred nekaj dnevi je peljala pre kupčevalka Justina Volčič iz Komna svoj ročni voziček s kra¬ marskim blagom iz Trsta v Ko¬ men. Pri preserskem gozdu je skočil nenadoma k nji neznan človek, jo pograbil za vrat in zah teval od nje denarja. Prestrašena ženica je segla v žep in mu dala v ruto zavit drobiž, okoli 11 K. Napadalec je z ropom izginil v gozdu. Napadalec je, kakor ga o- pisujejo napadeni, vedno eden in isti. Izvršil je sedaj že tretji ro¬ parski napad, v par slučajih pa so ga prepodili. Zemlja požrla, vprežen voz. V petek popoldan dne 27. okt. je peljal Franc Kobal iz Branice pri Vipavi gnoj v vinograd. Ko obrne v vinogradu voz, se voz pogreza v zemljo. Hitro hoče konje spreči. Toda v istem tre¬ nutku pogrezne zemlja voz s ko¬ nji vred. Gospodar je skočil hi¬ tro na stran in šel klicat ljudi na pomoč. V kratkem času je bilo polno ljudi na kraju nesreče. S pomočjo konjev so dvignili pone srečeno žival iz globočine, ki je bila težka poškodovana. Tacega slučaja še ne pomnijo ljudje v na ši dolini. g Streljal na ljubimko in nase. 331etni dninar Andrej Prelz je živel več let s 551et.no Antonijo Rocheli v skupnem gospodinj¬ stvu v Trstu. Ker je pa bil Prelz pijanec je prišlo do ločitve. Ko je prišel Prelz po svoje stvari v skupno stanovanje v ulici Coro- neo št. 7, je nastal zopet prepir, pri katerem je potegnil mož re¬ volver in ustrelil štirikrat na Ro- chelijevo. Dve kroglji so jo za¬ deli v roke. Nato si je sprožil krogljo v desno sence. Prelza so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico. Rochelijeva, ki ni ne¬ varno poškodovana, je ostala v domači oskrbi. Nemški sleparji v Trstu. Dne 27. m. m. so prijeli v Tr¬ stu trgovca iz Monakova Eck- steina. Eckstein, ki je član sle¬ parske deteljice Morgenstern- Loevvental v Monakovem si je uredil v Trstu na Korzu moder¬ no urejeno trgovino za ponareje¬ ne Radiosa dijamante. Ker Eck¬ stein stroškov za ureditev trgovi ne. ki znašajo čez 2000 K, ni pla čal, so ga upniki naznanili polici¬ ji, ki je prišla pri hišni preiskavi na sled velikim sleparijam. Eck¬ stein je priredil že v več mestih Avstrije podobne prodajalne s ponarejenim blagom. Aretacijo Ecksteina je naznanila tržaška policija nemškim oblastim v Mo nakovem in predlagala, da areti¬ rajo tam tudi Loevventala in Morgensterna. Cerkveni rop. V Volčah so vlomili neznani tatovi v cerkev. Razbili so več nabiralnikov, v katerih pa so do bili le malo denarja. Razbili so tudi tabernakelj ter pokvarili več cerkvene posode, katero so raz¬ bito pustili na oltarju. Cerkev i- ma precejšno škodo. O storilcih še nimajo nobenega sledu. Mlad samomorilec. Na klopi v Bosco Pontini so našli nekega neznanega, okoli 12 let starega dečka, ki se je zastru ¬ pil z octovo kislino. Odpeljali so nezavestnega v bolnišnico. Pretep med nogometno tekmo. Mednarodni nogometni klub “Black Star” v Trstu je priredil tekmo z goriškim moštvom. Tek ma se je vršila v Trstu. Med i- gro pa, v kateri je bilo goriško moštvo že skoro poraženo/je pa¬ del en član goriških igralcev. Na enkrat se je dvignil med goriški- mi igralci in med občinstvom gla sen protest, da je goriškemu čla¬ nu eden nasprotnikov zanalašč postavil nogo. Vnel se je oster prepir, nakar so se spoprijeli i- gralci, vmes so planili z dežniki in palicami drugi ljudje in nastal je splošen pretep, kateremu je napravila konec šele policija. Tragičen slučaj. _V prvem nadstropju v neki hi¬ ši v Lovrani je ležalo na mrtva¬ škem odru neko mlado dekle. Okrog odra so se zbrali sorodni¬ ki in znanci skupaj kakih 40 o- seb. Nemudoma se je udrl pod preveliko težo strop. Padli so vsi skupaj z mrličem vred v spo daj ležeče pritlično stanovanje, v Katerem na srečo ni bil nikdo doma. Pri padcu sta bili dve ose¬ bi ubiti, veliko pa je bilo več ali manj ranjenih. -O- Zavarovalnica za ločene. Danska pisateljica Karin Mi- haelis, ki je spisala svetovnozna- no knjigo “Nevarno starost”, je ustanovila zavarovalnico, ki je dosedaj edina na svetu. To je za varovalnica za ločene. Oba za¬ konska se lahko zavarujeta in do bita v slučaju, da se ločita, zava¬ rovalnim premijam primerno ren to. Ta renta se izplačuje toliko časa, dokler se klijent zopet ne o- ženi ali omoži. Živeti pa morata zakonska skupaj najmanj pet let ker pred petim letom se renta tu¬ di v slučaju ločitve ne izplača. Tesla dobil Nobelovo nagrado. Hrvaški rojak Nikolaj Tesla je dobil letos Nobelovo nagrado za liziko. Tesla se je posebno odli¬ koval v elektrotehniki in je zdaj Edisonov pomagač. Rodil se je v Smiljanu pri Gospiču 1. 1856. Iz¬ vršil je hrvaške srednje šole in se je 1. 1873. vpisal na graško teh niko. Ko je dovršil tehniko je od šel v Ameriko, kjer je dolgo časa skupno deloval z Edisonom, s ka terim ga veže osebno prijatelj¬ stvo. Kasneje je začel samostoj¬ no delovati in si je pridobil sve¬ tovno ime. Še je čas Par mesecev je, kar je bila od¬ prta nova slovenska kolonija v prodajo in že je kupilo zemljo tam devetnajst naših rojakov. A- li ste tudi Vi med njimi? Svet prodajamo od 16 do 20 dolarjev za aker, plača se takoj sto dolar¬ jev, ostalo pa po deset dolarjev, dokler ni vse izplačano. Vsak kdor misli kaj kupiti, naj pride pogledat. ..Plačamo vsakem vso vožnjo, kteri kupi najmanj 40 a- krov sveta. Naš svet leži v najboljšem de¬ lu države Michigan in nismo v zvezi z NOBENO zemljiško kompanijo. Naše podjetje je sa¬ mostojno in nudijo rojakom v resnici nekaj dobrega za maj de¬ nar in pod ugodnimi pogoji. Kdr misli se preskrbeti za stare dni, naj ne čaka ampak pride, do¬ kler je še čas. Na spomlad bode¬ te morali plačati veliko več za zemljo in tudi pogojev Vam ne bomo mogli dati tako lahkih. Pridite in poprimite se dobre prilike, predno zapade sneg ker potem prenehamo s prodajo do spomladi. Če kupite zdaj, bode¬ te kupili dobro in ugodno. Jam¬ čimo Vam za dober svet* Pišite po list, kterega dajemo zastonj* Ne odlašajte, ampak pridite pri¬ pravljeni naravnost v CHICA¬ GO, pa gremo skupno pogledat svet* In ko ga bodete videli, ga bodete tudi kupili in ne bo Vam žal* Krže-MIadič Land Co. 2616 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. ************* First Natinoal Bank GILBERT — — — MINN. GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- NJI LISTI. ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. ************* Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela. Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO. Historička povest iz XVI. stolet. (Po petem hrvatskem natisu.) Poslovenil Silvester K. Kakor plamen dvigne se sta¬ rec, otrese si debele solze s sive brade in sune Doro od sebe. Brž pohiti k steni, da bi zagrabil pu¬ ško, ali sodnik ga prehiti in ga pl ime za roki. “Peter!” zakliče sodnik. “Ne grešite, mojster ” opomi¬ nja kaplan, “Bog sam sme sodi¬ ti grehe.” „ “Oče, pri materinem grobu, — zaječi dekle na kolenih. "Molči, izrodek ženski, ne bu¬ di svetnice iz groba. Umakni se!” Peter se zdaj nekoliko pomi ri. "Boter Pavel,” reče potem Arbanašu, “nekaj vas prosim. Dokler bodem živ, ne sme mi ta grešnica pred oči. Nočem, da bi poginila gladu, kajti zaklel sem se pokojni ženi, da je ne bodem zapustil.’ Črez tri dni se bodete vrnili domu v Lomnico. Vzami- te jo se sebo. Tamkaj naj služi in pase živino. A v Zagreb ne sme nikdar, kakor rečem pri duši moje pokojne.” “Ali boter, boter!” izpregovon Arbanas. “Prosim vas tako. Ali hočete —“ prevzame mu zlatar besedo. “Hočem, hočem!” prikima Ar¬ banas. “Dobro in hvala. A z vami, mojster Andrej, hočem govoriti jutri pred sodnijo. Zdaj z Bo¬ gom !” konča zlatar. Gosti se razidejo in Čokolin gre z kramarjem, da pri Evici proslavita svojo zmago. Poznej prineso še nezavestno Magdo do¬ mu. Dora ji začne streči. Že je le gala noč po mestu; vse je bilo ti¬ ho in mirno kakor v grobu, samo iz Krupičeve hiše je bilo slišati ječanje: “Mati božja, čemu sem se reva rodila na svet!” Bilo je že polnoči. Po Marko¬ vem trgu je svetila jasna meseč¬ na luč. Nikjer ni bilo duše, ni¬ kjer glasu. Nakrat stopi iz Ša- franičeve prodajalne človek. Ko- racal je po Markovem trgu zdaj sem, zdaj tja; nogi ste se mu motali in zapletali. Mrmral je nekaj. Sredi trga postoji. Zapa zil je svojo senco. “Ho, ho Ti — ti — ti — ti si tu?” reče svoji senci. “Dober ve¬ čer, dragi moj! Kaj ne, danes je 'bilo veselo? Ho, ho in zelo! Da¬ nes smo pokazali te — te — te¬ mu bahatemu zlatarju, ako je človek. Ali čakaj, brat, nismo še gotovi. Juh, juh, juh! Ho,, ho, ni¬ smo! Dora moja biti moja, da moja. Razdeliti se čeva ž njo — jaz in gospod Štefan. Hi, hi, Šte¬ fan. Hi, hi, Štefan je vražen žen¬ ski lovec. Naj si preskrbi prven¬ ca, a mi bodimo za njim pobi¬ rali. Dora mora biti moja: ne re¬ čem, da —” Zdaj udari kladivo v zvoniku sv. Marka polnoč. “Kaj se ti, sveti dolgin, mešaš v najine razgovore?" obrne se brivec proti zvoniku. Bim, bam, bum! to je vsa tvoja mo¬ drost. Ne jezi me, dolgin, ne je¬ zi !” zagrozi se Grega s pestjo zvoniku, ker — ker — ker sicer se morava ločiti. In tedaj,“ začne šepetati svoji senci, “morava iz Zagreba ker Radak — ta prokleti Radak — bes ga je prinesel sem Morava iti, ker sva — Turka! A- li bšt! Da naju ne izda sv. Mar¬ ko, ako bi to zvedel. Hi, hi, hi!” zakrohoče se brivec na ves glas. “No, zdaj ravno ne, ravno ne! Dora mora biti bo •—-ja — ja — ja moja! Pobiral bom, da -— po¬ biral. La — lahko noč, brat! Lah ko noč ” Brivec se pokloni svoji senci in odkoraka v svoj brlog. VIII. Kakor zelen venec vije se ve¬ lika Okička gora, polna divote in lepote, po hrvatski zemlji. Do lina in vrh, gozd in polje se me¬ njavata v čarobni menjavi, da se oko očarano divi prirodnemu veličanstvu. A pogleda oko glo- bje v gotsko krasoto, vzplamti duša in se topi srce v milini in nehote se izvije iz ust vzklik: “Lepa si, divna si, o mati naša, o zemlja hrvatska! Ali te je vse- tvorna moč hotela ustvariti in te zapustiti zemlji kot spomenik zlatega veka, ali te je divno o- krasila, da postaneš dragocena ča ša, v katero naj padajo skozi bur¬ ne veke krvave solze tvoje lepo¬ te? Da si krasna kaže nam oko, da te ljubimo, bije nam srce, kaj¬ ti rojen biti v tebi in ne te ljubiti bil bi greh pred Bogom!” Bil je lep jesenski dan. Košati hrasti so po gori vzpenjali goste svoje veje drug v drugega, da so bile veje videti kakor oboki veli¬ kega hrama. Brzna veverica je skakala od veje do veje. Le redko kdaj je posvetil solnčni žarek v šumino gostino. Tukaj je ubiral tankonogi jelen svoje nagle ko¬ rake, tamkaj pa je srebrni stude¬ nec izviral izpod senčne skale, Po nižjih parobkih zorevala je ži va in zlata čri hrvatske trte. Sredi te gore stoji stari grad samoborski kakor zlato jabalko v krilu deve lepote, kakor beli me¬ tuljček na cvetki — a pod njim je prijazno mestece Samobor. Jak, širok in lep je bil Samo¬ bor, leča in široka njegova posest Ni se torej čuditi, ako se je rad vsakdo, ki je imel moč in denar, potegoval za njegovo posest. V drugi polovici šestnajstega stole¬ tja je imelo samoborsko mesto dva gospodarja, a noben ni bil pravi. Od nekdaj so mu bili go¬ spodarji Ungnadi, štajerska rodo vina, ki so se že pol pohrvatili. Ivan Ungnad, svojevoljen in svo jeglaven človek, bil je pristaš