logo RIKOSS C:\Users\Marko\Dropbox\marino-marko\ANJA DETICEK SLIKA.jpg RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida številka 3 / 2021 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida letnik 20, številka 3 / 2021 ISSN 1854-4096 Izhaja 4-krat letno v elektronski in zvocni obliki in je brezplacna. Spletna stran: http://www.zveza-slepih.si/rikoss/ Izdaja: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije Glavni, odgovorni in tehnicni urednik: Marino Kacic Uredniški odbor / sodelavci: Anja Uršic, Brane But, Metka Pavšic, Miha Srebrnjak, Safet Baltic, Slavica Bukovec Zupanic Lektoriranje: Vida Crnivec V reviji se objavlja priporocila in izsledke testiranj nove specialne IKT opreme, strokovne clanke o spoznanjih z relevantnih podrocij, možnostih za izobraževanje, delo in prosti cas, o izkušnjah v povezanosti/vkljucenosti, o osebnih življenjskih in delovnih izkušnjah ljudi z okvaro vida, njihovih svojcev in strokovnjakov vseh podpornih služb ter drugo. Vsi prispevki so avtorizirani, avtenticni in se nanašajo na podrocje "ljudje z okvaro vida". ================================================================ Avtorske pravice za prispevke, sprejete v objavo, pripadajo reviji Rikoss. Uredništvo si pridržuje pravico preurediti ali spremeniti dele besedila, ce tako zahtevata jasnost in razumljivost, ne da bi o tem prej obvestilo avtorja. Avtorji prispevkov so odgovorni za avtenticnost besedila in svoja stališca. © Revija Rikoss (ime, oblika in vsebina) je zašcitena z zakonom o avtorskih pravicah. Revija ali katerikoli njen del ne smeta biti razmnožena ali spremenjena v kakršni koli obliki (elektronski, zvocni, tiskani ali drugi obliki) brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic: © Revija RIKOSS in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Domov Uredništvo Narocite brezplacen Rikoss ================================================================ KAZALO UVODNIK: Slikarji z oviranostmi v podporo amaterski kulturi Slavica Bukovec Zupanic AVTOPORTRET: Anja Deticek Slepota je izziv, s katerim se soocam vsak dan posebej POPOTNIŠKI UTRINKI: Utrinki z obicajnega potepa neobicajne družine Jera in Joana Rak INTEGRACIJA: Funkcionalne ovire lahko študentom s posebnimi potrebami zmanjšajo kvaliteto študija Slavica Bukovec Zupanic INVALIDSKO VARSTVO: Ponovno pravica do invalidnine za telesno okvaro tudi v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni Brane But DOBRO JE VEDETI: Skupina za spremembo življenjskega sloga Marino Kacic in Brigita Kosi PAMETNI TELEFONI: Predstavitev aplikacij Prismo Go in Super Lidar Safet Baltic NAMIGI IN NASVETI: Vse, kar morate vedeti o piškotkih (2. del), Kako hiter internet zares potrebujemo Brane But NOVICKE: Prihajajo prva evropska pravila o enotnih polnilnikih za mobilne telefone, Novi rekord prenosa podatkov – 319 terabitov na sekundo, Leta 2022 prihaja video storitev SkyShowtime ponudnikov Comcast in ViacomCBS Miha Srebrnjak MEDNARODNE NOVICKE: Program »Creative Europe«; EBU kampanja ozavešcanja o dostopnosti zdravstva in informacij; EBU letno porocilo 2020; Evropska kartica invalidnosti; Pristop, osredotocen na clovekove pravice; Evropski kongres o dostopnosti. Anja Uršic UVODNIK: Slikarji z oviranostmi v podporo amaterski kulturi Likovna delavnica: pogovor, izmenjava mnenj, dobrodelnost Avtor: Slavica Bukovec Zupanic Verjetno ni podrocja, ki bi bilo v zadnjem casu pri nas tako mocno zapostavljeno, kot je kultura, bodisi da gre za profesionalno ali za amatersko umetnost. Slednji se piše še slabše, saj sta glavni vir financiranja ljubiteljskih društev lokalna skupnost ter radodarnost njihovih privržencev ali celo umetnikov samih. Tako so slikarji z oviranostmi pripravili likovno delavnico, katere namen je financna podpora Finžgarjevi galeriji v ljubljanskem Trnovem. Na topel junijski dan se je 6 slabovidnih slikark v družbi Vojka Gašperuta Gašperja zbralo na likovni delavnici pod paviljonom Agape pri Plecniku. Ceprav je bilo sprva zamišljeno, da se bo slabovidnim slikarkam Nataliji Žitnik Metaj, Tinki Šetina, Milki Jug, Meri Tišler, Rezki Arnuš in Ani Šter pridružila skupina slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, jih je s svojo prisotnostjo pocastil le Vojko. Ker smo o slikarkah z okvaro vida na tem mestu že veckrat pisali, bomo tokrat dali prednost vrhunskemu slikarju in polnopravnemu clanu mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami VDMFK (Vereinigung Mund- und Fussmalenden Künstler). Vojko je clovek neuklonljive volje, trdega dela in brezmejnega zanosa. Je neumoren ustvarjalec, predan ljubezni do slikanja. Zanj lahko mirno trdimo, da je ambasador življenja in dela. Prav tako je izjemen motivator, ki je vzpodbudil k ustvarjanju vecino slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, in jih pritegnil k združenju VDMFK. Vojko Gašperut Gašper je clovek brezkompromisne pozitivne naravnanosti, ki mu je uspelo postati eden najuspešnejših tovrstnih slikarjev na svetu. Je avtor z bogatim in prepoznavnim slikarskim opusom, ki so mu odprta vrata v eminentne svetovne galerije, ter prejemnik številnih priznanj. Vec o njegovem delu in življenju na spletni strani: https://www.zalozba-unsu.si/slovenski-slikarji/ Ce zdaj že veste, kdo se je tega dne udeležil dobrodelne slikarske delavnice v precudovitem ambientu, ki ga zaokrožujeta trnovska cerkev in Plecnikova rojstna hiša, smo vam dolžni še spregovoriti o tistem, zaradi katerega so se slikarji sploh zbrali. Finžgarjeva galerija je prireditveni prostor v trnovskem župnišcu, v katerem clani istoimenskega društva pripravljajo literarne in pogovorne vecere, glasbene nastope ter slikarske razstave. Pobudo za ustanovitev galerije je dal nekdanji trnovski župnik Janez Pogacnik, velik domoljub, ki je poleg pastoralnega dela župnijo zaznamoval predvsem s kulturnim delom. In zdaj še o krivcu za omenjeno likovno delavnico z dobrodelno noto. Pravzaprav sta kar dva – poleg Vojka Gašperuta Gašperja še programski vodja Društva Finžgarjeva galerija Dušan Brešar Mlakar. Vojko o tem pravi: »Ideja je nastala pred casom, ko sem razstavljal v Finžgarjevi galeriji in sva se z Dušanom spoprijateljila. Všec so mi njegove pozitivne poteze, ki jih vlece. Delavnica je bila najprej nacrtovana na Okroglem, pa se je potem zacel COVID-19 in nazadnje smo se odlocili za ta precudovit vrt. Res je, da bi morali biti danes tukaj še tetraplegiki, slikarji, ki slikajo z usti, pa so kar vsi po vrsti imeli razlicne razloge za odsotnost. Sam to delavnico vidim predvsem kot druženje, pogovor ter izmenjavo mnenj. To je pravzaprav domaca naloga vsakega slikarja.« Glede na razlicno oviranost, ter s tem tudi drugacnost v pristopu do slikanja pri obeh skupinah umetnikov, sem želela od slikarskega mojstra izvedeti, na kakšen nacin lahko torej on pomaga oziroma svetuje slabovidnim slikarjem. Gašperut pravi, da zaradi velike izkušenosti s tem ni težav. Sicer pa tega ne cuti tako, zanj je v prvi vrsti pomemben pogovor. Po njegovih besedah slabovidne slikarke delajo zelo dobro, imajo pravi pristop in nastajajo lepe slike. Pred leti je že sodeloval s pokojnim slabovidnim slikarjem Ivanom Stojanom Rutarjem, tako da se je marsicesa naucil. Kako prilagodljive so cloveške oci, pa je Gašperut ponazoril z anekdoto o znamenitem slikarju Pablu Picassu, ki je lahko slikal od jutra do vecera, pa tudi potem, ko se je že stemnilo, ni odnehal. Njegove oci so bile namrec prilagodljive v tolikšni meri, da mu tudi tema ni predstavljala nobene ovire. Je pa bilo zanj konec slikanja takoj, ko je kdo stopil v atelje in prižgal luc. Drugi krivec za likovno delavnico, Dušan, pa nam je zaupal nekaj vec o dobrodelnem namenu akcije: »Nekje v decembru bi slike ponudili v odkup na nekakšne vrste dražbi in izkupicek bi potem porabili za delovanje Finžgarjeve galerije in paviljona Agape.