Lu trovih naukov in vse njegovo de lovanje je merilo na polutrenje slovenske in hrvatske zemlje. Vse svoje dohodke in še več je upo¬ rabil za tisk luterskih knjig s hr- vatskim jezikom, po katerih bi se naj vse kraljevstvo poluteranilo. Strasti Ungnadovi priskočil je na pomoč gospodar samoborskih rudnikov Lenart Gruber, boga¬ taš, brezdušen trgovec in oderuh. Z bakrom je mešal zlato in to zlato je dajal Ungnadu za nove hrvatske knjige. Seveda ni dajal zlata zastonj ali samo na prazno besedo, ampak mu je moral luter ski privrženec zastaviti pol gra¬ da in mesta Samobora. Ivan Ung nad je umrl in ni rešil zastave, umrl je tudi Lenart Gruber, a iz¬ sesal in odrl je revne Samoborce do živega in je lepi plen zapustil svojemu sinu Krištofu. Toda ta ni živel dolgo. Kmalu je umrl in pol Samobora je ostalo pod vla¬ do njegove mlade udove Klare, ki je slovela kot lepotica. Pa tudi druga polovica Samo¬ bora ni ostala Ungnadovemu r6- du. Krištof, sin Ivana Ungnada, bil je vojak in zapravljivec in po¬ treboval je vedno dovolj novcev. Bojeval se je pod vsako zastavo in proti vsakemu sovražniku, ali prav gospodski ni nič računal. Dedščine je bilo kmalu malo, dol ga pa veliko. Naposled sklene sto riti slično svojemu očetu. Zastavi torej drugo polovico Samobora bogatašu Ambrožu Gregorij ancu a po Ambroževoj smrti pride za¬ stava pod vlast njegovih sinov Baltazarja in Štefana. Bilo je popoldne lepega jesen¬ skega dne. Pred velikimi durmi samoborskega gradu razprostira¬ le so nekatere košate lipe svoje dolge veje in delale obilno senco. Za lipe je bilo privezanih več ose¬ dlanih konj, a na trati je ležalo pet ali šest oklopnikov. Po belem in zelenem pasu bilo je poznati, da so ti konjeniki kakšne štajer¬ ske deželne čete, ki bržčas doča- kujejo svojega gospodarja. Brž¬ čas so bili v gradu gosti, bržčas. Nemški častniki so radi pohajali v dvore gospe Klare, a ona jih je rada sprejemala. Še ža življenja Krištofa Gruberja so se ti gospo¬ dje lahko povoljno zabavali v Sa- moboru, kajti tudi pokojni Gru¬ ber je bil Nemec. Tudi zdaj so se oglašali pri mladi in lepi vdovi. Čudno — v veliki dvorani sa¬ moborskega gradu ni žive duše. Tiho in mirno je vse Ali tem ži¬ vahnejše je v sobi gospe Klare. Pravo čudo je Klarina soba. Nahaja se v stolpu proti Savi. Močni oboki so pobarvani z mo- Velika otvoritev nove trgovske tvrdke pod Imenom KOVALL & SON ELY>!Minn. Tem potom naznanjamo cenjenemu občinstvu, da smo prekupili veliko zalogo grocerljskega In manuiakturnega blaga od preje do¬ bro znane tvrdke SARTORI BROS. Ml bodemo nadaljevali to trgovino nepretrgano naprej kakor na¬ ši predniki. Vsi dosedanji pomočniki ostanejo uposljenl pri nas, za- toraj vam jamčimo točno In pošteno‘postrežbo. Naše blago bode vedno najboljše kar ga more denar kupiti, In naše cene bodejo vedno najnižje za dobro blago. MI nastopimo trgovino z dnem 1 novembrom 1911. Za obilno naklonjenost se priporočamo.] KOVALL & SON V poslopju SARTORI BROS. ELY, MINN. dro barvo, v kateri se blišče zla¬ te zvezdice. Pozlačena rebra po¬ sameznih obokovih delov so še na sredini stekala v lepo izrezlja¬ no cvetlico, iz katere je na svil¬ nati vrvici visel bakren in pozla¬ čen svetilnik v podobi dveh ange ljev, ki sta držala v rokah štiri baklje. Zidovje so pokrivale urnet no tkane italijanske preproge. Jedna preproga je kazala čisto Cnizano. Med senčnatimi palma¬ mi teče srebrna voda. V njej sto¬ ji krasna ženska, oblečena v tem¬ no haljo, ki ji pada z belih, okro¬ glih ramen. Žena ima predi sra¬ mežljivo prekrižani roki. _ Lepa glava se ji poveša na prsi; črni la sje so gosti, dolge, tanke vejice pokrivajo črne oči, a na tankih, rudečih ustnih trepeta lahek sme hljaj. Okoli belega kolena igra bistra voda, a skozi vodo vidiš dve beli, okrogli nogi. Na strani stoji gost grm širokih listov, a na grmu cveti ognjeni cvet loto¬ sa. Tu je zaseda, izza tega gr¬ ma gledata dva poželjiva starca. Gola glava, nabrano lice, siva brada, nagubane roke -— vse je videti kakor okamenelo, samo o- či žare in gore, odsevajo in plam te kakor peklenski kres. Na drugi preprogi se vidi po¬ zlačen šotor. Predi stoji velikan, črn in temnega pogleda. Vojniki ga vežejo in se mu posmehujejo A on besni, z nogo se upira v tla, mišice se mu napenjajo, brada se mu mrši, oči pa mu plamte, ka¬ kor dve zvezdi, ki hočete zažga¬ ti nebo in zemljo; oči mečejo strele na lepo žensko. Ta počiva na levovi koži. Biser ji zapenja rumene lase, a polno telo pokriva nagubana obleka iz zelene svile. Vrh čela se ji blišči smaragd ka¬ kor strahovito oko baziliskovo. Glavo ima oprto ob bujno rame, izpod trepalnic gleda na velikana a okrog usten ji igra porogljiv smehljal. Levo roko ima dvignje¬ no. V roki drži nekaj. Drobni prsti se igrajo s črnimi lasmi, ka tere je odrezala možu, da ga iz¬ da Filistrom, sovražnikom judov¬ skega naroda. Žena je hudobna Dalila, mož je ukročeni lev Sam¬ son. „ , „ , Ves pod v sobi je sestavljen iz pisanih kamenčkov v podobi raz¬ nolikih zvezd. Velika vrata zakri va zastor iz črnega bržuna, v ko¬ tu pa izliva zlati zmaj bistro vo¬ do iz žrela v podstavljeno veliko školjko iz mramorja. Okoli školj¬ ke cveto v kristalnih posodah ro¬ že in lilije in omamljevajo člove¬ ka z milim duhom. Po sobi leta¬ jo bele grlice, golčijo in se polju- bujejo. Okoli in okoli stoje pozla¬ čeni stoli, prevlečeni z modrim damastom. Tukaj sprejema Klara goste. „ Danes kratita samo dva moža mladi udovi dolgčas; sede na ve¬ likih stolih pripovedujeta smešni- ce, da izvabljate gospodarici smeh. Gosta sta general Servacij Tauffenbach in polkovnik Mihael Rindsmaul. Prvi je visok in ne¬ koliko osivel človek, obritega o- braza razun španjolske brade, ni¬ zkega čela in dolgega nosu, v voj ski neustrašen, grozen in surov, a pri ženskah krotek, zaljubljen in nežen kakor jagnje. Tovariš nje¬ gov je manjši, a ne manj močen, debele glave, redkih, rudečih las, velikih ušes, rudečih lic in polne brade. Po nizkem in oglatem če¬ lu, po topem nosu in praznih, mo drih očeh se je dalo soditi, da ni ta bojevnik sosebno tankih čutov in ostre pameti. Oblečena sta bi¬ la oba vojaški. Jedina razlika med njima je bila ta, da je nosil general črez prsi črno-rumeni trak cesarkega generala, Rinds- maula pa je značil belo-zeleni znak štajerske vojske. Oba gospoda sta se globoko klanjala. Pri visokem oknu s pi¬ sanimi šipami je sedela na meh¬ kem naslonjaču gospa Klara. Šte¬ la je nekaj črez dvajset let; bila je visoke polne postave. Visoko in gladko čelo dalo je soditi na izvanredno pamet, a ravni in tan ki nos, kateremu ste se živahno gibali nosnici in sivkaste, nena¬ vadno jasne oči kazali so veliko bistrost. Kakšno je srce, kakšna so čutstva, ni se dalo lahko reči. Njeno gladko, fino lice zažarelo je včasih v plemenitem ponosu, včasih je izražalo strupeno poro- gljivost, zdaj se je nasmejalo s premagljivim posmehom in zopet je okamenelo liki hladnemu mra morju. Samo polna usta, ki so bila polodprta in nemirno gibanje telesa sta kazala, da teka po tej ženski nemirna kri. Kdor je videl polni in besi rameni, ki ste se blestili izza bruseljskega tena kdor je gledal, kako se polna ne¬ dra dvigajo pod modro, svileno o bleko, kako se lepi, okrogli roki kradete izza dolgih rokav, kako sc majhni nožiči nestrpljivo pre- metujejo na medvedji koži — kdor je vse to videl, moral je re¬ ci — ta zena vidi, da je svet u- stvarjen za ljubezen, ona in mo¬ ra ljubiti. Ali j e tudi ljubila? To je vedela razna gospoda, samo n JfJ\t°P°gl avi mož ni vedel. “Tri sto gromov,” opazi Rinds rnaul s hripavim glasom, “gospa moja, vaš zidani šotor je izvan¬ redno lep, a velik, da bi lahko v njem prezimila ceia vojska. Bog ne daj, da bi turški psi prišli v taj kraj; bila bi to huda pokora, hudo po vaš lepi dvor, a gorje tu di za vas, lepa gospa; kajti vedi¬ te : ti nekrščeni ničvredneži ne po znajo ne reda, ne postave!" Pol¬ kovnik si zasuče rudeče brke. “Oh, gospod polkovnik!” za¬ vrne ga Klara z lahko poroglji¬ vim nasmehom, “vi me imate za revno siroto, kakor vidim. Nič ne de. Odpuščam vam iz srca; vidi¬ va se danes prvič. Ako bi bili bo¬ lje izprašali svojega prijatelja ge¬ nerala, tedaj bi vas ne bil obšel takšen turški strah radi mene. Kaj ne, gospod general?” “Tako je, celo tako, lepa g VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. V ‘N Posebno pozornost 4 jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALftr* IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek In delniška odgovornost $ 67 . 000 . OO -» 5 ,’s *- Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne listi na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. i A r M VV v ‘ *jtfL b ' 1 1 id r„ se vf 'a-nO' Math. Matzele Mesnica . in J e . a n 0 vl i,. jjV K j* delavci , &M 0 ,farm C' “ Ca "= Rojaki podpirajte svoje ga rojaka! Dobro blago, nizke cene jamči . 0rn a i jHsti J^ov. HS 0s k-l, f'4 1 Vj? V f'4 ¥ * & FIRST NATIONAL B 0 Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $2 0 $ Osebna odgovornost $5,000.000- Obrestuje denar po Prodaja parobrodne liste in pošilja na sev strani. Posebno pozornost dajemo Slover> ce Pridite in se prepričajte- Y .,.14$ fcV’ A 5?» 7 M5 f'4 V f'4 V f'4 ¥ f'4 v f'» ¥ f'4 v f'4 ¥ f'4 ¥ f'4 ¥ X Ki K i fo&N« h t Iz mesta Duluth in iz okrajev že¬ leznih rudnikov. >1! % jrn : IsLiS&Š u DULUTH. Časnikar umrl. 561etni Artur De Lacey Wood je umrl v St. Marys bolnici na pnemnoniji, za katero je obolel pred nekaj dnevi. Wood je bil po poklicu časni¬ kar in je na severozapadu tekom 20 let ustanovil 32 listov. Nekaj tih listov še izhaja, nekaj je pa propadlo. Začel je svojo karijero s 15 le¬ tom in sicer kot časnikarski po¬ ročevalec, a 17 let star je že bil lastnik 'lista, ki se je izdajal in ti¬ skal v Two Harbors. Pokojni zapušča vdovo, šest hčera in enega sina. Lovska sezona. Na stotine lovcev je po šumi in gojzdovih. Kakor se čuje izdajo se je čez 1000 lovskih dovoljenj. Sezona traja do 1. decembra. Kongresnik Clarence Miller je odšel na lov na Bowey. Tristo lovcev je zapustilo Two Harbors v petčk zjutraj. Tristo lovskih dovoljenj se je izdalo v Itasco conuty. V tem času imajo dosti oprav¬ ka tudi lovski čuvaji in kakor se poroča je bilo aretovanih že več takih, ki so streljali jelene pred časom. Moderc zabranil težko poškodbo. Vedno se sliši, kako je moderc škodljiv ženskemu telesu, ven¬ dar slučaj, ki se je pripetil v St. Paul restavrantu v Duluthu kaže, da pride tudi moderc k veljavi. Tamošnji kitajski kuhar se je sporekel s sluznico Hiljo Hannu- la. V prepiru je na njo zamahnil z nožem, vendar nož ni dosegel ] dekličnega telesa, ker mu je za- ■ j mahljaj ubranil moderc. Kitajec pravi, da ni imel na- Ei^^£tjmena raniti dekleta in da ni ve¬ del, da ima nož v roki. Ker je pa [cela zadeva nekoliko drugačna, pride Kitajec pred poroto, kjer se Ibode imel zagovarjati zaradi na- pada. • It . Jackolav admimstrtor. Hnmafih Tukajšnji odvetnik John A. , uumav.ui g aar ; j e p,;j imenovan administra Id jtorjem zapuščine dr. Jackola, ki j so ga mrtvega našli od Wood- j land Ave. Ji Zapuščina dr. Jackola je cenje- * SVv na na $20-00° in obstoji iz zava- * j rovalnine, 'bančnih vlog in zdrav- | niške in pisarniške oprave. Farmerski delavci se vračajo. _ jortlj Veliko število farmerskih de¬ li v lavcev prihaja iz Canade v to me T ,sto. Kakor pravijo, je bila letina jfv Kanadi izborna in je trajalo spravljanje pridelkov dalj časa, kakor druga leta. Vsi se pohvali > jo, da so dobili pri farmerjih do¬ bro preskrbo in dobro plačo. BIWABIK. — Večerna šola je obiskovana zelo slabo. Do sedaj so nastavi j e ne le dve učiteljske moči. Da je obisk tako slab, pripisujejo te¬ mu, da isti ki bi radi obiskovali šolo, delajo po noči. — Pričakuje se, da se Rev. Frank Šaloven, župnik za Aurora m Bivvabik povrne iz stare domo- vine še ta teden. Župnik se je od ™ peljal v stari kraj 10. septembra, kjer je nameraval v Avstriji in I- jj taliji prebiti 6 tednov. V njego¬ vi odsotnosti je oskrboval faro ■Father Hulligan. niku, se je smrtno ponesrečil. Pa¬ del je v šoht 380 čevljev globoko in bil takoj mrtev. St. Clair, ki je prišel na Ely nadzorovati rudni¬ ke in pri Section 30, ga je našla smrt. Ta je bil nadzorovalen tega rudnika že dve leti in zapušča vdovo. Pozemske ostanke pone¬ srečenca so spravili v Duluth. Marsikateri elyški lovec se je podal na lov v gojzdove in ker je zapadlo nekoliko snega se je lov še precejšno obnesel. Prvo trofejo lovske sezone so prinesli Slovenci in sicer gg. Pe¬ ter Bezek, Josip Geržin, Josip Mantelj in Štefan Falkovič. Pe¬ ter Bezek je ustrelil največjega jelena, ki se ga je še tukaj videlo. Njego.Vi rogovi so merili V pri¬ meri 25 inčev. Poroča se nam: Gori omenjeni rojaki so se podali na lov v Twin Lake, ki je šest milj oddaljeno od Ely. Slovencem se je takoj pokazala sreča, kajti ubili so dva srnjaka in dve srni. Rojak Bezek pa je ustrelil takega srnjaka, ki je i- mel take rogove, kakoršnih še ni bilo videti v tem okraju. — Pred nekaj meseci se je spro žila misel med slovenskimi fanti v Ely, da bi naprosili šolski urad za večerno šolo. Stvar ni bila lah ka, kajti znano je bilo, da so pred nami poskusili Finci dobiti večer no šolo pred nekaj časom, ki jim je bila odklonjena. To nas ni vstrašilo, podpisani • je priredil prošnjo katero je podpisalo 42 slovenskih fantov, to prošnjo smo poslali na šolski odbor. Podpisani sem tudi osebno bil navzoč na se ji šolskega odbora na katerej sem prosil in posredoval, da se je šol¬ ski odbor oziral na našo prošnjo, večerna šola nam je bila obljub¬ ljena pod sledečimi, popolnoma opravičeni pogoji: 1. Vsak učenec ali učenka pod 21 letom dobi prosto večerno' šo¬ lo od rednih šolskih učiteljev, pod pogojem, da se zaveže, da bode O- biskoval šolo ne manje kakor 4 in ne več kakor 5 mesecev redno, ivzemši nujno delo ali pa bolezen Za to bi moral vsak zastaviti svo to $5,00 katero svoto bi pa dobil nazaj koncem šolskega termina 2. Vsak učenec ki je star nad 21 let, bi moral plačati za šolo svoto $10.00, to, bi prišlo povpreč no po $2.00 na meSec, kajti šolski termin traja okolo 5 mesecev. Šol ski odbor ni mogel v tem drugače storiti, ker država ne vzdržuje prostih šol za učence, ki so stari nad 21 let. Misliti bi bilo, da bi še vkljub tem pogodbam, vsi slovenski fan¬ ti enoglasno zavzeli za to šolo ki jim nudi izobrazbo, toda bil Sem jako razočaran, ko se mi je pove¬ dalo, da sta se iz med vseh 42 prosilcev oglasila do danes samo dva učenca. Kaj je vzrok temu? Eni pravijo da je preveč za pla¬ čati, toda prijatelj ki tako praviš ti ne veš kaj je izobrazba vredna. Če ni tebi večerna šola vredna $2.00 mesec, potem le rajši osta¬ ni doma pri svojem ječmenovem Ali mar misli kateri, da se ga bo¬ de vleklo? Podpisani se je veliko trudil, da se je dosegla večerna šola na Ely. Če se je rojaki ne bodejo po- služili, ostala 'bode blamaža za nas vse, to bode za plačilo, tiste¬ mu, ki se je toliko trudil. Hvala lepa, toda imena imamo zapisa¬ na, ki bodejo prav prišla, kadar se bode zopet treba za kaj dru- zega potegniti. Nehote si človek misli: Slove- ali pa za baro, toda kadar se di za pečjo pri polni čaši pijače, ali pa za barom, toda kadar se gre za izobrazbo, je pa najzadnji. G. L. Brozich. BUHL. — Ribiča Oskar Lonna in Vik [tor Poetika sta bila oretovana. Pri ribarenju sta namreč rabila mreže, 'ki so strogo prepovedane. Pred sodnikom sta bila kazno¬ vana in sicer Lonna $119.85 in Poetika $122 globe. Konfiscirali : so jim tudi ribiške priprave. CHISHOLM. . ~~ Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v nje govern gledišču predstavljajo naj- °lj izbrane premikajoče slike in [ r «ge predstave katere so poučne In zabavne. Zatoraj se priporoča svojim rojakom v obilen poset. • lalo zabave po trudapolnem de¬ lu je vsakemu priporočljivo. ELY. L T Superintendant W. St. Clair ki je nadzoroval Section 30 rud- setdnevni zapor. Prepeljali so ga v duluthske zapore. —- Seržent Peter Nordi, ki je bil uposljen zadnje štiri leta pri tukajšni policijski postajanki je odstopil in na njegovo mesto pri de rojak John Lamut. Pričakuje se, da odstopi tudi John Zidar in njegov naslednik bode Louis Aicefers. — Na kupčijsko pot se je podal naš vrli rojak M. Volčanšek in si¬ cer proti Milwaukee in Chicago, odkoder se povrne v par dnevah. GILBERT. — Po angleških listih smo po¬ sneli, da se je ustanovila na Gil- bertu nova kleparska obrt, ob e- nem smo poročali, da je bilo me¬ sto brez take obrti. Žalibog, da smo bili napačno podučeni, kajti Gilbert PIardware Store, ki je slovenska posest, iz¬ vršuje vsa v kleparske posle na¬ menjena dela. V tej trgovini je interesiran go spod Leo Kukar, ki izvršuje vse kleparske posle kakor tudi z upe- ljavanjem vode in plina v stano¬ vanja. Gotovo in iz srca priporo¬ čamo to že staro slovensko pod j e tje. tela, kjer ga je stražnik prijel. Ko so. ga pripeljali v ječo videli, da mu je zmrznila ena noga. Dalnen je že več dni dni popival po go¬ stilnah .in .so mnenja, da se mu je zmešala pamet vsled preobilega zavživanja alkohola. — Dne 11. t. m. je pocestni pa¬ znik Christophenson z 20 možmi preiskavel zmrznjeno Virginia je zero, da bi našel 10 letnega učen ca Ivana Bajuk. V torek so de¬ čka pogrešili in mislijo, da je šel čez zmrznjeno jezero, pri tem se mu je led udrl, in je utonil. Če je¬ zero zamrzne in če je John uto¬ nil v jezeru, bodo našli njegovo truplo še le spomladi. -O- Službo dobi pošteno slo¬ vensko dekle za kuhinj¬ ska opravila- Ponudbe naj se pošljejo na N. N. box 64 Ely, Minn., ali pa na upravo lista. GRAND RAPIDS. —• Dne 18. t. m. je bil od sod¬ nika McClenehan obsojen Albert Keneay v 301etno prisilno delav¬ nico in sicer k težkemu delu v državni jetnišnici v Stillvvater za radi umora izvršenega nad nekim James McDonald iz Bray Lake. Obsojenec se proti razsodbi ni pritožil. Bil je kakih 20 let v okoli ci in dobro poznat v Itasco okra- ju. Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1912. je izšel ter je zelo zanimiv. Do¬ biti je za 30c. s poštnino vred pri “GLAS NAR O D A” 82 Cortlandt Street, New York, ali pa: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, O. HIBBING. — Trije rudarji Sranton rudni¬ ka so se ponesrečili ko so šli po progi Duluth, Missabe in North¬ ern železnici. Dva rudarja sta bi¬ la mahoma usmrčena, tretji pa je dobil take poškodbe, da jih bode težko prestal. Mrtva sta John Laminpar in Emil Kockson, ra¬ njen pa John Sari. Ti trije možje so se podali na delo ih preslišali so brizganje vla ka. Bilo je ob 6 uri zjutraj. Ru¬ darji so imeli kape čez ušesa in so zaradi tega preslišali dohaja¬ jočega vlaka. Eden ponesrečencev je bil raz dvojen, drugi je pa dobil smrtno- sne poškodbe na glavi. EVELETH. —- Žrtev lovske sezone je po¬ stal 8 letni Raymond Davey. V družbi drugih sovrstnikov je šel Raymond po poti proti Virginia rudniku. Naenkrat poči strel in deček se zgrudi. Obstreljen je bil na nogi. Pripeljali so dečka v More bolnico in zdravnik je opa¬ zil, da ima dečko prestreljeno no¬ go. Kdo je oddal osodepolni strel, še ni znano. — Policijski odbor je zavrnil prošnjo Maksa Stipeticha za pro¬ dajo opojnih pijač in je predal za devo posebnemu odboru, ki ima s tem razpravljati. T. Blatz pa je naprosil, da se njegovo dovoljenje prenese na John Agnicha. — John Knute, ki je bil areto van od čuvaja Zidarja, ker je u- kradel Johnu Malevič ovco je bil spoznan krivim in obsojen v d vaj - Josip Zand je danes prodal svojo Hibbing parno pralnico Fredu A. Moore ki je lastnik Me- saba parne pralnice. — Učiteljica Brigita Wilkinson iz Lincoln šole je prijavila polici¬ ji, da je nekdo udrl v njeno sta¬ novanje v Totvaine hotelu ter ji odnesel zlato uro in $4 gotovine. Policija drži zadevo tajno, sumi pa na dva moža, ki sta se nahaja¬ la isti dan v obližju hotela in ka¬ tere sedaj zasleduje. Aretovan je bil tudi Italijan Zalincuri, ker ni pošiljal svojo 15 letno hčerko v šolo. — Hibbinška policija je izdala izvest j e svojega delovanja za me¬ sec oktober. 115 oseb je bilo ob¬ sojenih v ječo tekom meseca. Od tih je plačalo 36 kazen v globi, dve osebi sta bile odkazani glavni poroti, za druge se je pa šlo za manjše prestopke, ki so se porav¬ nali izven in pri sodišču. Dohodkov je imela policija $743.11. — Dne 11. t. m. so imeli tu pr¬ vi snežni vihar in zapadlo je še precejšne snega. Poskušali so že voziti z vlakami kar jim je šlo prav dobro. — Andrej Hren iz Kitzville je bil obsojen dvajsetdnevni zapor, ker se je v pijanosti zoperstavljal aretaciji. Hren se je protistavil proti policistu Ryan in morala sta priti še dva policista, da so ga spravili v ječo. Trgovina z otroki na Nemškem. Grozno sliko o kulturni Nem¬ čiji je podala bivša policijska asi¬ stentka Henrieta Arendt v Stut gartu. Ker je bila preveč natan¬ čna in vestna v svojem uradu, so jo odpustili. Med drugim je opo¬ zorila javnost na trgovino z o troki, ki je v Nemčiji bujno raz¬ vita. Zdaj je o tej stvari izdala celo knjigo. Knjiga pomenja gro zno obtožbo nemških razmer. V Nemčiji je razvita “trgovina s malimi belimi sužnji", kakor pra vi avtorka. Trguje se v velikem. Pred vsem trgujejo z nezakonski mi in osirotelimi otroci. To trgo vino zakrivajo pod krimko adop tiranja. Imajo tam cele centrale za adoptiranje. Posebno iščejo otroke “diskretnega poroda”, Me sečni promet v trgovini s terni otroci “diskretnega poroda" v Nemčiji ceni avtorka na 3000 Avtorka je imela kot policijska uradnica priliko natančno prei¬ skati te razmere in podaja neka¬ tere prav značilne slučaje. Poseb no živahna trgovina z otroki je v Berolinu. Otroci se prodajajo po 300 do 10.000 mark posebno na Rusko v svrho — prostitucije. Mnogo otrok se proda tudi v Pa riz, kjer jih kupujejo državne si¬ rotišnice in jih vzgajajo v svrho pomlajenja francoskega plemena Mnogo so krive porodne babice. Zakonski otroci se dražje plaču¬ jejo in berolinski reveži jih pro¬ dajajo v velikih množinah. Kon¬ cem knjige poziva Arendtova dr žavo, naj napravi konec tem raz¬ meram. VIRGINIA. — Zaradi napada in pretepanja svoje žene se je imel zagovarjati Aleksej Zigovski iz Wolfa in je bil tudi radi tega aretovan. Ker je rekel, da ni kriv, pride njegova zadeva pred sodišče prihodnji pondeljek. — Naselnik Jalmer Dainen iz Pike Riverja 10 milj .od Virginije je nenadoma prišel ob pamet. Skočil je iz hiše kjer je stanoval