« Kot je že povedal Vojko, Dušan vlece res dobre poteze in gleda v prihodnost, saj razmišlja, da bi sodelovanje med obema skupinama slikarjev postalo tradicionalno. Gašperut, ki se je navezal na pogovor z Dušanom, je dodal, da je v Sloveniji trenutno 10 slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami in ki jih pri mednarodnem združenju VDMFK zastopa Založba UNSU. Ta nam je Slovencem poznana predvsem po vošcilnicah, ki se znajdejo v naših poštnih nabiralnikih. Po sogovornikovih besedah je prav od teh sredstev v veliki meri odvisno njihovo ustvarjanje. Deloma pa gre denar tudi za pomoc tistim slikarjem, ki še niso tako uveljavljeni in se še »postavljajo na noge«. Zaradi upada klasicnih poštnih pošiljk, pravi Gašperut, se je v zadnjih letih financni dotok mocno zmanjšal in potrebno bo razmišljati o novih komercialnih potezah. Zdaj pa je cas, da se posvetimo glavnim zvezdam likovne delavnice, ki so svoja slikarska stojala postavile na tem prelepem prireditvenem prostoru, ter vam izdamo, kakšen motiv so izbrale, kakšna je njihova tehnika slikanja in kako si pri slikanju pomagajo zaradi oslabljenega vida. • Natalija Žitnik Metaj je bila tako z mislimi kot z motivom že cisto v poletju. Pod copicem je v tehniki akril na platno nastajala slika obale. Natalija si pri prepoznavi barv pomaga z lupo, ali pa na tubo prilepi listek z velikimi crkami. Odtenke posamezne barve, pravi Natalija, pa je najlažje prepoznati, ce jih stisne na svetlo podlago. • Milka Jug je tega dne v akril tehniki slikala pokrajino; na platnu so drevesa, osvetljena s strani. Slikarka sicer še loci med seboj svetle barve, težava pa je pri temnejših. Takrat si pomaga z nanosom na bel papir in z lupo. Nasploh je njen vid odvisen od dnevne forme in vcasih potrebuje tudi pomoc. • Pri Meri Tišler so na platnu v velikosti 50 x 80 cm nastajali cvetoci maki, trije glavni odprti cvetovi s popki v ozadju. Slikarka pravi, da se je odlocila za ta motiv, ker jo veseli nekaj toplega, poletnega, ceprav maka še ni nikoli do zdaj slikala. • Rezka Arnuš je prav tako kot Gašperut že imela priložnost razstavljati svoje slike v Finžgarjevi galeriji. Malo za šalo, malo za res sem jo vprašala, ce lahko, glede na obsežnost svojega slikarskega opusa, še sploh najde motiv za slikanje. Arnuševa: »Je kar vse težje, druga stvar pa je slabšanje vida in zato je treba iskati druge poti pri ustvarjanju. Ravnokar sem naredila na akrilno podlago na platnu risbo z ogljem, da daje kontrast. Potem pa bo šel moj mož, ki mi pomaga, z eno temnejšo barvo po teh crtah, da se risba utrdi in nato bodo šele šle gor barve. Motiv pa so spet moji spomini iz otroštva, prepleteni z lokalno belokranjsko tradicijo, ko smo se zvecer zbrali otroci iz cele vasi in pekli koruzo. A to se je takrat smelo šele po veliki maši.« Na Rezkini sliki je nastajala podoba sedmih otrok, ki zbrani okrog ognja s palicami obracajo koruzo, neko vecje dekle pa drži v narocju najmlajšega med njimi. Slika ima temno ozadje, saj se vse dogaja pozno zvecer. Umetnica nam še razloži, da je sedmerica v povezavi s številom otrok v njihovi družini, pa tudi to, da so starejši cuvali mlajše, je bilo povsem samoumevno. Ko sem Rezkinega moža Braneta vprašala, kako mu gre od rok delo pomocnika, je ta v smehu odvrnil, da je pred kratkim njegova žena rekla, da veliki slikarji pri delu potrebujejo asistenta in da je zdaj že napredoval za eno stopnjo višje; torej ni vec pomocnik, zdaj je asistent. S kakšnim zadovoljstvom opravlja to delo, pa najvec povedo Branetove besede: »Jaz sem vesel, da Rezka ustvarja, kajti, ko dela, je povsem drug clovek. Ko doma pride iz svojega ateljeja v stanovanje, najprej zaradi svetlobe sicer ne vidi nic, je pa njena duša polna. In to je tisto, kar meni daje voljo in energijo, da ji pomagam.« • Tinka Šetina je najprej pohvalila ambient in vzdušje, v katerem so slikarke ustvarjale. O svojem delu pa je povedala: »Jaz imam doma serijo naslikanih petelinov in tudi danes ustvarjam enega posebnega, recimo mu faraonski. To je petelin z zvitimi peresi ter z barvnimi krogci in ornamenti. Delo je sicer zelo zahtevno za moj vid, a upam, da bo ratalo.« • Ana Šter se je z možem Borisom, ki je prav tako slikar, delavnici pridružila nekoliko kasneje. Ana je razložila, da mož vecinoma slika abstrakcije, sama pa je ta dan za motiv izbrala makovo polje. Zaradi vida pri slikanju nima vecjih težav. Po potrebi uporablja lupo ali dodatno osvetlitev. Ce je potrebno, ji pri finalizaciji podrobnosti priskoci na pomoc mož Boris. Ta ji daje tudi moralno podporo, kar šteje celo vec kot popravki na platnu. Dobrega razpoloženja in ustvarjalne vneme je bilo tega junijskega dne pod paviljonom pri Plecniku zares v izobilju. Dodatno energijo je izžarevala še razstavljena Gašperutova slika trnovske cerkve v zimskem casu. Na njej je upodobljena zasnežena okolica cerkve in potoka Gradašcice zaradi obilice snega skorajda ni videti. Na dan likovne delavnice pa pravo nasprotje – vrt v najbolj bujnem rastju z vodnato Gradašcico v ozadju. Slikarke si zdaj le še želijo, da bi njihova dela naletela na dober odziv pri donatorjih ter da bodo z zbranimi sredstvi prispevale k izboljšanju delovanja Finžgarjeve galerije in paviljona Agape! Na vrh AVTOPORTRET: Anja Deticek Slepota je izziv, s katerim se soocam vsak dan posebej V tokratnem avtoportretu beremo o zelo pestrem in uspešnem življenju Anje Deticek. V clanku spoznamo njene lepe, pa tudi bolece izkušnje v casu šolanja. Predstavi nam svojo zaposlitev v Centru IRIS ter tehnicne pripomocke, ki ji pomagajo v vsakdanu. Bela palica ji predstavlja samostojnost in neodvisnost. Izvemo o številnih aktivnostih, s katerimi se je in se še ukvarja, spoznamo tudi izkušnjo s psicko vodicko. Najlepše pa je seveda brati o Anjini ljubezni. Rodila sem se maja, leta 1985 v Trbovljah. Mama pravi, da je že zelo zgodaj, in sicer pri mojih šestih mesecih, opazila, da z mojim vidom nekaj ni v redu. Nenehno sem iskala vir svetlobe: okno, luc … Priceli smo z obiskovanjem oftalmologov v Nemciji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Diagnozo pa mi je postavila dr. Stirn iz Ocesne klinike v Ljubljani. Danes dojemam samo še svetlobo. Iz najzgodnejših otroških dni mi je v spominu ostalo obiskovanje vrtca Barbara v Trbovljah. Takrat sem bila slabovidna, zato z vkljucevanjem v skupino videcih otrok nisem imela vecjih težav. Pocela sem enake stvari kot oni: se sankala, divjala po igrišcu, zelo rada sem risala in bila tudi drugace likovno aktivna. Zelo rada pa sem spala, saj sem, poleg pocitka, ki smo ga imeli v vrtcu, vsak dan spala še doma. Spominjam se tudi, da sem se zelo rada igrala otroški vrtec. Po celotni hiši sem razprostrla casopisni papir, na katerega sem polagala puncke, ki so tako dobile svoje ležalnike za pocitek. Ne vem, mogoce od tu moja želja po delu z otroki. V tistem casu sem videla barve, obraze, pa tudi gibala sem se brez pomoci bele palice. Osnovnošolsko obdobje se je pricelo na osnovni šoli Toncke Cec v Trbovljah, kjer sem obiskovala prvi razred. Imela sem cudovite sošolce in razrednicarko, ki se je zelo trudila, da bi mi cim bolj prilagodila šolsko snov. Obiskovala sem tudi veliko obšolskih dejavnosti: igranje na flavto, petje v pevskem zboru in še kaj bi se našlo. Po prvem razredu so ugotovili, da se mi je vid zelo poslabšal, zato sem se prepisala v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, sedanji Center IRIS. Na zacetku sem imela hudo domotožje, saj sem v Centru ostajala od ponedeljka do petka. Spominjam se prvega šolskega dne, ko sem v podstrešni sobici neutolažljivo jokala. Najvecja kazen v tem casu pa je bila, ce so me starši v Center peljali v nedeljo zvecer. Takrat sem imela obcutek, da so mi vzeli celoten vikend. Šolanje v Centru mi je ponudilo toliko priložnosti za ucenje in raziskovanje, kot mi jih redna osnovna šola nikoli ne bi mogla. Preizkusila sem se v snemanju zgošcenke s skupino Slepi potnik, zagotovo vsi poznate pesem Ljubezen na prvi dotik. Gospa Aksinja Kermauner pa mi je ponudila priložnost igranja v muzikalu z naslovom Z belo palico. Udejstvovala sem se na športnem podrocju, zlasti na podrocju goalballa, plavanja in atletike. Iz iger mladih v Budimpešti sem iz omenjenih disciplin prinesla devet medalji, izmed katerih je bila ena bronasta, ostale pa zlate. Veliko znanja sem odnesla od pouka geografije, kemije in gospodinjstva. Priznati moram, da tega takrat nisem obcutila, saj sem bila zelo uporen otrok. Uciteljici za kemijo, s katero sva kasneje zgradili odnos druga mama – hci, sem ob neki priložnosti vrgla dnevnik na mizo z besedami: »Tuki maš.