skozi okno, in se pri tem močno obrezal. Bil je oblečen le v spod njo obleko in bosonog. Tako na¬ pravljen je tekel do Armonde ho -O- NAŠI ZASTOPNIKI. V zadnjem našem listu smo o- bjavili imena nekaterih naših ro¬ jakov, ki so sprejeli naše zastop¬ stvo. Te naše gospode zastopnL rojakom toplo priporočamo in naprosimo, da jim poverijo naro¬ čnino v katero so opravičeni po¬ birati. Priobčimo imena tih želeč, da bi jim rojaki zaupali svoja naro¬ čila v največji meri. Zastopniki so: G. John Stupica, za Chisholm, Minn. G. Mat. Kostanjšek, za Virginio Minn. V Usin Sekiral sel. za FiLer Minn. G. Louis Peterlin, za Aurora, Minn. G. Jakob Delak, za Bivvabik, Minn. John B. Smrekar, za Eveleth, Minn. Anton Motz, za So. Chicago, 111. Frank Osredkar, North Chicago, 111. Kajetan Erznožnik, box 155 So- mersel, Colo. John Mlakar Claridge, Pa, box 68 Mike Krivec, box 324. Primero, Colo. B. L. Kapsh, za Ely. Louis Vesel, za okrožje. Pittsburgh, Pa, 8. nov. Cenjeni g. urednik . Sprejel sem že več številk Va¬ šega cenjenega lista in sem pre¬ udarjal ter tuhtal, kaj bi bilo Va¬ se mnenje da ste pričeli z izdajo lista v^ tem žalostnem času, ko je bil naš narod v največjem prepi¬ ru in nezadovoljstvu, brez zame¬ re prej sem vas obsodil, da na¬ meravate med narod zasejati še več prepira, ko sem pa stvar bolj natanjko pregledal, sem se pre¬ pričal o svoji zmoti in obžaloval sem,, d a nisem postal vaš naroč¬ nik že od začetka. Sedaj sem pre pričan, da je vaše geslo prava bratska ljubezen a ne sovražtvo med narodom. Zatoraj vam kli¬ čem le naprej po pravi poti do si¬ jajne zmage. Vaš list je najboljši slovenski list, ker se poganja za medseboj¬ ni bratski sporazum. Da, to je treba našemu narodu, za to se treba potegovati ker narod brez sloge je narod kateremu je zaprta vsaka prihodnjost. Zatoraj cenje¬ ni “Narodni Vestnik” le neustra šeno naprej. Ko sem prebiral va¬ še članke, bil sem zelo vesel, ko ste odklonili v Vašem listu vse napade. Pač najlepši dokaz Vaše¬ ga dobrega delovanja za narod. To je prava podlaga listu in vsak ga bode spoštoval in podpiral. Popolnoma se strinjam z g. u- rednikom ki opominja vse časni¬ karje, da bi se listi med seboj ne prepirali, kakor tudi, da bi iz njih izločili osebne napade, ter ne sejali še večjega sovraštva med ljudstvo. Kaj moremo priča¬ kovati od naroda ki je po časo¬ pisju nahujskan. Vsaka stranka misli za se, da ima prav, pri tem pa ne vidi kaj bi koristilo celemu narodu. Iz naše naselbine Vam nimam poročati kaj novega. Na društve¬ nem polju smo dobro oskrbljeni in lepo napredujemo. Imamo tu¬ di naš tednik “Edinost”, ki se tudi ne meša v strankastvo, am¬ pak prinaša kolikor mu mogoče novic in dobrih podukov. Naši fa¬ rani komaj čakajo 29 tega mese¬ ca, kajti ta dan je otvoritev nove šole in mnenja sem, da bo ta dan toliko občinstva skupaj, da bode lepo videti. Najuljudneje So vabljena vsa pittsburška društva in v okolici, da s svojo obilno udeležbo pripo¬ morejo k najuspešnejšem praz¬ novanju pomembnega dogodka. Dvorano imamo v “Kranjsko- slovenskem domu”, ki odgovarja vsim potrebščinam in smo prav ponosni na to našo narodno trd¬ njavo. Pred sklepom svojega dopisa kličem vsim Slovencem: bodimo složni, če hočemo napredovati, in poslušajmo in prebirajmo do¬ bra navodila ki jih prinaša “Na¬ rodni Vestnik”. Pozdrav vsim rojakom, tebi vrli list pa obilo naročnikov in predplačnikov. John Mravintz. (Op. ur.) Gosp. Mravintz, pri¬ poročamo se Vam, da se večkrat oglasite in radi Vam bodemo pri¬ pustili prostora za Vaše podučne dopise. Delujmo za probuje in povzdigo naroda, delujmo, da se složi ter da se v njim, če ne za¬ tre, pa vsaj omeji nevošljivost in sovraštvo. — Pozdravljeni! Goldberg in & # Bogicevich odvetniška pisarna DULUTH - - Minn. 404 Columbia Bldg. SE PRIPOROČA .SLOVEN¬ CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA KOVRSTNIH PRAVNIH ZA¬ DEV, POOBLASTILA, KUP¬ NA PISMA TU IN STARO- KRAJSKE POGODBE. PRI ZAHTEVKIH ODŠKODNIN OBRNITE SE NA NAS. RAV¬ NO TAKO ČE HOČETE IME¬ TI .UREJENE VAŠE VOJA¬ ŠKE ZADEVE. Frank Veranth ELY, Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Frank Gouže javni notar CHISHOLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do* bite me pri Miners State banki. . John Kuzma Midway Saloon DELAVEC, PRISTOPAJ K ORGANIZACIJAM IN POKA¬ DI SE, DA SE ZAVEDAŠ! CHISHOLM — Box 74. MINN. SE PRIPOROČA V OBILEN POSET OD SLOVENCEV IN HRVATOV. TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE DOMAČE IN IMPORTIRANE. NAJBOLJA POSTREŽBA. PRIDITE IN POSETITE ME. HiffiSiKffitfiifiaiffiifiifiMiifi Naznanilo! (Jljudno naznanjamo cenjenim Slovencem In Hrvatom na Chisholmu In okolici, da smo kupili trgovino gosp. CL. TRA- MONTINI, ter da smo na novo založili svežega mešanega in grocerljskega blaga. Pri nas dobite po nizkih cenah najboljše blago, katero do¬ bivamo iz najboljših skladišč in tovarn v Združenih državah. Priporočamo se v obilen obisk. SARTORI BROS. CHISHOLM, C 7 (p ^ Minnesota. - - - - Najmočnejša narodna banka v Mesaba Range je First National Bank HIBBING - MINN. Premoženje cez $1,000.000*00. Posebno se priporočamo za zavarovanje In pošiljanje denarja. Od vlog plačamo po 3°|o obresti. V črevljarsikem oddelku prisil¬ ne delavnice v L. je bil med red¬ kimi kaznjenci, katerim se ne be¬ re iz obraza zlobna in razbojni¬ ška narava, mož srednje starosti. Bil je priden, da je delal za tri. Njegove poteze so pričale, da se je po večletnem boju, kesanju in obupavanju odrekel vsemu svetu, da je zatrl v sebi vse moči in nag¬ njenja do življenja. Pri vratih se je prikazal sluga in spregovoril s starim paznikom par besed. “O ne”, je odgovoril paznik, o- či pa so mu zažarele od veselja. “Bog ve, da on to zasluži; kako me to veseli 1 Toda —-”, u- molknil je, čez nekoliko časa pa pristavil: “vendar ne vem prav dobro-.” Naenkrat se mu je obraz stemnil in pogledal je žalo¬ stno na tla: “Ne, ne, Josip, če natančneje prevdarim, to ni sreča zanj, sedaj ne več.” Nato pa je zaklical v dvo rano: “Št. 57 takoj k gospodu rav natelju!” Mož resnega obraza je pokorno vstal. Prav nič se ni čudil, da ga kliče ravnatelj, kakor da bi se to godilo vsaki dan. Mirno in udano je korakal pred slugo. Tudi stari paznik se je obrnil za njim in zmajal z glavo. “Ta je že obraču¬ nal s svetom.” Št. 57 je vstopil pred ravnate¬ lja, ki je motril jetnika s hladnim pogledom, kakor imajo navado nadzorniki sploh. “Jakob Uršič — —,” je dejal in za trenutek utihnil. Št. 57 je dvig nil glavo. Tega imena že ni sli- ša skozi deset let in dasiravno je vedel, da se je nekoč poprej ta¬ ko zval, mu sedaj to ime ni več mnogo povedalo. Kar je bilo v zvezi s št. 57, je v teku let pola¬ goma umiralo in sedaj je mr¬ tvo. “Jakob Uršič,” je ponovil rav¬ natelj, “ker ste se skozi vrsto let tako vrlo zadržali, vložili smo prošnjo za pomiloščenje, ki ni bi¬ la brez uspeha. Upam, da bo vaše bodoče življenje delalo čast mojemu trudu in skrbem, ki sem jih imel za vas.” Ravnatelj je utihnil, pričaku¬ joč veselega vsklika, zahvaljeva¬ nja in zatrjevanja. Toda Jakob Uršič ga je zrl nemo in topo, ka¬ kor da ni ničesar razumel. “Prosti ste, Uršič," je nadalje¬ val ravnatelj, “in upam, da se bodete obnašali zunaj dostojno.” Št. 57, sedaj zopet Jakob Uršič je malomarno pokimal, se obrnil in odšel. Ravnatelj je začuden gledal za njim in zmajal z rameni. “Pišite!” je narekoval tajniku. — Pred vratmi ravnateljeve so be je Jakob za trenutek obstal, kakor da bi hotel zbrati svoje mi sli, potem pa je 'hotel zopet pro¬ ti delavnici. Toda paznik, ki se mu je približal, ga je prijel za roko in mu rekel: “Pojdite zme- noj, duhovnik želi z vami govori¬ ti, — potem vam vrnem vašo o- bleko.” Duhovnik zavoda je bil še mlad človek. Pogledal je Jakoba z ljubeznivimi, usmiljenje izra¬ žajočimi očmi in molčal. Jakob pa je postajal vedno bolj nemi¬ ren in je sramežljivo mečkal ka- po. Duhovnik se mu je približal, prijel kaznjenca za roko in mu rekel: “Pravičnost je dobila zadošče¬ nje. Deset let ste se pokorili in obžalovali krvavo dejanje strasti. Sedaj je dobro, da ste prosti. Stvarnik hoče, da vsak živi, za kar ga je namenil. Bog hoče, da posameznik živi za splošno ko¬ rist, in ne, da po storjenih pregre¬ hah dbupava in sam ugasi iskro, bi jo je vžgala v njegovem sr¬ cu 'božja usmiljenost. Pojdite v svet in ne pozabite nikdar, kaj ste storili, pomislite pa tudi to, da vam je na prosto dano, da sa¬ mi sebe odkupite s tem, da ved¬ no pomislite, da ste samo člo¬ vek." Jakob se je spočetka obnašal, kakor da ga ne bi nič brigalo; po lagoma pa je začel umevati, kaj duhovnik govori in zakaj se gre. Naenkrat pa se ga je lotil obup in nepopisen strah. Spustil je ka¬ po na tla in tako prestrašen zrl duhovnika, da ga je ta vprašal: “Ljubi mož, kaj vam je?” “Ne ven, ne ven! Pustite me tu kaj! Nočem misliti na ono. Za Boga vas prosim, ne ven!” Pokleknil je in prosil s sklenje¬ nimi rokami. Mladi duhovnik se je prestra¬ šil, ko je videl tako potrtega kle¬ čati pred seboj. Ljubeznivo ga je prijel za roko in ga posadil na stol. “Ljubi prijatelj,” mu je rekel potem mirno, “kakor sem slišal, imate nekaj premoženja. Prese¬ lite se v kako večje mesto, kjer bo le policija znala za vašo pre¬ teklost. Da pa vas ona ne bo na¬ dlegovala, za to bom že jaz po¬ skrbel. Uredite si delavnico ali malo prodajalno, kakor že hočete Nič vas ne bo oviralo, da bodete mirno in vdano prenašali, kar vas teži. Med pridnim delom se bo¬ dete počasi zopet prilagodili živ¬ ljenju.” Tiho je poslušal Jakob, iz oči pa mu je še vedno seval strah. Ves izmučen je rekel naposled: “Med svetom ne opravim nič več. Ne čutim več v sebi moči, ki bi jo moral imeti, ako bi mogel in hotel koristiti bližnjemu. — Ko je takrat žena ležala pred me¬ noj in se ji je srčna kri razlivala po prsih in je s vsakim trenut¬ kom bolj bledel njen ljubeznivi obraz, takrat sem tudi jaz prene¬ hal živeti. Zame je bila samo še kazen in pokora do konca življe¬ nja. To je bila še velika milost zame, da mi je vsled bolečine o- trpnilo srce, da sem postal top in gluh za vse na svetu. Sedaj zo¬ pet obujate, kar sem že skoro po¬ zabil. Vem, da mislite dobro, to¬ da jaz ne prenesem več življenja. Vzemite moj denar in ga razde¬ lite med reveže ali obrnite ga, ka kor hočete, mene pa pustite tu¬ kaj, da krpam čevlje dalje in ne budite me nikdar več.“ Z usmiljenjem je gledal duhov nik na nesrečneža, ki je z enim samim hipnim in nepremišljenim dejanjem ugonobil dvoje življenj. “Poskusite, saj bo šlo, saj mo¬ ra iti. Dolžnosti bodo dale vaše¬ mu življenju drugačno obliko in snov, čeprav se vam zdi zdaj, ko vnovič stopate v življenje, to ne¬ mogoče. Delajte sami dobro, ko¬ likor vam dopuščajo razmere. Vi deli boste, da bo našlo mir vaše srce, ko boste pomagali svojemu bližnjemu in sicer boljši mir in boljšo tolažbo, kakor mislite, da jo uživate tukaj v obupu." Toda tudi te besede niso Jako¬ ba potolažile. Nemirno je zmaje¬ val z glavo in nikdo ne bi mogel misliti, da laže ali da se hlini, 'ko je rekel:' “To mi ne pomaga nič več, za mojo vest je tu najbolj¬ še.” “Samo poskusite, Jakob, boste videli, da bo šlo.” Podal mu je roko. “Pojdite v Trst, Jakob; tu imam naslov neke prijazne, sta¬ re vdove. Pri njej bodete lahko stanovali, dokler bodete hoteli. Idite, Bog vas bo spremljal. Ska- žite se pravega moža in pomisli¬ te, da morate na vsem človeštvu popraviti, kar ste zagrešili.” Cez dve uri s eje že peljal Ja¬ kob proti Trstu. 'Trdno je sklenil, da se z vsemi močmi zopet oprime življenja. Pri vdovi, katero mu je duhovnik priporočil, ni mogel dolgo ostati ker je imela premalo prostora. Sam si je najel pripravno stano¬ vanje, je uredil in okrasil z vsem kar je potreba čevljarju. Komaj pa je vse uredil in se je vsedel na svoj trinožec, da bi se lotil dela, odpovedala sta mu duša in telo. Ni mogel. Vse ga je razburjalo, okolica in samota in zavedanje, da mu je na prosto 'dano, da dela ali počiva. Konec je bilo miru in tiste brezbrižnosti, ki si jo je pri¬ dobil v teku let v zaporu. Vse orodje, kladivo, kopita, nož, vse ea je spominjalo. Ko je bilo do¬ vršeno ono grozno dejanje, osta¬ la mu je samo tolažba, da se bo pokoril celo življenje. Saj se je sam obtožil umora, toda s tem niso bili sodniki zadovoljni. Obso dili so ga radi uboja. Ko je pred njim umirala žena, ki mu je bila vse, mu je tiho še¬ petala : “Sama ne vem, kaj me je tako vleklo k drugemu. Slaba sem, toda ljubila sem samo te¬ be ” Leta in leta ni videl drugega kakor čevljarsko orodje v prisilni delavnici, sedaj pa je zopet videl svojo ženo in zdelo se mu je, ka kor bi se zgodilo šele včeraj. Na¬ menoma si je vse drugače uredil, kakor je bilo takrat, toda kljub temu mu je vstajala preteklost vsak dan bolj jasno pred očmi. Ne da se povedati, kako je trpel Jakob.. Sam sebi je prigovarjal, da še nikakor ne sme biti konec njegove kazni, in v resnici si je zaželel nazaj one mirne samote in brezbrižnosti v prisilni delav¬ nici. Živel je kakor čudak. Sosedje so stikali glave in si šepetali na ušesa: vsi so ga obsojali, ničesar dobrega niso vedeli o njem. Celo berač, kateremu je usilil večjo vsoto denarja, celo berač ga je opazoval sumljivo in se 'hitel kri¬ žati, ko je odhajal. • Neko jutro je bilo v hiši, v ka¬ teri je stanoval, vse pokonci. Za izurjenim psom, ki je sledil tata, so se prikazali detektivi in poli¬ caji. Pred vratmi, kjer je stano¬ val Jakob, se je pes ustavil in je začel lajati. Jakob je odprl in v sobo so stopili uradniki in pes. Sosedje so si pomežikali. Prišla je tudi revica, kateri je dal vče¬ raj Jakdb deset kron in si misli¬ la: “Ali nisem zmirom rekla? To ni dober človek." V sobi pa so stali varstveni or¬ gani in ga obdolžili tatvine bise¬ rov v ulici S. Martiri. Jakob jih je nekoliko časa za¬ čudeno zrl, potem pa je povesil oči v tla, kakor da bi nekaj iskal. Dolgo jim ni odgovoril na no¬ beno vprašanje, dokler ni komi- sar nad njim jezno zavpil: Za vraga, saj morate vendar uvideti, da je jasno dokazano Ali hoče¬ te res še zanikati in lagati? Takob ga tudi sedaj ni pogledal “Ne lažem,” je rekel odločno. “To je edino pametno," odvr¬ ne komisar. “Toda kje imate u- kradene dragocenosti?” Takob je zmigal z ramo in mol čal. “No, bomo že našli.” Vse so preiskali, toda brez uspeha.. Ko so pa našli denar, katerega je i- mel Jakob še precej, namuzil se ie komisar in rekel: “Tako, ta¬ ko !” Ukradenih biserov pa niso do¬ bili. Sploh so zvedeli od Jakoba jako malo. Vse je priznal. Obso¬ dili so ga zopet na deset let in ga odvedli že v drugič v prisilno de¬ lavnico v L . .. Ko ga je ravnatelj spoznal, zmajal je nevoljen z glavo in si mislil: “No ja, vedno in vedno isto,” in ko so odvedli Jakoba, se je raz jezil. “Ne pustim se več od tega duhovnika za nos voditi. Kaj bo tak mladič učil nas stare. Ne po¬ zna še sveta. To je zopet dokaz, da se smem zanesti le sam na¬ se.” Ko je zvedel mladi duhovnik, da so Jakoba zopet privedli, se je močno užalostil. Potem pa ga je dal poklicati. Jakob je prišel in zamišljen s povešenimi očmi stal pred njem in molčal. Šele ko ga je duhov¬ nik vprašal: “Jakob, ali se je res moralo to zgoditi?” je povzdignil oči in tiho odvrnil: “da, moralo je tako priti.” Tedaj se je vzne- voljil velikodušni duhovnik. Ni ga sicer oštel, niti besedice mu ni več rekel, obrnil se je, odšel in nič več se ni zanj brigal. — — Preteklo je zopet par let. Ja¬ kob je štirideset let, pa je izgle- dal kakor starček šestdesetih let. Zguban obraz je kazal enake poteze, kakor poprej. Plujšal je dan za dnem in nekega dne je u- mrl. Do konca se je popolnoma zavedal; duhovnik katerega je prosil, mu je zatisnil oči. Veliko hudega pozna duhovnik v jetnišnicah, toda ko je umrl Jakob Uršič, so porosile njegove oči solze. Z belim prtom je pogr¬ nil mrtvecu obraz in odšel k rav¬ natelju v zasebno pisarno in mu govoril o nesrečnem Jakobu in o njegovih zadnjih besedah, o ka¬ terih je želel, da jih pove ravna¬ telju. —- “Njegova žena je bila dobra, toda nekoliko lahkomiselna. Do¬ pustila je, da ji je dvorjanil neki gospodič. Jakob, ki jo je neskon¬ čno ljubil, je seveda to opazil. Nekoč jo je posvaril z ostrimi be sedami, pa se je takoj kesal, zgru dil se je čez stol in se bridko raz¬ jokal. V tistem trenutku je žena pograbila nož in si ga v razbur¬ jenosti zasadila v srce. Jakoba, ki je bil jako dober človek, je to tako vznemirjalo, da je bil prepri čan, da je njene smrti kriv le on. Njegova vest ni prej mirovala, da se je prijavil sodišču in umor prevzel nase. Če preberete zapis¬ nik njegovih obravnav, bodete vi deli, da je na vsa vprašanja in o- čitanja — kratkomalo molčal.” Ravnatelj si je pulil brado. “Toda kaj pa ona tatvina —” “Tudi biserov ni on ukradel. Mogoče je, da je tat dan poprej Jakobu ukradel čevlje, katere je imel obute, ko je ropal, samo da je napeljal policijo na napačno sled. Verjemite mi, Jakob je bil nedolžen. Kar je izpovedal zad¬ njo uro, to verjamem.” “Tudi jaz,” je odvrnil ravna¬ telj ; vstal je in ponudil duhovni¬ ku roko: “Ljudi spoznati je pač težko" je rekel resno, “zato bo¬ deva v bodoče zopet skupno de¬ lovala, kajne?”' Črni in beli Židje v Indiji. Med številnimi rodovi in naro di, ki so se v teku tisočletij nasta nili v Indiji so se najdalj obdr¬ žali Židje. Največ jih je v Cochi- nu, kjer imajo lastne občine. Ti Židje pa so dvoje vrste in se loči¬ jo med sabo. En rod je ohranil vero, navade, običaje, obleko in tudi svojo belo polt. Ti se naziv- ljejo beli Židje. Naselili so se v Indiji po drugem razrušen ju Je¬ ruzalema okoli 1. 68 po Kristusu Drugi rod pa, ki je prišel v Indi¬ jo takoj za Feničani približno 1000 let pred Kristusom je ohra¬ nil samo vero in nekaj pristno ži¬ dovskih značajev in lastnosti. Si¬ cer so izpremenili ti Židje vse. Postali so črni in dobili široke navzgor zavihane nosove, imajo okrogle obraze in črne kodraste lase. Beli Židje so jako ponosni m se imenujejo “Beli domačini ” Žive v dobrih razmerah in se srna trajo za boljše in več vredne kot so njihovi črni bratje s katerimi nimajo posebnega prijateljstva tudi se z njimi, kakor tudi z dru gjmi rodovi prav malo mešajo in se ženijo običajno le med sabo. Srbski milijonar zapustil svoje premoženje belgrajski univerzi. Večkratni milijonar Luba Ce- lovič je zapustil svoje premože¬ nje belgrajski univerzi. Društvene vesti. DRUŽTVO SV. CIRILA IN METODA. Štev. 1, J. S. K. Jednote. Je najstarejše Slovensko Pod¬ porno družtvo Jugoslovanske Ka¬ toliške Jednote v Ely, Minn. Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo po 20-tim v mesecu, v Cerkveni dvorani ob 2 uri popoldne. Društvo uljudno vabi za pri¬ stop vse Slovane. Zavarujejo se lahko za smrtnino od $500.00 do $1000.00, za bolno podporo do $420.00, za izgubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali obeh nog, ali ene roke in ene no¬ ge $800.00, za izgubo enega oče¬ sa $200.00 in obeh očes pa $800.00 ravno tako se plača popolna pod¬ pora $800.00 za popolno onemo- gljost vsled kakoršnekoli pone- srečbe. Društvo sprejema moške in ženske v oba oddelka smrtnine. Rojaki boljšega društva si ne morete omisliti ki bi Vam plača¬ lo toliko podpor, društvo je zdru¬ ženo z J. S. K. Jednoto, ki poslu¬ je po popolnoma varnem sistemu, tako da se za Vaše podpore lahko popolnoma zanesete. Za nadaljna pojasnila se je obr niti: Josip Spreitzer, predsednik Box 974. Karol Merhar, tajnik, Box 319. Maks Levstik, blagajnik. John Matkovich, zastopnik. Frank Jerich, bolniški načelnik, Box 884. Vsi na Ely, Minnesota. Prvo Slovensko Borštnarsko podporno družtvo Sv. Frančiška štev. 1027. Catholic order of Foresters. Ely - Minn. Se priporoča vsem Slovencem za obilen pristop. Vsak kateri more zraven slo¬ venskih Jednot, držati še eno Jed noto, bi moral biti član našega društva, kjer bi se marsikaj le¬ pega naučil. Borštnarska družtva imajo lep obrednik po katerem vodijo svo¬ je seje in iz katerega se vsak lah¬ ko nauči lepe dostojno s ti pri dru- žtvenih sejah. Družtvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jezi¬ ku tako, da je vsakemu rojaku umljivo. Pri nas se lahko zavaruje za bolno podporo po $20 na mesec in za smrtnino za $500, $1000 in $ 2000 . Seje se vršijo vsako četrto ne¬ deljo v mesecu v Gleason dvora¬ ni ob 8 uri zvečer. Za nadaljna pojasnila se je o- brniti na: Geo. L. Brozich, C. R. Paul Bukovec, V. C. R. Joseph Geržin, F. S. John Matkovich, R. S. Jos. Schvveiger, T. K. Stefan Agnich, S. C. SLOVENSKA ČITALNICA Ely, Minn. Prostori se nahajajo v g. Josip Mantelnovi hiši. ysak član dobi ključ od čitalnice in jo lahko po¬ haja vsaki dan od 9 ure dopoldne pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo knjig dobite knjižničarja v čital¬ nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬ poldne. Rojaki kateri ste ukaželjni in radi čitate, pristopite k čitalnici katera je znamenje našega napred ka na polju izobrazbe. Pristopni¬ na znaša samo 50c in mesečnina samo 25c na mesec. V zalogi bodemo imeli vse slo¬ venske liste iz Amerike in stare domovine, kakor tudi veliko šte¬ vilo slovenskih knjig, tudi angle- gležkih bodemo imeli za tiste, ka¬ teri se hočejo uriti v angleščini. Redne mesečim seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v čitalnici. Predsedni: John Teran. Podpredsednik: Josip Pešelj. Tajnik in arhivar: Anton Hrast Blagajnik: Karol Merhar. Nadzornik: Matija Žgonc. Razprodaja vsled preobile zaloge Vsled prenakopičene zaloge blaga smo Dri da spravimo blago v denar In plačamo nase blago razprodati In sicer za cenokakor v Dui u ,5 ? ' bilo. Tu vam označimo nekoliko cen: Možke suknje: $30.00 vredne $25.00 vredne $20.00 vredne $15.00 vredne $10.00 vredne sedaj $19.48 sedaj $14.48 sedaj $11.48 sedaj $9.48 sedaj $ 6.48 Možke $30.00 vredne $25.00 vredne $20.00 vredne $15.00 vredne $10.00 vredne obleke; 2»i Sli, sedaj sj/I * ec ! a i m sedaj D Se daj jj/j' 0 1 Spodnja obleka: $0.50 $0.75 $1.00 $2.00 $2.50 vredna vredna vredna vredna vredna sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj $0.29 $0.39 $0.69 $1.19 $1.69 Volnene in flanelast* te s raj( sedaj J sedaj 5 sedaj ji, sedaj tj $3.50 vredne $2.50 vredne $1.50 vredne $1.00 vredne Volnene Makinavv suknje: $7.50 vredne $5.00 vredne $3.00 vredne sedaj $4.98 sedaj $3.48 sedaj $1.98 Volnene nogavice ■ $0.50 vredne Sedai $0.25 vredne se ;S: 6 - c N* 1 \, V V Mmuer «$ aul iUEMItt 01 » n , Tr i ^ta je hranil svoj prihranek doma neki Valenti 0 g," novvski iz 730 Garden Str. Imel je $600 v zlatu in $390 TUjC V, cih. Hrami je denar v postelji. Ko pride enkrat iz dela vid ^ J. „ z §T r ela hiša, a s to tudi ves prihranek. Policija išče c goce dobiti zlato!” dejo?