« Sedaj, ko živim samostojno, vidim, da sem znanje na vseh podrocjih podzavestno crpala. Imela sem tudi prijetne sošolce, s katerimi smo ostali v stikih tudi po 20 letih zakljucka šolanja. Prišel je cas za vpis v srednjo šolo. Odlocila sem se za Gimnazijo v Trbovljah. To leto je bilo zame najvecja preizkušnja, saj sem se ob koncu šolskega leta srecala z depresijo in izgorelostjo. Uciteljica za anglešcino se je skozi vse šolsko leto trudila, da bi imela anglešcino negativno. In veste zakaj? Ker ne vidim. Ta stavek je gospa uciteljica povedala moji mami na govorilnih urah. Sošolce v Gimnaziji sem pa imela takšne, da bi jih lahko iskala z lupo, pa jih ne bi vec našla. Ko je mama opazila moje zdravstvene težave, smo priceli razmišljati o prepisu na manj zahtevno srednjo šolo. Po posvetu s šolsko svetovalno službo, sem se odlocila za Srednjo šolo Zagorje – smer trgovec. Na tej šoli sem dobila najboljšo mobilno tiflopedagoginjo, gospo Marijo Jerašo, ki mi je vedno stala ob strani. Ucitelji na tej šoli so bili zelo prijazni in so mi dosledno prilagajali šolska gradiva. Popolno nasprotje pa so bili sošolci, ki so me, zaradi odlicnega uspeha in posledicno ljubosumja, izolirali. Pomagalo ni prigovarjanje razrednicarke, niti mobilne tiflopedagoginje, niti organizacija delavnic na temo slepote. Nisem se jim pustila, temvec sem želela biti boljša in boljša. Po koncanem tri letnem programu trgovec sem bila vpisana v Zlato knjigo najboljših ucencev obcine Zagorje ob Savi. Srednjo šolo sem koncala v programu +2 ekonomski tehnik in uspešno opravljeno poklicno maturo. Na maturantskem plesu so sošolci pokazali pravi obraz. Pripravili smo projekcijo slik z vsemi ucenci v razredu. Ob vsaki sliki je sošolka povedala nekaj besed. Ko je bila na vrsti moja slika, so jo izpustili. Med šolanjem na Srednji šoli Zagorje sem spoznala svojega sedanjega moža. Spoznala sva se na enem izmed taborov na Pokljuki. Od leta 2003 sva nerazdružljiva, lansko leto pa sva svojo ljubezen zapecatila s poroko. O možu lahko povem samo najlepše. Trenutno opravlja zelo veliko poslanstvo, saj je moj osebni asistent. To se mi zdi zelo koristno, saj tako najvec casa preživiva skupaj. Pomaga mi pri gospodinjskih opravilih, nakupuje v trgovini, me pospremi do zdravnika in po drugih opravkih. Na splošno lahko recem, da je zelo pozoren. Pred vpisom na fakulteto za socialno delo se mi je pridružila psicka vodnica Ajka, ki je bila najboljši kuža na svetu. Poskrbela je, da me danes ni vec strah preckanja ceste in bila najboljša prijateljica in spremljevalka. Za to neprecenljivo izkušnjo bi se rada zahvalila gospe Mirjani Hafner in gospe Mariji Jeraša, ki sta mi omogocili, da sva se z Ajko našli. Najvecji zahvali pa gresta gospodu Marjanu Flajšmanu, ki je Ajko odlicno izšolal, in moji družini, ki mi je omogocila, da je Ajka 11 let živela z nami. Postala je del družine in ko nas je zapustila, je za njo ostala nepopravljiva praznina. Fakulteta za socialno delo, na katero sem se vpisala, je nedokoncana zgodba, saj mi ni ponudila tistega, kar sem pricakovala. Od nekdaj sem želela delati z ljudmi, še posebej z otroki. Razocarana sem bila nad spoznanjem, da socialno delo v praksi ni takšno, kot ga ucijo na fakulteti. Pricela sem razmišljati o tem, da bi nekaj pocela v življenju, s cimer bi si lahko prislužila svoj denar. Iskala sem službe na razlicnih podrocjih. Na koncu sem našla delo, ki me izpolnjuje in mi daje energijo. Od leta 2016 sem zaposlena v Centru IRIS. Vecji delež moje zaposlitve predstavlja delo na projektu Spodbujanje socialne vkljucenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje. V okviru tega projekta mladim in otrokom pomagamo pri lajšanju razlicnih prehodov v življenju ali pa jim pomagamo izboljšati kakovost življenja. Veliko casa posvetim delu z otroki, za katere pripravljamo razlicne aktivnosti. Najvecje zadovoljstvo pa je ucenje vsakodnevnih vešcin. Ucenci imajo zelo radi ure kuhanja, pri katerih imamo velikokrat obiske ostalih lacnih sodelavcev. Poleg tega sodelujem pri projektu Vecerja v temi, pripravljam delavnice in izobraževanja na vrtu cutil, pregledujem brajevo gradivo in stroje in še kaj bi se našlo. Ko vidim napredek ucencev, vem, da je moj trud poplacan. Zame je to dokaz, da tudi slepi zmoremo, vendar za svoje delo potrebujemo vec casa in potrpežljivosti. Sama nisem najbolj vešca uporabe moderne tehnologije, ce povem po pravici, me niti ne zanima prevec. Uporabljam pa nekatere pripomocke, za katere sem prepricana, da mi koristijo. Že vec let uporabljam pametni telefon, na katerem imam naloženih kar nekaj aplikacij, ki mi pomagajo pri vsakodnevnem življenju. Tako lahko berem novice, pogledam, kdaj prihaja naslednji avtobus, preverim vozne rede vlakov, odgovorim na elektronsko pošto in si pomagam pri prepoznavanju barv. Pri delu seveda uporabljam racunalnik z brajevo vrstico in naloženim govorom, ko pa potrebujem gradivo v brajici, pa mi prijazni sodelavci željeno natisnejo na brajev tiskalnik. Uporabljam tudi razlicne kuhinjske pripomocke: indikator za nalivanje tekocin, govoreci vrc za merjenje tekocin, govoreco kuhinjsko tehtnico … Najpomembnejši pripomocek, pred katerim sem imela v preteklosti najvec strahu, pa je bela palica. Ko me je nekoc sodelavec vprašal, kaj mi pomeni bela palica, sem odgovorila: »Bela palica mi pomeni svobodo in neodvisnost od drugih.« V življenju sem preizkusila marsikatero podrocje. Leta 2013 smo z ekipo Barcelona postali državni prvaki v goalballu, igrala sem v dveh predstavah Gledališca slepih in slabovidnih Nasmeh, tekmovala v steznem kegljanju, teku na smuceh in plavanju. Trenutno pa najvec casa posvecam igranju showdowna (namizni tenis za slepe), pikadu in jogi. Za konec bi rada zapisala še misel: slepota je izziv, s katerim se spopadam vsak dan posebej. Na vrh POPOTNIŠKI UTRINKI: Utrinki z obicajnega potepa neobicajne družine Avtorica: Jera in Joana Rak Urednica rubrike: Metka Pavšic V tokratnem prispevku mama Jera in hci Joana predstaviva, kako je videti obicajen potep naše družine na vzpetine, zakaj se kljub navideznemu nesmislu in nepotrebnemu trudu vedno znova odlocamo za tak nacin preživljanja družinskega casa, kako si na poti pomagamo, kako med seboj komuniciramo… Opiševa tudi konkreten potep izleta, organiziranega s strani PZS, ZDSSS ter Lions International. Smo petclanska družina izpod Šmarne gore in se radi potepamo po Sloveniji in zamejstvu. Dlje od zamejstva kot družina še nismo prišli, zaradi korone, pa tudi ker je toliko zakladov skritih v naši cudoviti domovini in jih želimo cim vec odkriti. Najraje raziskujemo odmaknjene naravne koticke sredogorja, v kombinaciji s kulturno dedišcino, in ce se le da, jo kar vsak konec tedna nekam mahnemo. Izbiramo za nas nove, pa tudi že uhojene in poznane, nam drage poti. Potepamo se radi sami ali pa v dobri družbi. (Tudi enega organiziranega pohoda slepih in slabovidnih smo se pred leti že udeležili, zanimiva izkušnja je bila to!) Na dolocene izbrane potepe se redno vracamo, zaradi bližine naravnih lepot, ki omogocajo povezanosti/zlitosti s presežnim, ali zgolj zaradi vzdrževanja telesne kondicije, ali pa zaradi konfiguracije terena, ki omogoca poleg potepa še letenje s padalom. Težko je sicer uskladiti vse interese, želje ter potrebe naše družine, ker je najstarejša izmed otrok, enajstletna Joana, popolnoma slepa in se najvarneje pocuti doma v svoji sobi, ker ima najmlajši šele 4 leta in ga je na daljših turah potrebno tudi malo nositi, ker bi si najmlajša hcerka želela vecjih športnih izzivov in zbira žige s slovenske planinske poti, ker ima najstarejši družinski clan padalske ambicije (zato ima kdaj tudi ogromen nahrbtnik in mora mama nositi še vecji delež teže za vsevremensko družinsko dogodivšcino)… Scenarij naših potepov je obicajno tak: aktualno turo izmed nekaj predlogov izbere glava družine po tem, ko preštudira vremensko napoved, nato pa sledi pregovarjanje z otroki, kdo ne bi šel in kdo bi šel (hudo velike izbire žal ni, bo pa po 18. letu starosti). Obicajno najstarejšo hci skrbi, koliko bo hoje, v stilu: “A spet ta peša!!! Ne maram te peše! Kol’k bo pa dolga?” Pot do izhodišca potepa je obicajno z avtom (ceprav smo se pred korono radi zapeljali z vlakom na Gorenjsko in potem pešacili do etapnega cilja). Vmes se na potepu/vzponu pogosto še kaj zaplete, vsaj eden izmed otrok ima kakšno trmico, ki preizkuša potrpljenje staršev. Ce pa je pot mocno navkreber in morda celo deloma nevarna, potem si z možem razdeliva, kdo s kom hodi. Slepo hci najpogosteje spremljam jaz, ker mi bolj zaupa kot možu; najbrž zato, ker se vcasih z njo kar prevec heca … Joana se z eno roko drži moje roke, v drugi roki pa ima pohodno palico. Mož poskrbi za varnost najmlajšega, mlajša hci, ki je zelo spretna, pa je (in mora biti) samostojna tudi na zahtevnejšem terenu. Poleg tega, da spremljevalec Joani z dvigom roke nakaže višino stopnje oz. koraka noge, smo skozi leta razvili poseben nacin informiranja, kako visoko dvigniti nogo. Imamo pet- stopenjsko lestvico z imeni lastnic cevljev z visoko peto, ker Joano že od malega ocarajo zvoki cevljev z razlicno visokimi petami. Stopnje so od hudih “štiklov”, kjer mora Joana mocno dvigniti nogo, pa do polnih pet (vmesna stopnja) in balerink (kjer je ravnina in lahko hodi z obicajnim korakom). Najvišje je dvignjena noga ob imenu Olgica (recemo ji tudi kraljica visokih petk, saj ima ta uciteljica podaljšanega bivanja na hcerini šoli visoke petke tudi ko so z otroki zunaj na travniku), malo manj je noga dvignjena ob imenu BSM-jka (kratice šolske psihologinje), potem je ime aktualne ravnateljice (DBM), zadnji, najnižji dve stopnji, pa sta imeni Joaninih spremljevalk, bivše in aktualne. Namrec ko je bila Joana mlajša, od prvega pa tja do tretjega razreda, je vedno z radovednostjo in navdušenjem potipala cevlje s petkami in preverila, kako visoka je petka cevlja osebe, ki se je približala (doma te možnosti nima) … Predstavljajte si, ko je Joana slišala zvok petk npr. ravnateljice, in ko jo je ravnateljica prišla pozdravit, se je Joana vedno sklonila in s prsti preverila, kakšne petke so. Na naših potepih skušamo približati “vidno” lepoto naše domovine tudi Joani. V posredovanje lepote je vkljuceno opisovanje vsega, kar vidimo, kaj se dogaja okoli nas, v kolikor je pa mogoce še kaj “kulturnega in zgodovinskega” potipati, toliko bolje. Pa vendar smo ugotovili, da je najbolje, ce med hojo po daljših, srednje zahtevnih terenih, Joano zamotimo s pripovedovanjem zabavnih in nerodnih dogodivšcin iz otroštva, o starih starših, o naših potepih, skavtskih dogodivšcinah … S tem preusmerimo njen – na prvi pogled nesmiseln – napor na poti. S humorjem rešujemo tudi krizne situacije, ko smo vsi skupaj na koncu z mocmi, ali pa je potrebno biti res osredotocen na izpostavljenih mestih in Joane ne želimo obremenjevati z opisovanjem nevarnosti. Kljub obicajnem nasprotovanju najstarejše najstniške hcerke, “da je edina slepa, ki more hod’t po teh strminah!”, in po vsaj kakšnih nenacrtovanih preprekah na naših vzponih, ki pa smo jih do sedaj bolj ali manj uspešno premagali, sva starša vedno znova prepricana, da nas tako utrjevanje – fizicno kot psihicno – le še bolj poveže kot družino, da je vsakemu otroku posebej lahko toplo pri srcu ob osvojenih vrhovih, da so lahko ponosni nase in svoj vloženi trud, pa cetudi je kdaj glavna nagrada le dobra malica. Ker se Joana rada primerja z vrstniki, ji kot mama želim izraziti potrditev njenega truda in ji nekako dati obcutek zadošcenja tudi tako, da ji recem, da še nikoli nihce izmed njenih polnocutnih sošolcev ni bil na taki turi, kot jo je opravila ona. Seveda sva kdaj tudi starša v dvomih, ali imava pravico slepega otroka siliti na zahtevnejše ture in ali ne bilo bolje, da pociva doma na varnem … A pretehta misel, da je naše življenje itak pot, odsekoma sicer bolj strma, z vsemi vzponi in padci, z razgledi in brez njih, a vendarle pot. Joanino osebno zadovoljstvo in njen ponos po opravljeni turi pa je najvecja potrditev starševskih odlocitev. Motivacija naših daljših potepov je torej, da se brusimo kot družina, pa da nabiramo dogodivšcine in spomine za na stara leta z zapisovanjem v dnevnik, pa tudi z nabiranjem žigov z vrhov, ali da spomine nabiramo v družbi prijateljev, pa da ima vsak svoj clan svoj nahrbtnik in v njem nekaj okusnega za malico … Saj poznate rek Juliusa Kugyja, da najlepši v gorah je pocitek? Še lepši v dobri družbi in z dobrim razgledom, dodajamo mi. In tudi vsem vam želimo obilo prijetnih in ravno prav utrudljivih “pocitkov” na vaših potepih, kjerkoli se že potepate in kaj raziskujete! Zapisala: Jera Rak 23. 6. 2019 smo se udeležili organiziranega pohoda slepih in slabovidnih planincev na Caven. Pripeljali smo se s svojim avtom. Skupaj z ostalimi udeleženci pohoda smo hodili po poti, ki je bila zame malo strma. Pri koci smo pomalicali in se pogovarjali z ostalimi. Ker je bil organiziran odhod v dolino za nas precej pozen, smo prosili lokalnega vodnika za nasvet, po kateri poti naj gremo v dolino, da ne bo ista kot prej. Kot izkušen planinski vodnik nam je svetoval, naj gremo po “lepi in nezahtevni” poti. In res smo šli. Najprej je bila pot lepa, potem pa je bilo zelo strma in deloma izpostavljena. Na poti ni bilo nic markacij. Oce je nosil v nahrbtniku mlajšega bratca, sestrica je hodila sama, jaz sem hodila z mamo. Mama je morala kdaj uporabiti “dvigalo”, da me je dvignila in spustila cez skalne skoke. Ko smo prišli do avta, smo bili vsi srecni, da smo brez posredovanja gorskih reševalcev prišli do avta. Med hojo, ko je bilo najtežje, smo se zamotili s pesmijo, ki smo si jo izmislili: “Jaz sem planinski xxx (ime vodnika), xxx (krajevni) sem predsednik, dajem zanic nasvete, ce hoceš se zgubiti”. Kadar mi je hudo na drugih potepih, se spomnim na to dogodivšcino in zapojemo znano pesem. Zapisala: Joana Rak Na vrh INTEGRACIJA: Funkcionalne ovire lahko študentom s posebnimi potrebami zmanjšajo kvaliteto študija Vzorni primer prilagoditev na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Avtor: Slavica Bukovec Zupanic Približuje se novo študijsko leto in študenti ga pricakujejo v upanju, da bodo tokrat predavanja spremljali v predavalnicah. A prav dostop v izobraževalne ustanove ter druge funkcionalne ovire znotraj teh lahko študentom s posebnimi potrebami mocno zmanjšajo kvaliteto študijskega procesa. V prispevku bomo prikazali vzorni primer prilagoditev na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Rezultate triletnih prizadevanj za urejanje dostopnosti so na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ) predstavili v mesecu juliju. V uspešno opravljenem delu so fakulteti stali ob strani Medobcinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSS), Mestna obcina Nova Gorica ter Zavod Dostop kot izvajalec. Tokratne prilagoditve so v prvi vrsti namenjene študentom z zmanjšano vidno zaznavo. Sama zgodba se je zacela leta 2018, ko so s strani Urbanisticnega inštituta Republike Slovenije prejeli oceno dostopnosti objekta za osebe z gibalno in senzoricno oviranostjo ter upoštevajoc njihova priporocila uredili prostore. Letos maja pa so se povezali z Zavodom Dostop, ki tesno sodeluje z Društvom Študentov invalidov Slovenije, s Svetom za invalide Mestne obcine Nova Gorica in z MDSS Nova Gorica ter uredili prostore na obeh lokacijah v Novi Gorici in v Ljubljani. Kako je potekal ta edinstven, zaenkrat še osamljen, proces prilagajanja v izobraževalnih ustanovah mi bodo v nadaljevanju pomagali pojasniti: dr. Petra Kleindienst, prodekanja na FUDŠ, Andreja Albreht, direktorica Zavoda Dostop – zavoda za vzpodbujanje dostopnosti ter Igor Miljavec, predsednik MDSS Nova Gorica. Pogovor s prodekanjo dr. Petro Kleindienst Vprašanje: »Ste prva visokošolska ustanova v Sloveniji, ki je zacela z izvajanjem prilagoditev prostora, opreme in predavanj za svoje študente s posebnimi potrebami. Razložite nam prosim, kaj vas je navedlo k temu?