^ ^ enar > a F ti ne lahko zgori, ali ti ga ne lahk° NASA BANKA JE VAŠA BANKA. Miners State Bank na Chisholm, Minn, »sf'> Obl 'k, - i ] fe| Ste sU Sel % s ' a ) I, R ed ? { \ '•'Ja S( W »0| 84v IC«; Se 'laj, Sp,i i 1 (la J: American Exchange VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta In prodajamo j vožne liste. 3% obresti od vlog. =£JE - . da j in J SLOVENSKA GOSTILNA Ho u Sl •S?*. 1 * Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. n ‘ C0 ' PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. fAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. svoje v Stefan Zgonc javni notar CHISHOLM, MINN. [IZDELUJE POLNOMOCI, UPNE POGODBE IN VSA RUGA NOTARSKA DELA. GLASITE SE PRI MENI! L.ll|C|0 Od 3. ohn Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna Ptlllll A J starejši slovenski '" TRGOVEC V MINNESOTI. j pOS^RIHRANIM VAM .DENAR rnO P [fA VSEH POTREBŠČINAH, j n. PREPRIČAJTE SE! proda* I Zgodovina Združenih i I držav. I ;p|oh .^John Bradač P*Mn* in prenočišča I jj3" . CHISHOLM, MINN. /'^p Zraven mestne dvorane. /TL' SE PRIPOROČA SVOJIM ^ :NANCEM za OBILEN PO¬ ET. IZVRSTNA POSTREŽ¬ BA ZAGOTOVLJENA. )BIŠČITE ME, KADAR STE V MESTU. £#<$h£#*£hJh$h$h§h$m|s^ / Osvojitev Kanade in doline Mississippi je ustvarila potrebo, da je morala angleška vlada ne¬ kaj storiti za notranjo upravo, da je pa to storila je ustanovila tri nove pokrajine. V Kanadi je ustanovila novo pokrajino Que- bec, ki je tačas mejila države se¬ verno od sedanjege države New York, Vermillion, New Hampshi re in Maine, na južni strani od pokrajine, ki je dobila od Špan¬ ske, je ustanovila dve državi po imenu East in West Florida. Ob enem z ustanovitvijo novih po¬ krajin jqj določila mejo in sicer okolo vseh rek v Združenih dr¬ žavah, ki se izlivajo v atlantski ocean. Kolonistom je bilo prepo vedano se naseljevati zapadno od te meje, ker ta zemlja je bila določena za reservacijo Indijan cev. Ko so na ta način ustanovili vlado za na novo dobljene pokra jine, je bilo treba nekaj storiti za njih dbrambo ker tačas ni nik do dvomil, da bi francoska in španska vlada ne skušala nazaj dobiti te pokrajine. V dosega te¬ ga so poklicali 10.000 mož milice, katero so nastanili po vsih večjih postajankah in sicer od Canade do Floride. Ta milica je bila plačana ne¬ kaj od na novo ustanovljenih ko¬ lonij, nekaj pa od angleške vlade same. Davke za vzdrževanje te milice so bili naloženi na nove kolonije, katere so dobivale, naj¬ več od trgovskega prometa z dru gim državami, kakor davek od sladkorja in sirupa in z razpeča¬ vanjem in izdajanjem davčnih znamk. Davek na sladkor je pov zročil veliko nezadovoljnost med prebivalci kolonij. Davek ni bil sicer nov, kajti angleški parla¬ ment je naložil že leta 1733 da¬ vek na sladkor v vsih pokraji¬ nah. Namen tega davka je bil, primorati vse koloniste, da so ku povali ta izdelek edino le od an¬ gleških trgovcev. Petkrat so ta davek obnovili in po šestem je prenehal leta 1663? Kolonije so namreč naprosile angleško vlado da se davek več ne obnovi, toda parlament ni vslišal te prošnje, davek je znižal le nekoliko in na¬ ložil novi davek na kavo. vino in več drugih pridelkov, ki so pri¬ hajali iz Francoske in Španije. Pred Ijetojna 1764 ni bilo v.ja.-, meriških kolonijah tjikozvanega notranjega davka, denar ki ga ie dobival angleški kralj od novih kolonij, je bil vedno v proračunu od postavodaje. V tem letu pa je določil angleški parlament, da se uvede tudi notranji davek. Kako hitro so zvedeli naseljen ci, da pride ta davek v veljavo, so se silno razburili in pričeli u- srovarjati proti angleški vladi po svojih zastopnikih v angleškem parlamentu. Zastopniki so v parlamentu 1. 1765 strogo nastopali, toda Greenville, tedanji minister se ni dal pregovoriti in se je kljub pro testom novi davek uveljavil dne 22. marca 1765. -Q- KITAJSKI PACIJENTI. teval od mene $20 češ, da sem mu mater usmrtil. Seveda sem mu pokazal vrata. Da Kitajci neradi plačajo za zdravljenje je znano in najlepša, ki se mi je pripetila je ta: Neki dan pride k meni neki mož in mi veli, da ga boli srce. Ukazal sem mu, da se sleče in res slekel je dvanajst sukenj, ki jih je imel na sebi. Potem ga preiščem mu dam zdravila, za katera sem mu račun il 8 centov. Mož se prične zvijati in pra¬ vi, da nima denarja. Naenkrat se pa zasmeje in reče: “o blagoro¬ dje pomagano je — in mi vrže na mizo eno svojih sukenj rekoč: “to ti dam za plačilo". — Seve¬ da tega plačila nisem hotel spre¬ jeti in možiček je odšel brez da bi mi plačal zdravila. Tako popisuje Dr. van Bloten 5i«A«'i' '* * * j Za gospodinje. | MLEČNA SHRAMBA. KAKO JE POTOVAL TUR¬ ŠKI SULTAN NA FRAN¬ COSKO. Znano je, da papež ne sme iz¬ stopiti iz Vatikana in stopiti na italijanska tla. Ne brani mu si¬ cer italijanska vlada, vendar pa¬ peži ne smejo to storiti od istega časa, ko je bilo konec papeže¬ vem kraljestvu. Takorekoč obso¬ dili so se sami v suženjstvo in si¬ cer za toliko časa dokler verniki ne prisilijo Italijo (?), da povr¬ ne papežu njegovo nekdanjo dr¬ žavo. Imamo pa še enega' verskega poglavarja, ki ima prostrano de¬ želo, vendar svoje dežele ne sme zapustiti. Zapusti je lahko le ta¬ krat, če z mečem v roki seže po drugi deželi. In to je turški sul¬ tan. Vendar leta 1867 je Mahome- dov naslednik vendar le šel v Pa riz. Dolgo se je ukrepalo na kak¬ šen način bi se potovanje izvr¬ šilo. Da bi sultan Francozom na¬ povedal vojno in šel z mečem v roki v njih deželo ni kazalo. Po¬ zneje je dal sultan razglasiti po turških časnikih, da ie kralj odlo čil podariti sultanu francosko de želo in da more zaradi tega odpo tovati v Pariz. Res je šel. Ko se je pa vrnil, je zopet dal razgla¬ siti, da je iz uljudnosti sicer spre jel dar, da ga je pa vrnil nazaj. Kaner bratje Eyeleth, Minn. 109 Grant Ave. Phone 138 . | C fPj/^ anes dobimo celo karo najbolj , U 1 1 krav, mladih in močnih. 3 Kdor želi dobre krave naj se o- $ PP nas - Blago je prve vrste, Oglasite se in oglejte si blago pri idr nas. Nekdo hoče odpreti vrata in mislili sem, da je otrok bolniške strežnice, ki prihaja večkrat k meni na obisk. Vendar ko zasli¬ šim glas: “Yi sang tshoi nal li,” kar se pravi: je tu doma zdrav¬ je: —• velim lok — notri. V sobo stopi mož z nekim de¬ čkom. Oba se vležeta pred me noj na zemljo, kljub da se jima branil. Ko vstaneta me praša Ki¬ tajec “kako se počutim visokost’’ Koliko imam sinov, in koliko hče ra. Nadalje me praša koliko je veljala moja suknja — In še le po nekaj časa mi pokaže na si¬ na in mi reče: “Ta bolha ima zo¬ bobol." — Pregledal sem dečka in mu izdrl zob. Kitajec potem zapusti sobo, pred vratmi pa zač ne pokati, da je bilo kaj. Ko po¬ gledam ven, vidim, da mi je v počast in zalivalo Kitajec zažgal pokalice. Dosti pacijentov pride k meni z oteklinami, a vsi pravijo, da so jih dobili radi tega ker njih oče leži v grobu na napačni strani. Če ima kdo revmatizem je mne¬ nja. da ga je dobil od prepiha, ki je nastal vsled tega, ker mestna vrata niso na pravem mestu. Zelo se čudi Kitajec, če mu po tipam žilo, kajti on je mennja, da se na žili spozna vse kaj dru- zega. Neverjetno se jim zdi če rečem istim ki imajo otečeni tre bub. da imajo vodo v trebuhu (vodenico). Njih zdravnih je re¬ kel, da je zrak. Pa tudi nehvaležnosti je dosti. Neki Kitajec, katerega mater sem zdrave! in je umrla, je zah- PAPUANSKI OČENAŠ. Marsikaj čudnega se poroča o prestavah molitev in verskih raz kladah j v druge jezike. Neki mi¬ sijonar ni zamogel pri Papuan- cih dati primere o dobrem pa¬ stirju, kajti ta rod ne pozna ne ovac, ne pastirjev. Bavarski misijonarji v New Guinea so prestavili “Oče naš“ v papuanski jezik pri tem pa imeli še precej težkoč, ker primanku- je izrazov. ETestaviti niso mogli “Oče naš, ki si v nebesih” — pač pa so rekii “Oče naš, ki sediš v nebesih.” Tudi “pride k nam tvo je kraljestvo” je bilo težavno in prestaviti so morali: “pridi k nam veliki poglavar". ”Daj nam vsakdanji kruh” je pri Papuan cih tudi bilo nekaj težavnega, ker tamošnje ljudstvo se živi le od mesa in kruha niti ne pozna Zaradi tega molijo v svojem “O- čenašu”. “Daj nam vsakdanje meso.” Ker papuanski jezik ne pozna izraza za skušnjave, so rekli v očenašu “ne pusti nas na slabo pot.” Toraj očenaš se pri Papu ancih glasi tako: “Oče naš ki sediš v nebesih, častito je Tvoje ime. Pridi k nam veliki poglavar, zgodi naj se tvo ja volja kakor pri duhovih, tako pri ljudeh. Daj nam danes vsak¬ danje meso, odpusti nam naše grehe, ne pusti nas na slabo pot. temveč reši nas iz rok vsega zla." Pravilna shramba za mleko mora biti svetla, zračna, hladna in ne prevlažna. Svetloba uničuje bakterije, sveže zrak ovira razvoj škodljivih bakterij, suh prostor o- vira en del razvoja škodljivih bakterij ali glivic. Kaj ne, to so lepe pobožne že¬ lje mlekarstva, vendar ne nemo goče. Gospodinja, ki ima več mleka in dosti prostorov na raz¬ polago, naj odloči en prostor, če tudi "majhen, samo za mleko. Tu mora vladati največja snaga. 1 u di posode ali vzidanega malega bazena za mrzlo vodo, kjer se mleko hladi, ne sme manjkati. V krajih, kjer se ima vodovod na razpolago, se to lahko naredi, da sveža voda pri enem koncu pri¬ teka, na drugem odteka. Gospo¬ dinja, ki mora shranjevati mleko v jedilni shrambi, naj pazi vsaj na to, da izpolni v kolikor je mo¬ goče navedene potrebne pogoje. Predvsem pa mora paziti, da ne daje v to shrambo stvari, ki gni¬ jejo ali močno kislo dišijo. Raz¬ kroj gnjilih stvari povzroča smrad in razvoj škodljivih bakte rij, ki'mleko lahko popolnoma pokvarijo. Mlečna shramba mo¬ ra imeti betoniran tlak, da se lah ko pomije. Okno mora imeti mre žo, tako gosto, da muhe ne mo¬ rejo skozi. Nič ni tako neokusno, kakor mlečna shramba, v kateri veliko muh. Nadalje mora hi¬ ti shramba tako narejena, da lah¬ ko prihaja svež zrak in odhaja slab zrak § pomočjo ventilacij, katere morajo biti zamrežene, da nimajo miši in podgane doho¬ da. V taki shrambi se človek pri¬ jetno počuti, . tembolj še, če ie svitla in pogostokrat pobeljena. Apneni belež pomori gnezda bak terij. Z vso odločnostjo pa naj na¬ stopijo gospodinje proti običaj¬ nim zaprtim mlečnim omaram, beseda “mlečna omara” pove, da e to shramba edino samo za mle ko. Navadno pa se imajo tudi v njej druge reči, ki ne spadajo v mlečno omaro. Pomisliti je samo potreba, da se gorko mleko nalije v latvice, katere se takoj postavi v orma- ro ter zapre. Iz gorkega mleka odhajajo plini in gorkota in mle¬ ko se kisa, vsled tega postaneio omare vlažne in so pravo gnezdo bakterij. Take omare se tudi hi¬ tro pokončajo, ker vlažnost po kvari les, da hitro razpada. Ako že morate imeti res mlečne oma¬ re, naj bodo tako narejene, da ho do služile svojemu namenu. Na omaro pritrdite na obeh straneh žičnato mrežo in sicer tako, da bo imel zrak in svetloba dostop, mleko bo ostalo sveže in zdravo. Postavljati mleko po sobah, kjer se stanuje, je odločno oporekati. V takih prostorih nima mleko le slab okus, ampak se tudi napra- ši. Omeniti je tudi še, da se mle¬ ko ne sme shranjevati v zaprtih kanglah. Ako se V kangli shra¬ ni, mora hiti odprta. Mleko v za¬ prti Vamrli zaduhlo diši. Ako si mleko po molži precedi la, za tem v vodi ohladila ter postavila v snažno nalite latvice v zračno in svetlo shrambo, imaš lahko zavest, da si izpolnila vse potrebne pogoje modernega mle¬ karstva Maks Volčanšek Ereleth - Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬ znimi likerji na debelo. Rojak«! Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬ go, katero predaja vaš rojak, in Trgovci! Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬ čila za njega. Josip Scharabon, 415. West Michigan St. DULUTH, Minn. BLIZO UNION POSTAJE Kadar pridete v Duluth poselite me, Zagotavljam vam izvrstno postrežbo v moji gostilni. Pošilja denar v st' j domovino po tvrdki Frank Sakser Go. Prodaja parobrodne liste. -O- Stoletniki v Evropi. Nemški državni sanitetni urad je izdal zanimivo statistiko c evropejskih stoletnikih. Statisti ka kaže, da je južno podnebje za daljše življenje boljše kot sever¬ no in da uspevajo patrijarhi na toplem jugu veliko bolj kot v hla dnem severu. Med tem ko pride v Bolgariji, na vsakih 1000 prebi valcev že en stoletnik se jih mo¬ ra prešteti v Nemčiji skoraj en milijon predno se pride na enega, ki je doživel sto let. Bolgarija i- ma 3883 stoletnikov, Nemčija pa, ki je toliko večja jih ima samo 76. — V Rumuniji je 1074 stolet¬ nikov, v Srbiji 573, na Španskem 410, na Francoskem 213, v Itali¬ ji 197, v Avstro-Ogrski 113, na Angleškem in Škotskem 92, na Ruskem 89, v Norvegiji 23, na Švedskem 10, v Belgiji 5 in na Danskem 2. Švica nima sedaj no¬ benega stoletnika. 3DHC Anton Zalar Martin Shukle Ch. Korošec Anton Zalar & Co. EVELETH, 503 Grant Ave. Phone 147. Priporoča novo otvorjeno trgovino grocerijskega blaga, kakor tudi mesnico s svežini in suhim mesom, perutnino in domače klobase. Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo. 3E Konec znamenitega bikoborca. Pri zadnjih bikoborbah v Ma¬ dridu se je smrtno ponesrečil naj znamenitejši španski bikoborec Machaquito. Boril se je v nede¬ ljo jako izborno in mnogoštevil¬ no občinsvo mil je navdušeno plo skalo in ga hvalilo pri vsakem njegovem mojsterskem sunku. Zabodel je že pet bikov. Pri zad njem pa se je vendar ponesrečil. Sesti bik je skočil namreč razjar¬ jen in že ranjen mesto v rdeče blago naravnost v borilca, česar ta ni pričakoval. Zadel ga bik si¬ cer ni z rogovi, vendar pa ga je vrgel po tleh s tako silo, da je o~ bležal nezavesten. Prepeljali so ffa domov, kjer so zdravniki kon- štatirali težke in smrtno nevarne poškodbe na hrbtenici. Pred nje¬ govo hišo je bilo cel dan polno ljudi, ki so hodili spraševat, kako gre bolniku. Španec ljubi biko¬ borbe in dober torero je njegov največji ljubimec. Prijatelji sO svetovali Machaquitu že ob prili ki njegove poroke, da naj opusti nevarne borbe in se posveti dru¬ žinskemu življenju. Pridobil si je z borbami že nad 3 milijone pe zet. Toda Machaquito se ni mo¬ gel zdržati borb, obenem pa j c hotel prekositi znamenitega To¬ rero El Querra, ki je šel v pokoj šele ko si je priboril 6 milijonov pezet. Rojakom na znanje! Prva in jedina slovenska izdeiovalnica unijskih kratkih in „Veržinka” smodk ter prodaja raznovrstnega vina in likerjev samojjna debeli, VVholesale. vam priporoča: Importirani starokrajski orinjevec .zaboj $10.50; kranjsko tropinovico, zaboj $10.50; kranjsko slivovico, zaboj $10.50; Three Star Gognac Brandy, zaboj $8.00; Sporty Gin krepčil¬ na pijača za staro in mlado, zaboj $9.00. A. H0RWAT0V0 ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5.50, kakor tudi caiifornijski trester in “Bourbon Whisky“ i. t. d. v sodčkih oa 25 galonov naprej vedno po najnižjih cenah. Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se zaupno obernite na Antona Horwat, 600 N. Chicago Str. JOLIET, Illinois. VHyyčvZžfiV Duluth Brewing & Mailing Co. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo v steklenicah pod imenom „REX“ kakor :: tndi pivo v sodčkih. :: FRANK TRAMPUSH, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn. AD0LPH (i. DE WILDE, Trgovina s žganjem in likerji na debelo, 874 ISLAND AVENUE, Mflwaukee, WIs. == — se priporoča slovenskim gostilničarjem za narocbo naj= finejšega zganja, brinovca tropinovca in slivovke. Cene solidne, postrežba zajamčena. Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega grenkega vina Rostopsin. w s tfi w £ ifi s !fi Ui bfi Si ifi ifi Mi tfi Plione ] Melrose 914. Zenith 934. Resldence Melrose 757. ^lahpttski salmm M. Danculovlch & Co. 529 West Mich. St. DULUTH, Minn. Svoji k svojim! Zlat |e ta pregovor, a malo se spolnuje. Ml hočemo pa to spolnjevati in Izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas šlfkarte, a popijte tudi izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če iščete dela itd. Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se prepričajte, kaj moremo za vas storiti In takrat bodete sami rekli, držimo se z Svoji k svojim! Pazite na napis i broj “Slavenski saloon” ne “Poljski” tfi tfi £ tfi tfi £ S S Ui S S tfi Bi tfi Broadway Livery Phone 97, Gilbert, Minn Dobri vozovi, zanesljivi konji, posebno za po. grebe in ženitnine. Pridite k nam In se prepričajte. ms 15FS3& W*SL Br ewi n g Co m pany Fitger Brewing Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Gospodarji in gospodinje! Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve Izročite ml svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti poste. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROINE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn. Rojaki! Kadite slovenske smodke Oliver, Santiago —— in Porto Rico. Izdeluje Oliver Cigar Co. Payshe in Klofanda. Hibbing - Minn. l Podpirajte domače podjetje! 1 Raznoterosti. Goreči Rim -na odru. Hammerstein je sezidal v Lon donu velikansko gledališče, ki je sedaj naj večje na svetu. Gledišče je razun nekaj notranjih okra¬ skov že popolnoma dovršeno. O- tvoritvena predstava se vrši 14. novembra in sicer se bode pred¬ stavljala krasna opera “Quo va¬ diš” po svetovno znanem Sien- kiewiczevem romanu “Quo va¬ diš^. Hammerstein hoče s to pred obsežne scenerije, ki pa more do¬ seglo nobeno gledišče in si hoče mahoma osvojiti londonsko gle¬ dališko občinsvo. Za to opero se Hammerstein odločil zaradi je krasne godbe in posebno zaradi obsežne scenerije, ki po more do¬ vršeno in dejanjem primerno pri¬ rediti le on v svojem velikanskem gledališču. Za samo scenerijo žrtvuje Hammerstein 200.000 K. Posebno pozornost obrača Ham¬ merstein razsvitljavi, ki bo nudi¬ la čuda. V operi nastopajo čarob¬ ni prizori, kakor večerna ljudska veselica Neronova, krasno razsvi tl j en most čez Tibero, predvsem pa bo najveličastneji prizor po¬ gled na goreči Rim. Na odru bo improviziran velik del mesta. Na enkrat se bodo pokazali med ra¬ znimi hišami mali plamenčki. Vili se bodo, vedno večji kot kače po strehah, širili se bodo in rasli in v kratkem bo celo mesto v veli¬ kem plamenu. Krasen žar bo od seval raz oder in gledalcem se bo de nudil krasen, veličasten prizor gorečega mesta. Med tem nastopi Nero s svojim spremstvom in po je nad gorečim morjem slavospev Rimu. Kot neko posebnost vpri zori Hammerstein tudi dejanje, v katerem pade en mož iz visoči ne 40 čevljev na gledališki oder. Londonsko občinstvo čaka nestr¬ pno otvoritev tega gledališče in brezdvomno bo dosegel podjetni in špekulativni Hammerstein krasen uspeh in napravil tudi prav dobro kupčijo. Parla m ent — ogrevalnica. 1 MERCHANTS & MINERS STATE BANK f HIBBING - MINN. Kapital $50.000.00 MiHi Preostanek $10.000.00 Plačujemo obresti po 3°|« Umrli poslanec za francoski volilni okraj Ande - Carcassone, g. Theron je bil jako dobrodušen človek. Samo eno napako je i- mel, da ni nikdar prišel v držav no zbornico. Tako se je godilo celih osem let. Prišla je tudi splo šna in enaka volilna pravica. To¬ da navzlic temu se je zgodil ču dež: čeprav so splošno vedeli, da ta gospod zakonodaj ec ne presto pi praga državne zbornice, je bil vendarle izvoljen. Volilci so bili z njim zadovoljni. Tudi v Pari zu je imel zelo mnogo častilcev in sicer med siromašnimi ljudmi. Ni ostalo namreč tajno njegova posebna navada, da namreč nik¬ dar ne hodi v zbornico. In te koliščine so se revni ljudje po¬ sebno po zimi posluževali, kadar je pritiskal hud mraz. Hodili so v zbornico, da so se na njegov ra čun greli. Delali so to na ta na čin, da so hodili gospoda poslan ca iskat v zbornico. To se godi državni zbornici tako, kakor pri slavnih zdravnikih. Obiskovalec dobi številko, sam pa napiše n; kos papirja svoje ime in pa za devo, zaradi katere mora govori¬ ti s poslancem. S tem listkom iščejo potem dotičnega poslanca Razume se seveda, da je posla¬ nec lahko na raznih krajih: v či¬ talnici, pisarni, jedilnici, klubovi sobi, odsekovi sobi, pri ministru v psarnah itd. Če ga sluge najde- v pisarnah itd. Če ga sluge najde- valca in ga spremijo v govornico kamor pride tudi poslanec. Go spoda Therona seveda niso našli nikdar. In tako se je po dveh, treh urah sporočilo obiskovalcem, da ga — ni v zbornici. Obenem pa dobili listek nazaj s štambiljo “nenavzoč”. Obiskovalci so od šli, da napravijo prostor drugim — ali so se pa vrnili pri drugih vratih, da bi se dali zopet prigla¬ siti pri svojemu dragemu poslan cu Theronu. Zdaj je ta dcbri moz umrl. Škoda velika za te siroma¬ ke, katerim je njegova politična eksistenca omogočevala to naj¬ boljšo in najkrasnejšo ogrevalni- prej praporščak pri kavaleriji in pri pešakih, a napravil je toliko dolgov, da so ga morali pred krat kim kasirati. Od tedaj je živel na Dunaju in sicer pod tujim ime¬ nom, ker ga je sodišče s tiralnico skalo zaradi goljufije. Ves ta čas je živel od vlomov v trafike. Kako se godi Italiji. 19 oseb umorjenih iz maščevanja V bližini Elliswortha so našli umorjeno celo rodbino, obstoj e- čo iz petih oseb. Vsaki umorje¬ nec je imel na prsih listek z napi¬ som : “Spomni se na Colorado Springs”. Ko je začela policija v Koloredo Springs poizvedovati je dognala, da so bili tam v zad¬ njem tednu umorjene tri družine skupno 14 oseb. O storilcih nima jo sledu. Pri tatvini ga je kap zadela Ko je prišla neka dunajska hiš niča domov, je dobila vrata svo¬ jega stanovanja vlomljena. V so bi je dobila mladega moža, ki je ravnokar vlomil v omaro ter se pripravljal, da jo izprazni. Žena je začela kričati na pomoč. V tem trenutku se je pa mož zgru¬ dil mrtev. Najbrža ga je zadela kap. Izključeno pa tudi ni, da se je zastrupil. Dve železniški nesreči v Galiciji. V postaji Trbezinia na progi Krakov - Dunaj sta zadela dva tovorna vlaka. 