« Odgovor: »K nacrtovanju in implementaciji prilagoditev za študente s posebnimi potrebami nas je privedla želja, da bi zagotovili enakopravno vkljucevanje študentov s posebnimi potrebami v študijski proces na naši fakulteti. Na Fakulteti za uporabne družbene študije velik poudarek dajemo na ustvarjanje pogojev za trajnostno zagotavljanje dostopnosti študija za vse, kar prispeva k visoki kakovosti študija. Zato je fakulteta pred približno tremi leti imenovala delovno skupino, ki je preucila veljavno zakonodajo ter smernice in priporocila relevantnih organizacij, povezanih s prilagajanjem osebam s posebnimi potrebami. V želji, da bi študij na Fakulteti za uporabne družbene študije še bolj približali tem študentom, je bil izdelan nacrt za inkluzivno vkljucevanje študentov s posebnimi potrebami.« Vprašanje: »Je na ta korak morda vplivala tudi ocena Urbanisticnega inštituta, ali pa študenti s posebnimi potrebami, ki so vkljuceni v izobraževalni proces na vaši fakulteti? Kakšno je njihovo število v povprecju?« Odgovor: »Na ta korak je vplivala tudi ocena Urbanisticnega inštituta pred tremi leti, ki nas je še dodatno spodbudila k implementaciji prilagoditev za študente s posebnimi potrebami. Število teh študentov na fakulteti je majhno, kljub temu pa smo ves cas ohranjali visoko raven zavedanja glede nujnosti prilagajanja, zato smo se tudi odlocili za tak korak.« Vprašanje: »V kakšno pomoc in oporo vam je bilo sodelovanje z MDSS Nova Gorica?« Odgovor: »Sodelovanje z MDSS Nova Gorica lahko oznacimo kot zelo konstruktivno. S koristnimi nasveti so nam pomagali naše prostore še bolj prilagoditi študentom s posebnimi potrebami, za kar smo jim zelo hvaležni. Vsekakor so zelo aktivno postopali v celotnem procesu in nam s sprotnim svetovanjem pomagali, da se je študij na naši fakulteti še bolj približal potrebam teh študentov.« Vprašanje: »Katerim podrocjem v študijskem procesu ste posvetili najvecjo pozornost in kje je bilo potrebno najvec prilagoditev?« Odgovor: »Prilagoditve delamo na treh ravneh: 1. Fizicna oziroma grajena dostopnost - prilagajamo fakultetne prostore in opremo; 2. Informacijska in komunikacijska dostopnost; 3. Prilagoditev izvajanja študijskega procesa (npr. nacin poucevanja, komunikacije, preverjanja in ocenjevanja znanja ipd.), študijskih gradiv ipd. Vsem ravnem prilagoditev posvecamo enako pozornost, saj so vse enako pomembne, ce želimo ohranjati visoko kakovost študija.« Vprašanje: Vaš cilj je prisluhniti individualnim potrebam študentov invalidov. Glede na raznolikost teh, menite, da boste to zmogli?« Odgovor: »Z vsakim študentom s posebnimi potrebami individualno sodelujemo v želji, da izvedemo ustrezne prilagoditve študija glede specificne potrebe študenta. Iz tega razloga se zaposleni na fakulteti tudi udeležujejo usposabljanj in izobraževanj na temo prilagajanja razlicnih vidikov študija študentom s posebnimi potrebami. Doslej je bila fakulteta deležna pohval s strani teh študentov in zato menimo, da so bili s prilagoditvami kot tudi študijem nasploh pri nas zadovoljni. Študij na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici je kakovosten, kar se med drugim kaže tudi v številu študentov, ki se iz leto v leto stalno povecuje.« Vprašanje: »Prilagoditve so nikoli koncano delo; torej vaši nacrti?« Odgovor: »Naši nacrti zajemajo stalno preverjanje zadovoljstva naših študentov s študijem in fakulteto nasploh, ter implementacijo prilagoditev študija glede na zaznane potrebe naših študentov. Študij na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici je oblikovan po meri študenta, zato stalno sledimo potrebam naših študentov.« Vprašanje za Andrejo Albreht: »Kakšne prilagoditve je torej izvedel Zavod Dostop in prosim, ce nam jih cim bolj nazorno opišete?« Odgovor: »Na FUDŠ smo predvsem izvedli prilagoditve za slepe in slabovidne študente in druge obiskovalce, pri cemer smo sodelovali z Medobcinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica. Najpomembnejši del je bil izboljšava usmerjevalnega sistema. Prej so bile namrec usmerjevalne table zelo pomanjkljive, postavljene na neprimernih mestih, previsoko, crke so bile zelo majhne, slabo kontrastne in napisane s težko berljivimi pisavami. Obiskovalci so zato težko našli prostore, ki so jih iskali. Zdaj so table postavljene na primernejših mestih, napisi so veliki in ustrezno kontrastni. To je pomembno za vse obiskovalce, predvsem pa seveda za slabovidne in vse, ki imajo vec težav z orientacijo in komunikacijo. Študentje, ki berejo brajico, lahko na tablicah kabinetov, pisarn in predavalnic preberejo tudi napise v brajici in tako lažje najdejo vrata, ki jih išcejo. Z velikimi kontrastnimi izbocenimi simboli so oznaceni tudi toaletni prostori, kontrastno so oznaceni tudi robovi stopnic in steklene stene oz. vrata. Poleg teh izvedbenih del smo pripravili tudi poseben dokument, neke vrste akcijski nacrt, v katerem smo predlagali, na kakšen nacin bi bilo smiselno izboljšati še druge stvari, npr.: kako prilagoditi študijski proces za študente z oviranostmi, predlagali smo izdelavo nacrta za dostop do zgornjega nadstropja z dvigalom in druge ukrepe, ki jih je potrebno izvesti, da se izboljša dostopnost za vse. Napisali smo, kaj od tega je najpomembnejše in je treba narediti najprej, kaj naj sledi v naslednjih letih, tako da ima fakulteta plan dela za postopno izboljševanje v naslednjih petih letih, ko bo fakulteta spet na vrsti za akreditacijo. Ta del smo delali v sodelovanju z Društvom študentov invalidov Slovenije, ki se s to tematiko v praksi najbolj poglobljeno ukvarja.« Vprašanje za Igorja Miljavca: »Pri MDSS Nova Gorica ste vseskozi spremljali prilagoditveni proces na FUDŠ. Kako ste zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem vseh akterjev in z rezultati skupnega dela?« Odgovor: »Zadovoljni smo zlasti, ker ima obcina strateški nacrt dostopnosti, ki vkljucuje vse prilagoditve na njenem obmocju. V konkretnem primeru pa je pohvalno, da je fakulteta pristopila k akciji samoiniciativno in da je pomoc poiskala pri nas na društvu. Zavod Dostop je nato s pomocjo naših nasvetov izvedel prilagoditve. Kljub temu, da so te narejene po standardih, ne bodo ustrezale prav vsem slabovidnim osebam, kajti prevec je razlicnih tipov okvar vida. Celotno sodelovanje je potekalo z roko v roki in nismo še rekli zadnje besede.« Iz uredništva RIKOSS-a se zahvaljujemo sogovornikom za pogovor ter dodajamo, da se že veselimo novih izzivov. Na vrh INVALIDSKO VARSTVO: Ponovno pravica do invalidnine za telesno okvaro tudi v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni Avtor in sodelavec: Brane But V Uradnem listu Republike Slovenije št. 121 z dne 23. 7. 2021 je objavljena novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2J, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji dne 13. julija 2021. Sprejeta novela ZPIZ-2J je ponovno uvedla pravico do invalidnine tudi za tiste zavarovance, pri katerih je telesna okvara posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni. Zakon zacne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu, torej 7. avgusta 2021. ZPIZ-2, ki je bil sprejet leta 2012, je v primeru invalidnin za telesno okvaro ohranil pravice, ki so jih posamezniki na tej podlagi že uživali do njegove uveljavitve in zagotavljal njihovo nadaljnje izplacevanje, hkrati pa omogocal, da se pravica do invalidnine vse do uveljavitve predpisov s podrocja varstva invalidov, ki naj bi uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko pridobi le za tiste telesne okvare, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Predpisi s podrocja varstva invalidov, ki bi celovito in sistemsko uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar še niso bili sprejeti, zato se z novelo ZPIZ-2J do uveljavitve predpisov s podrocja invalidov ponovno omogoca pridobitev pravice do invalidnine tudi za telesne okvare, ki so posledica poškodbe zunaj dela ter bolezni. Sprejeta novela ZPIZ-2J tudi omogoca, da se pri priznavanju pravice uporabljajo novi predpisi o vrstah in stopnjah telesnih okvar, ce bi bili le-ti v vmesnem casu sprejeti. Razen dolocila o nadaljnji uporabi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar iz leta 1983 do uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar pri pripravi izvedenskih mnenj, ki bi sicer že moral biti sprejet, prinaša novela ZPIZ-2J tudi dolocbo, da zavarovanci pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z dolocbami 143. do 145. clena, 147. in 149. clena ZPIZ-1, pri cemer se v ustreznih clenih crta besedilo »zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni«. Na podlagi izvedenskega mnenja invalidske komisije zavod z odlocbo odloci o pravici. Za izdajo odlocbe o obstoju telesne okvare in o pravici do invalidnine je zakonsko dolocen rok štirih mesecev od dneva uvedbe postopka. Invalidnina je mesecni denarni prejemek, ki ga lahko zavarovanec pridobi zaradi dolocene telesne okvare, nastale med zavarovanjem. Za pridobitev invalidnine za telesno okvaro morata biti naceloma izpolnjena naslednja dva pogoja: da gre za doloceno vrsto in stopnjo telesne okvare in da je ta okvara nastala med zavarovanjem. Invalidnino je možno praviloma pridobiti le za telesno okvaro, nastalo v casu trajanja zavarovanja. IZJEMI sta naslednji: 1. Izjema velja za telesno okvaro, nastalo pred vkljucitvijo v obvezno zavarovanje, ki se je med trajanjem zavarovanja poslabšala. Zavarovancu v takem primeru pripada invalidnina le za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje. 2. Podobna izjema velja tudi za okvaro enega od parnih organov, nastalo pred vstopom v zavarovanje. Ce je imel zavarovanec v tem casu že poškodovano oko, uho, roko, nogo ali drug parni organ ter si v casu trajanja zavarovanja poškoduje še drugega, pridobi invalidnino za okvaro obeh organov. Vlogo za priznanje pravice lahko vloži vaš osebni zdravnik ali vi sami ali vaš zakoniti zastopnik oziroma pooblašcenec. Vlogi je treba priložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki jo mora overiti osebni zdravnik, ce ni predložena v originalu. Vlogo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro lahko vložite elektronsko na povezavi: IBM WebSphere Portal - Oddaja eVlog - javno (zpiz.si) kjer poišcete povezavo na obrazec z Zahtevo za dodatek za pomoc in postrežbo, telesno okvaro ali prišteto dobo. Lahko pa vlogo pošljete na obrazcu z zahtevo za invalidnino za telesno okvaro, dodatek za pomoc in postrežbo ali prišteto dobo, ki si ga lahko prenesete s povezave: https://e-uprava.gov.si/.download/vloge/dokumenti/9908/file-content Viri: - www.mddsz.gov.si - https://www.uradni-list.si/ - http://www.zpiz.si/ Na vrh DOBRO JE VEDETI: Skupina za spremembo življenjskega sloga Avtor: Marino Kacic in Brigita Kosi Clanek predstavlja skupino za spremembo življenjskega sloga. Opisano je vodilno nacelo delovanja skupine, kako je le-ta nastajala ter delovala, pa tudi osebne izkušnje in razmišljanja avtorjev. Bralci se seznanijo s 5-prstnim modelom ravnovesja zdravja in bolezni. V drugi polovici prispevka so opisane osebne izkušnje clanov skupine, ki jim je skupna pripravljenost za osebno spreminjanje, hvaležnost, mnogotera spoznanja in želja po nadaljnjem delu. Vodilno nacelo skupine za spremembo življenjskega sloga je: osnovne vzroke razlicnih težav ali bolezni je vedno potrebno obravnavati na vec ravneh hkrati. Po analogiji, ce imate v cevlju kamen, ne krivite kamna, ne uporabljate protibolecinskih tablet, ne obujete debelejših nogavic, niti ne greste na kirurški poseg za izrez prizadetih živcev. Le kamen vzamete iz cevlja (Ornish in Ornish, 2020)! Se sliši preprosto? Dejansko tudi je, a le v primeru, ko vemo za vzrok. Kaj pa, ce zgolj cutimo bolecino in za kamencek v cevlju niti ne vemo? Najpogosteje v takih primerih naredimo vse, da odstranimo bolecino. Vendar, cetudi se bolecine zacasno rešimo, kamencek še vedno pritiska ter povzroca vnetje, in prej ali slej pride do vecjih težav ali bolezni. Dve desetletji in pol delam kot psihoterapevt pri reševanju najrazlicnejših cloveških težav, ki jim recemo duševne, telesne, socialne in druge vrste težav. Zacelo se je z mojo nesreco, po kateri mi je ostala okvara vida. Iz sorazmerno uspešnega življenja sem padel na družbeno dno, bil sem delovno in socialno povsem nefunkcionalen. Ob pobiranju s tega dna sta mi sicer pomagali radovednost in vztrajnost, vendar je bila pomembnejša pešcica ljudi, ki me je podpirala pri mojem iskanju, izobraževanju in vztrajanju na poti, ki je takrat niti zakonodaja niti družbena miselnost nista predvidela. Svojo pot sem iskal med strokovnjaki in znanstveniki na podrocju socialnega dela, psihoterapije, kvantne fizike, kibernetike, joge, duhovnosti ipd. Vse bolj pa sem se zavedal, da kljub vse vecjemu znanju, tehnologiji in obljubam o boljših oblikah reševanja težav in zdravljenja, težav in bolezni ni manj, ampak vec. Spoznal sem, da je treba opazovati in razumeti celoto, ce hocemo ustrezno spremeniti delcek te celote. Porodila se je zamisel o celostnem pogledu na cloveka, ki ga imenujem 5-prstni model ravnovesja zdravja in bolezni. 5-prstni model ravnovesja zdravja in bolezni Model ravnovesja zdravja in bolezni izhaja iz ene od temeljnih zakonitosti, ki veljajo na planetu Zemlja – zakonitosti ravnovesja. V fiziki to poznamo kot drugi zakon termodinamike, ki pravi, da se energija pretaka iz telesa, kjer je je vec, na telo, kjer je je manj toliko casa, dokler se ne uravnovesi. Ce na primer odpremo okno v poletni vrocini, bo toplota toliko casa pritekala noter, dokler se ne izenaci oziroma uravnovesi z zunanjo temperaturo. Ista zakonitost velja za cloveške organizme, le da vkljucujejo še mehanizem, imenovan termostat, ki do dolocene mere zadržuje zniževanje cloveške temperature. Podobna zakonitost velja za ravnovesje med zdravjem in boleznijo. Ljudje imamo sposobnost mišljenja in predvidevanja, zato smo odkrili nadgradnjo ravnovesja temperature v obliki obleke in bivališc, pri ravnovesju med zdravjem in boleznijo pa smo odkrili mehanizem spremembe življenjskega sloga. Namesto ukvarjanja s posameznimi težavami ali simptomi, se ukvarjamo z vzpostavljanjem in vzdrževanjem življenjskega sloga, ki sam po sebi omogoca spremembo na posameznih delih. To ni zdravilo, niti ni carobna palica. Ko vzpostavimo nov kvaliteten življenjski slog in ga vzdržujemo, deluje kot deluje zakonitost ravnovesja – ce odpremo okno, bo v prostor vdrl vroc ali mrzel zrak. Ce spremenimo navado v družini, se bodo spremenili tudi posamezniki v njej. 5-prstni model ravnovesja zdravja in bolezni je lahko miselni okvir za razumevanje in celostno delovanje, ce se odlocimo za potrebne spremembe, povezane s kvaliteto življenja ali zdravjem. Vecine od težav, ki jih ljudje imamo, ne moremo spremeniti s spremembo delckov, temvec celote, in deli se nato vecinoma sami prilagodijo novi celoti. Celota je v tem primeru naše ravnanje v življenju nasploh, cemur pravimo življenjski slog. Za spremembo problemov, nastalih zaradi napacnega življenjskega sloga, je edini ucinkovit in brez stranskih ucinkov delujoc nacin ta, da spremenimo življenjski slog v takega, da bo omogocil ravnovesje med zdravjem in boleznijo. 