17 vozov je bilo pri tem popolnoma razbitih. Od železniških uslužbencev je bilo več oseb ranjenih. — Skoraj ob istem času je na postaji Rzezov skočil s tira tovorni vlak. Sodem vozov je bilo popolnoma razbitih Strojevodja je bil ubit. Več žele¬ zniških uslužbencev je bilo več ali manj ranjenih. Ozka krila. Ozka krila, ki so si v kratkem podjarmila ženski svet in še ved¬ no vladajo so povzročila že veli¬ ko zla in naletela na hud odpor V Northamponu so začele stav¬ kati šivilje v tovarni za ženske obleke. Ker se je potreba spod¬ nje obleke zaradi ozkih kril ob čutno zmanjšala, je odpustilo ravnateljstvo nekaj šivilj, neka¬ terim pa so odkazali drugo manj vredno delo. In posledica je bila splošna stavka vsega ženskega osobja. Nasprotniki ozkih kril so se začeli nato takoj oglašati po vseh krajih. Zbirali so raznovrst¬ no gradivo, s katerim so hoteli dokazati vse nedostatke ozkih kril in jih s tem uničiti. Toda za man, obdržavalo se je ozko krilo in si je kljub vsem nasprotnikom utrdilo svoje stališče pri vsem ženskem svetu. Moda je bila in bo še vedno najbolj razposajen in trmast otrok vseh časov, ki se ne da ugnati. Daily Miror je pi¬ sal celo kroniko nesreč, ki jih je povzročilo ozko krilo. Dne 9. av¬ gusta sta utonili v Petrogradu dve deklici, izborni plavalki, ker nista mogli zaradi ozkih kril pla¬ vati. V neki skupščini zastopni¬ kov ženske konfekcije so skleni li trgovci, da bodo odločno nasto pili proti ozkim krilom, ker ta na ravnost ubijajo trgovine. Ko so se pojavila ozka krila, se je zmanjšal trg za drugo blago in veliko trgovcev je prišlo ravno zaradi tega v konkurz. Statistika nesreč kaže samo v enem letu 73 slučajev, v katerih so zakrivile nesrečo ozka krila in visoke pe¬ te. Tovarnarji za sukno tožijo, da veliko manj prodajo, ker se ozko krilo rabi 40% manj blaga. Zadovoljni pa so čevljarji. Ozko 'krajše krilo je vzbudilo pozr co. Žalosten konec. L=, Dajte nam zavarovalnino in pošiljajte denar pri nas. Naše cene so vedno najnižje. t eJ V zadnjih tednih se je na Du¬ naju zgodilo mnogo vlomov v trafike. Vsi ti vlomi so bili na e- nak način uprizorjeni in pokrade nih je bilo okroglo 5000 K. Zdaj so slučajno vlomilca ujeli, ko je ravno kradel v neki trafiki. Tat je bil tako presenečen, da se je kar vdal. Že prvi vtisk je bil, da mož ni profesijonalen vlomilec in res se je dognalo, da mu je i- — - ^ • • Brunner in je do- me Gottfried ma iz Kočevja. Brunner je 25 je 25 let - jv, njfj Id star. Njegov oče je bil menda no tar v Kočevju. Bruner je bil naj nost na lepe čevlje. Izbira se za čevlje boljše blago, gleda se na lično izdelavo, vsled česar posta¬ ne čevelj seveda dražji. Tudi tr¬ gajo se čevlji hitreje vsled ozkih kril, ker mora ženska delati manjše korake, teh pa seveda ve liko več. Kljub temu pa se ozko krilo drži na površju ^ in se ne zmeni za te pritožbe. Še celo stro ge sufragetke so se morale uda- ti in pri zadnji javni demonstra¬ ciji za splošno žensko volilno pra vico so imele ženske, ki so prišle iz najrazličnejših krajev pretež¬ no vse ozka krila. Alois Kotnik slovenski stavbenik 110 Lincoln Ave. Eveleth - - Minnesota. Postavlja poslopja in druge stavbe po naj¬ nižji ceni. - Delo točno in izvrstno. Vprašajte pri meni kadar imate kaj dela. Kar so vsi poznavalci Italijo- nov pričakovali, se je zgodilo, bn hariji je sledilo hudo razočara¬ nje. Italijane, ki so izkrcali v Tri polisu 30.000 mož, ne da bi na najmanji odpor naleteli in so vsled tega mislili, da imajo ves Tripolis že v svojih rokah, so -Turki in Arabci zdaj zapletli v take boje, da se je vsa situacija čez noč izpremenila. Lahi so mi slili, da imajo v Tripolisu opra¬ žiti z desorganiziranimi turški¬ mi bandami in so se dali prevari- ti od zvitih Arabcev, ki so hlinili v Tripolisu nasproti osvajalcem največjo udanost. Pisali so, ka¬ ko je Tripolčanom nastop Itali¬ janov silno imponiral in kako so se Turki “v zavesti svfoje slabo¬ sti" umaknili. Ponašali so se s par brezpomembnimi praskami ki so se vršile v oazi med laški¬ mi stražami in oddelki turške garnizije, o kateri so pisali, da je brez provianta in ne najde opore pri domačinih. Skratka gnali so naravnost smešno glorijo. Zdaj pa je stvar popolnoma drugačna. Oglejmo si .situacijo čisto ne¬ pristransko. Komaj se je vrhovni poveljnik ekspedicijskega zbora general Caneva v Tripolisu izkrcal, so la ški listi razglasili, da se že pri¬ pravlja pohod v deželo in name¬ rava korakati proti Fezzanu. To¬ da na ta pohod smo zastonj ča¬ kali in že toje bilo sumljivo. Ge¬ neral Caneva je sicer poslal 10.- 000 mož proti Bengaziju, Derni in Homsu na obali; ekspedicija v notranjost dežele pa je izostala Najbrže je general Caneva, ki je morebiti dober poveljnik, čutil, da tako lahko ne pojde. In brez dvoma je bilo strategično nujno potrebno, da se trdno zasede vsa obala, predno se začne prodirati proti jugu. V trenotku pa, ko je bilo pri¬ čakovati, da je general Bnccola že pred Bengazi in Derno došel, so namah začela poročila izosta¬ jati. Laška cenzura je začela ta¬ ko postopati, da je danes vse ča¬ sopisje pokonci. Iz bojišča ni več nobenih poročil kakor samo ofi- cielna, dočim so preje laški kore- spondenti vsak dan svojim li¬ stom pošiljali cele skladovnice popisanega. Najbolj je javnost osupnilo dejstvo, da so začela iz¬ ostajati poročila one korespon¬ dence, ki je najbolj zanesljivo po ročala, to je “Agence Havas”. Laška vlada jih vse zapleni. Kaj pa laška oficielna poroči¬ la? Oglejmo si najprej ono, ki o- pisuje boj pri Beengaziju. Pravi, da je stalo Lahom nasproti 500 do 600 turških vojakov in 4000 do 5000 Arabcev. Koliko je bilo Italijanov, ne pove, kar je goto¬ vo zelo pomanjkljivo. Vemo pa iz francozkega vira, da 8000 do 10.000, zraven tega je treba upo¬ števati, da so Lahom pomagali topovi iz ladji. Če so se kljub te¬ mu morali cele dva dni —■ kakor izvemo od druge strani — pro¬ ti Turkom boriti, dokazuje to ja¬ sno, da so Turki postopali po do brem načrtu, da so tudi dobro o- boroženi in popis boja nam kaže, da so turški vojaki imeli izborno vodstvo. To ni kup capinov, ka¬ kor so se laški listi izražali. O- fiicielno poročilo pravi, da so iz¬ gubili Turki nekako 400 mož, 800 do 1200 pa je ranjenih. Reci¬ mo, da so te številke približno resnične, potem pomeni to, da je ena tretjina nasprotnika padla! Kaj to pomeni? Da so se Turki branili z nepopisno hrabrostjo in da jim je bilo treba vsako ped zemlje iztrgati. In vendar pravi oficielno poročilo, da so “kmalu” divje bežali. To naj verjame, kdor hoče. Naj lepše pa je to, da Lahi izpočetka niso nič vedeli, koliko imajo mrtvih, oficielno po ročilo je govorilo samo o 76 ra¬ njenih, šele pozneje so razodeli, da je 104 mrtvih. V boju, v kate¬ rem je stalo 8000 do 10.000 La¬ hom nasproti do 5000 Turkov in Arabcev in v katerem je bila tre¬ tjina slednjih ubita, na laški stra ni gotovo ni padlo veliko manj mož kakor na nasprotni. Očiviri- no jih je toliko, da se laški ofi- ciozi ne upajo javnosti, kateri so izpočetka slikali položaj v naj¬ lepših barvah, razodeti resnice. Oficielno poročilo trdi nadalje, da se je na mesto z ladij zelo ma lo streljalo, tako da ni velike ško de. Reuterjev urad pa ravno na¬ sprotno poroča! Kdo ima prav? Da bi Lahi na mesto, ki jim je stavljalo tak odpor nasproti, ne bili zelo streljali, je kaj never¬ jetno. Nič manj čudno pa ni oficielno laško poročila, da so se Lahi o- koli Tripolisa slabo zavarovali. Najbrže se je tudi genaral Cane¬ va dal od Arabcev premotiti. O- ficielno poročilo samo pravi, da je bil napad med turško garnizi¬ jo, ki se je bila v deželo umakni¬ la, in z Arabci okoli Tripolisa do bro domenjen m i z h 0 ran. Zakaj Labi So p/h ognja. Najprej jih j e traj napadla spredna a Ln nenica, s katero so bili . . dne v nahujšem boju. y.\' : je vrgla nanje od strani'' pehota, odzadaj pa So -J dli Arabci iz tripoliške Jj." pad od strani i n v hrW nepremišljen in prenagP, se je izvršil kakor na sji? je arabska konjenica S nalogo; napadalci V • r eši| /- r ^ciait.l SO ' uporabljali teren. Lahi J‘" rali tako za svojo kož/ da niso bili vstanu turški zajeti ali ji prizadeti priprosto, zakaTo Tt^gjlles t Taft ide« 1 , & ° ir s/ p 0 'to v Ja/V jfliel prest M* hll t ? j e i^pni iiafltf je t dal. da ne >»!Sc ;1 faft p/ c TaI /udi pr in s e -—o KOVI gub in se je pravočasno la. ko so prišli Lakom vsi polki iz mesta. Sai zu 30.000 mož na razno”!’' neral Caneva govori Ja sto” ubitih Turkih i n - ranjencev, pristavlja Da /Ki^Ubi izvedel od arabskih ’J ! fU 'fr k 0 / Če bo Caneva Arabcem f.T^.Ji od' c žiru še nadlje tako verjel' 6 * ” ' veliko razočaranj doživel dobno je tudi Baratieri b nije poročal in je bil ten/ neral Caneva smatra svoj čevalsko nalogo sploh,. 5 - • - „ z / a J o številu i> cev na laški strani sploh r vori in navaja število * pri dveh polkih, izgub p r j pa “še ni mogel ugotovit?! približno bi pa bil število to ko povedal. Veliko pa ph« duje mož o Arabcih v m® jih je dal postreliti. An/ menda sam ve, da ni nobeni naštvo. In morala teh bojev? Ti boji dokazujejo, da i, Lahe zdaj lepi časi minili,; ški vojaki postopajo čisto po dernih taktičnih načelih, j da, saj so šli skozi izborno generala von der Goltz-pa rabci so na njihovi strani, štvo in trdovratnost, s , se branijo, pa je dokaz, da skupaj držijo. Poveljujejo turški častniki, ki so dos 1 Tripolis preko Egipta, polisa v Fezzan je 700 km. liko krvi bo to še stalo! V čavi je Lah nasproti doraS revež, to se je že v AbesrajT delo. Turk in Arabec živita' par datljev in nekaj pesti/ ce in poznata izborno kraje di oboroženi niso slabo, I kažejo zadnji dogodki. su l£ ahaj: Back netrie ?’ h M poslanik i in se t ak0 J Mon L .. poslani A veliko zaniir /seje vršil ra iene države. zaradi 3 Hiraj 1 - <■* , Hitov Židov, kat mm va. Misli s< j«seboj prince reniijoj iprašanje je pp da se o svtvari i dokler se ne p oddelku. SOVO KOVINI l -u do set i> je imenoval 'e se naha komi Andrej Gordon Seveda, Lah bo, če mn i; 30 tisoč mož zadostovalo, set! - ! v 000 v Afriko poslal ali pat že še več. To ga bo zelo i stalo. In to je tisto, kar vesi žaj znatno izpremeni. Iti| mislila, da se bo z enim ca Tripolisa polastila in Tnrcij strašila. Stvar pa je zdaj drugačna in v Carigrad! zdaj Italiji v pest smejejo.' dranskem in Jonskem m/ ^MANJKajj lija ne sme operirati. Pred ’ * no pa se najbrže tudi ne' jjg . »nolo vskai t2t • -»»IVUIUI« P ^pini in se forijah. — —j - . posebnega upala, zakaj * i- Lahi pn*ftP°Zdi doživeti '^pje če Turki ^ V 1 eh Turki zato ne bodo K nevarna tla. Tripolisu take težave jo, kaj bi znali ' w "' 1 in Evropi 1 In končno je - . -^ _ občutljivostjo dru?r čunati lesil umni, da ui sc w”-, tebi nič uklonili. V CariT .... „ ■ Giob kužei t - uuiJo (1 lfJ r n v • -ti '/reti drža- bi se Lahom j/ zviti tički. Premeteni > Ž>!o l(l "> in O V UJ UVIVl. J- 1 ~ - je menda vendarle nek zal. •t li • • u *Ke' ikobk IU U (erj IGRA OD 15. — $ 100 DE. ržj v 'kev fc: »OžA t fr' de! Ks - e Postavite eno številko J odprto mesto tako ds k-Pt sešteva od katere stran' vedno vkupno 15. ... v q„ Vsaki oni, kateri nanl , y "vt slal dobro rešeno igro, o°. f j. de kredit od $ 100 . 00 , nad‘,p->. č C. nim lotoma, blizi A' e Vorka. „ , n Cena lota je $199.0,°-^ 'Sirij n «ki sta onega, kateri posije d ° b ^ 0 igro, stalo ga bode i lglU, SLČLiU 1 in ta denar i z P^ ac 5^n b oA' $5.00^' mesečno, in to , Pozneje samo $3.00 me Pisma pošiljajte na: SLOV. DEP. ROOM 5 61 Park Rovv. " John Po javm notar hibbing--/' /Rj/l IZDELUJE VSA DELA. POIŠČITE 614—3rd A vC _ š S tri .°n V ta