5-prstni model ravnovesja zdravja in bolezni je ena od možnosti, ki to omogoca. Omenjeni model vsebuje 5 medsebojno sinergicno ucinkujocih dimenzij oziroma clovekovih podrocij, ki so: mišljenje in custva, odnosi in ustvarjalnost, prehrana in tekocine, gibanje in aktivnost, prostor in cas: Mišljenje in custva: ideje, vzorci, navade in norme, ki smo se jih od malega naprej ucili in podedovali, so kot programi, ki nam omogocajo delovanje v tem svetu. Marsikaj od tega pa je lahko zastarelo, neucinkovito ali celo škodljivo. Odnosi in ustvarjalnost: ljudje smo odrašcali in se v vseh vidikih oblikovali v odnosih: najprej v simbioticnem odnosu s skrbnico (mamo), nato z drugimi. Vse, kar se naucimo, vkljucuje odnose: skupaj se ucimo, rastemo, podpiramo, veselimo, ljubimo. Prehrana in tekocine: hrana je gorivo za delovanje telesa in duševnosti. Hkrati pa je tudi material za obnavljanje vseh delov telesa. Nekatere oblike hrane spodbujajo zdravje, druge spodbujajo bolezni, odvisno od kolicine, kvalitete in kombinacij. Gibanje in aktivnost: organizem cloveka je od otroštva v gibanju in na razlicne nacine aktiven. Ce se aktivnost ustavi, bo telo zaradi ekonomicnosti vse, cesar ne rabi, zmanjšalo na minimum. Primer tega je atrofija mišice, ko je nekaj tednov v mavcu. Prostor in cas: obcutek srece od izobilja pogosto vodi do nezadovoljstva in težav ali bolezni. Podobno je s casom: kadar s seštevanjem let kopicimo obcutek vecnosti, nam življenje uhaja. Kadar živimo tukaj in sedaj, zaužijemo življenje, ki je na voljo. Pred kratkim sem prebral knjigo Življenjski slog, ki razveljavi bolezni, v kateri avtorja opisujeta svoj program z imenom Medicina življenjskega sloga. V njem so predstavljene 40-letne izkušnje vec deset tisoc ljudi, ki so šli skozi omenjeni program. Vecina od njih je uspešno spremenila svoje življenje, mnogi od njih pozdravili bolezni, ki jih na drug nacin niso mogli. V knjigi so objavljene številne znanstvene študije in raziskave glede dokazov ucinkovitosti tega programa, pa tudi tega, kako sprememba življenjskega sloga vodi do presenetljivih rezultatov. Program Medicina življenjskega sloga ima štiri glavne dimenzije oziroma podrocja, od katerih je vsaka zase zdravilna. Ob upoštevanju vseh hkrati je (kot avtorji pravijo) njihovo delovanje sinergicno in lahko vodi do vecjih sprememb. Ta podrocja so: zdrava prehrana, vec gibanja, manj stresa, vec ljubezni (Ornish in Ornish, 2020: 18-21). Knjiga me je pritegnila in potrdila, da je terapevtski okvir, v katerem delam (to je, 5-prstni model ravnovesja zdravja in bolezni), prava smer, saj se v veliki meri sklada s 4 podrocji, ki jih omenjeni program zajema. Da je njihov program ucinkovit, potrjujejo odlicni rezultati, znanstvene študije in pricevanja mnogih znanih imen s podrocja medicine, ki so tudi sami šli skozi program. Zdravljenje z življenjskim slogom je danes najbolj optimisticna ideja in spodbudno gibanje na podrocju zdravja in sprememb, bodisi da gre za duševne, telesne ali druge oblike težav. Ideja je v osnovi zelo preprosta: z nekaj temeljnimi spremembami v nacinu oziroma slogu življenja omogociti organizmu, da se postopoma vrne spet v pravo, zdravo ali vsaj sprejemljivo obliko ravnovesja. V skupini je tovrstne spremembe lažje doseci, saj kot vemo, ljudje potrebujemo poleg znanja in razumevanja, kako nekaj narediti, tudi podporo in dokazovanje pred drugimi, da znamo, zmoremo, da drugi verjame v nas, da cutimo, da smo v istem colnu. Naša skupina za spremembo življenjskega sloga je delovala na teh osnovah. Vsak izmed clanic in clanov je naredil nekaj korakov v smer spremembe svojega osebnega življenjskega sloga. Glede na to, da smo bili v poskusni dobi, smo lahko radovedni, kaj bo prinesla prihodnost. Kako se je zacelo? Zacetek je bil tak, kot pri mnogo drugih stvareh: vec manjših, na videz ne tako pomembnih dogodkov in pogovorov z razlicnimi ljudmi, se je v nekem trenutku sestavilo v celoto, ki se je udejanjila kot Skupina za spremembo življenjskega sloga. V lanskem letu se je življenje zaradi koronavirusa in zapore družbe za mnoge zacelo seliti na splet. Ta veter smo na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije v lanskoletnem tednu slepih in slabovidnih želeli ujeti tudi v svoja jadra. Splet je orodje, ki omogoca doseci številne ljudi, in želeli smo pokazati družbi, kako pestro, dragoceno in lahko bogato je življenje slepih in slabovidnih. K sodelovanju smo povabili mnogo zanimivih slepih in slabovidnih ljudi, ki delujejo na razlicnih podrocjih. Prek spleta so izvedli razlicne zanimive predstavitve, predavanja, okrogle mize in podobno. V tem sklopu je ZDSSS prosila za sodelovanje s predavanjem tudi soavtorja prispevka (Marina Kacica, ki dela kot sodelavec na Fakulteti za socialno delo in Fakulteti za psihoterapevtsko znanost). Marino je takrat pripravil predavanje z naslovom: Zdravje kot ravnovesje napram zdravju kot odsotnosti bolezni. V predavanju je Marino na zgošcen nacin opozoril na osnovne stvari, ki naj bi jih upoštevali v svojem življenju, da bi bili cim bolj v ravnovesju, ki mu sicer recemo zdravje. Po predavanju sem Marinu omenila, da bi bilo odlicno, ko bi lahko to znanje in izkušnje, ki jih je pridobil v letih dela in raziskovanja, še bolj poglobljeno predal ljudem – mogoce v obliki kakšne skupine. Konec leta 2020 se je pokazala možnost za zacetek delovanja skupine. Oba z Marinom sva se tega lotila z veliko mero navdušenja in tudi dvomov. Spraševala sva se, ali se bodo slepi in slabovidni sploh odzvali. Bodo prepoznali takšno skupino kot nekaj smiselnega, vrednega casa in truda? Nam bo uspelo zgraditi skupino prek spleta? Bova casovno zmogla? Pripravila sva vabilo, rok za odziv tistih, ki bi jih sodelovanje v skupini zanimalo, je bil izjemno kratek, ker se nam je kar mudilo z zacetkom. Kljub temu se je na skupino prijavilo 16 slepih in slabovidnih. Bila sva vesela in presenecena hkrati. To je bil prvi pokazatelj, da je takšna skupina za slepe in slabovidne še kako potrebna. Po prvih srecanjih, kjer smo se dogovorili o nacinu delovanja skupine, se je izoblikovala stalna skupina 10 ljudi, ki so na poti k svojim ciljem vztrajali do konca cikla, ki je sovpadal s šolskim letom 2020/21. V skupini sem sodelovala kot sovoditeljica in tudi sama prejela ogromno. Navdušujoce je delati z ljudmi, od katerih se lahko veliko naucim. Spoznala sem cudovite ljudi, videla sem, da zmoremo toliko razlicnih res velikih stvari – kar sem sicer vedela že prej, a me to vseeno vedno znova navduši in v meni vzbudi obcudovanje. Me je pa presunilo, kako na istem smo v nekaterih stvareh, predvsem tistih najglobljih, ob katerih se soocamo z lastno slepoto ali slabovidnostjo, nemocjo, dvomi in strahovi. Kako sami v resnici smo, kako bosi, kako na zacetku, ne glede na starost posameznika in staž glede okvare vida. Velikokrat razmišljam o tem, kakšna bi bila skupnost slepih in slabovidnih, ce bi sodelovali le konstruktivno. Koliko bi bilo ustvarjenega, ce bi sodelovali s talenti, ki so nam dani – vsak po svoje in po svojih moceh. Naša skupina mi je dala upanje in dokaz, da je to možno, ce so za to vzpostavljeni pogoji. Si je pa treba tudi dovoliti napredovati po majhnih, komaj opaznih korakih, ki pa nas scasoma pripeljejo dalec. Izkušnje clanic in clanov skupine Prejela sem e-poštno sporocilo: Sprememba življenjskega sloga. Veliko sem razmišljala o tem naslovu. Želim se spremeniti. Po dolgem oklevanju sem se le prijavila. Najprej sem bolj poslušala, malo govorila. Scasoma se je to spremenilo, saj sem v skupini dobila obcutek varnosti in pripadnosti. Moj cilj je bil, da bi bila samostojna, sprošcena in samozavestna, ko imam v roki belo palico. S clani skupine smo se iz tedna v teden spodbujali in podpirali. Cutila sem njihovo toplino in veselje, ko sem napredovala pri zastavljenem cilju. Spoznala sem, da do svojega cilja lahko pridem pocasi in po korakih. Ampak mi je uspelo. Cutim, da sem bolj sprošcena in samozavestna. Veckrat sem že šla sama iz službe domov. Ponosna sem nase. Ponosna nase in hvaležna za skupino. (clanica skupine) Prvic v življenju sem se ucila ter pridobivala izkušnje prek aplikacije Zoom. Ta nacin dela mi je bil všec, ker sem samo sedla za racunalnik in že so bili sošolci v mojem stanovanju. Na zacetku sem "sošolce" tipala in se plaho ter še malo zadržano zacela spušcati v svoje globine ter širine preobrazbe, želenih sprememb oziroma ciljev. Vse bolj in bolj sem se odpirala tudi v skupini, in sicer po svojih zmožnostih in obcutkih. Na sreco so me sošolci in mentor pri tem spodbujali ter me dobrohotno usmerjali. Vesela sem bila, ko sem opazovala, kako se vedno bolj spoznavam, posledicno vem vec o sebi ter sem zato bolj v stiku sama s seboj. Rada sem se udeleževala srecanj skupine, kjer je bila doma spontanost ter razumevanje. Z navdušenjem sem srkala nova spoznanja. Nekatera sem prenesla tudi v vsakodnevno življenje. Tako se že nekaj casa sama v sebi ne jezim vec na druge ljudi. Ta nekoristna navada me je namrec zvesto spremljala vrsto let. Zdaj sem to slabo navado že skoraj opustila; ce se še kdaj zalotim pri tem pocetju, se hitro opomnim, da to ni koristno zame. To je le ena izmed stvari, ki sem jo spremenila, ko sem bila vkljucena v skupino "za spremembo življenjskega sloga". Vem, da bom sošolce cez poletje zelo pogrešala. Zato mocno upam ter si tudi želim, da bo jeseni znova oživela in zaživela skupina "za spremembo življenjskega sloga". (clanica skupine) Vcasih so drobne spremembe tiste, ki naša življenja naredijo bolj smiselna in nam prinesejo zadovoljstvo. Prav to sem spoznala, ko sem se vkljucila skupino. S podporo njenih clanov pa sem ideje za spremembe prenesla v prakso. Zaradi dela na daljavo sem cas, ki sem ga pred epidemijo porabila za poti iz ene na drugo aktivnost, dobesedno natrpala z novimi dejavnostmi, ki so bile dostopne prek spleta. Tako je bil moj urnik zapolnjen od jutra do vecera. Kljub temu da sem pocela stvari, ki so mi bile všec, nisem bila zadovoljna. Imela sem obcutek, da samo še hitim in imam cedalje manj casa. Kot da me nekaj priganja. Ker mi to ni bilo všec, sem se odlocila za spremembo. Postavila sem si cilj, ki bi bil zame vcasih nesprejemljiv: obcasno nicesar poceti in se le odklopiti od vseh misli, predvsem pa ukrotiti »hudica, ki me stalno žene in priganja«, da naj vendarle koristno uporabim svoj cas. Spoznala sem, da je tudi poceti nic lahko zanimivo. Prek odzivov clanov skupine sem spoznala, kako me doživljajo. Tudi to je bila zame zanimiva izkušnja. (clanica skupine) Ob delovanju naše skupine sem veckrat pomislila na misel Nejca Zaplotnika, ki pravi takole: »Ce išceš cilj, boš ostal prazen, ko ga boš dosegel. Ce pa najdeš pot, boš cilj vedno nosil v sebi.« In prav iskanje novih, drugacnih poti pri doseganju zastavljenih ciljev, strokovna pomoc in medsebojna opora se mi zdijo dragocenosti te skupine. Ob mnenju drugih, ob tem, ko spregovoriš o svojih korakih, ob spodbudah ali usmeritvah vodje in vseh v skupini nenadoma zagledaš stvar drugace, iz druge perspektive. Sama se že celo življenje »borim« z anglešcino, da ne recem, da se je bojim kot le kaj. V skupini sem spoznala drugacne pristope, bila spodbujena, spoznala, da pot k cilju ne vodi samo navzgor in po klasicnih poteh ucenja, da si je smiselno zastavljati bolj dosegljive cilje, da je lepo biti bolj milosten sam s seboj, da so neuspehi cloveški in še in še. Vsekakor nekaj mehkejšega in v vseh pogledih cloveškega, kot sem si predstavljala na zacetku. In sicer da bo skupina nekakšen »policist«, ki me bo silil v spremembo. Clani skupine mi predlagajo, naj osmislim in konkretiziram ucenje jezika, naj v prihodnje odidem za nekaj casa v tujino, naj bom vesela drobnih napredkov, naj se ucim skozi pesmi, kolegica mi pošlje nekaj šal v anglešcini in podobno. Najlepše od vsega pa je obcutek, da si se povezal z ljudmi, ki te razumejo, te podpirajo, delijo s teboj razocaranja in uspehe. Iskrena hvala za del prehojene poti. (clanica skupine) Informacija o oblikovanju skupine za spodbudo pri uvajanju pozitivnih sprememb v življenje je takoj pritegnila mojo pozornost. Dosegla me je v težavnem življenjskem obdobju, ki je kar kricalo po spremembah. Ostala sem sama s sinom. Življenje je postalo zelo naporno in preprosto nisem bila kos vsem izzivom, ki jih je prinašalo. Zaupanje v mentorja in podpora skupine sta mi pomagala definirati moje trenutne prioritete in narediti nacrt za spremembe. Clani skupine so me seznanili z osebno asistenco in pridobitev te izjemno koristne pravice je postala moj kratkorocni cilj. Za manjšo pomoc pri administrativnih delih v društvu pa sem se obrnila na Slovensko filantropijo. Vsako srecanje in še posebej uvodne teme mentorja so prinašale nove informacije. Pogovori v nadaljevanju pa iskreno podporo clanov. Spoštljiva komunikacija in možnost, da v varnem in zaupnem okolju izrazim skrb, strah in bolecino, mi je dala možnost za nov zacetek. Mreža skrbi se je pocasi rahljala. Dosegla sem zastavljena cilja, a glavni cilj še caka na jesensko zimska srecanja iste skupine. Zelo sem hvaležna, da lahko sodelujem, spoznavam nove pogumne in krasne ljudi. Pridobila pa sem tudi nove prijateljice. Hvala vsem, posebej pa Marinu. (clanica skupine) V skupino sem se vkljucila, ker sem v njej videla možnost za osebno rast in hkrati možnost za dosego cilja, ki se mi kar nekaj casa izmika. Z glasno izreceno idejo in željo po dosežku, se cutim skupini zavezana in odgovorna. Pokazalo pa se je, da ce je cilj predalec, vodi do njega veliko križišc. V zacetku mi je še kar šlo, potem sem se pa zalotila, da se vrtim v nekem krogu in da cepetam na mestu. Zacela sem se spraševati: »Ali mi je tega res treba? Koliko se želim izpostaviti? Ali mi doseženi cilj res toliko pomeni, kolikor truda bom morala vanj vložiti?« Takrat mi je zelo pomagala dobra ideja kolegice, ki mi je predlagala: »Predstavljaj si, da stopiš nekaj stopnic više in pogledaš navzdol, nase in na svoj cilj. Kaj se ti zdi, je vredno?« Kar na enkrat sem dobila širši pogled in nov zagon. Takšne in podobne izkušnje so me spremljale skozi skupino. To, in dejstvo, da tudi moje izkušnje in moje mnenje drugim nekaj pomeni in pomaga napredovati, je lep obcutek. (clanica skupine) Dobili smo zanimivo povabilo za pristop k »Skupini za spremembo življenjskega sloga«. Nekaj casa sem premišljevala o vkljucitvi, predvsem o tem, kaj pricakovati, koliko se odpreti. Odlocila sem se, da poskušam in že na prvi delavnici me je zelo pritegnila strokovnost in nacin delovanja skupine. Vsi v skupini smo si postavili želeni cilj, se pocasi zaceli spoznavati s seboj in med seboj. Na poti do doseganja svojih ciljev smo vcasih padli oz. so bili dnevi, ko zadanega nismo dosegli, vendar je bila to pot samospoznavanja in rasti. Gospod Marino nam je na zacetku vsake skupine pripravil krajši uvod z razlicnimi življenjskimi nauki, ki so nam pomagali pri premagovanju poti za doseganje naših ciljev. Brigita pa je poskrbela, da smo prejeli povzetek prejšnjega srecanja in opomnik za novo srecanje. Na srecanjih smo si potem izmenjali izkušnje o napredovanju na svoji poti do cilja. Komunikacija v skupini je bila zelo spoštljiva in nas je precej zbližala. Ko smo imeli »feedback«, pa nas je vecinoma presenetilo, kako nas drugi vidijo in nam je dalo dodatne izpodbude za naprej. V veselje mi je bilo sodelovati na skupini. Iskreno se zahvaljujem Marinu in Brigiti ter kolegom v skupini. Zahvala tudi Zvezi za financno podporo skupini in da nam je omogoceno nadaljevanje, saj se veselim novih izzivov. (clanica skupine) Viri Kacic, M. (2020). Zdravje kot ravnovesje napram zdravju kot odsotnosti bolezni. Predavanje: https://youtu.be/bMpgcOcqmmM Ornish, D. & Ornish, A. (2020). Življenjski slog, ki razveljavi bolezni. Ljubljana: ARA založba. Na vrh PAMETNI TELEFONI: Predstavitev aplikacij Prismo Go in Super Lidar Avtor in sodelavec: Safet Baltic Tokrat vam predstavljamo dve aplikaciji, ki sta namenjeni za uporabo slepim in slabovidnim pri premagovanju vsakdanjih ovir. Prva ponuja možnost skeniranja teksta, druga pa je namenjena navigaciji v zaprtih prostorih. Obe sta povsem dostopni za delo s pomocjo bralnika zaslona ali povecave. Prismo Go Prismo Go je še ena izmed OCR (optical character recognition – opticna prepoznava crk) aplikacij za prepoznavo teksta, tako tiskanega kot tudi rocno pisanega. Aplikacija je zelo preprosta za uporabo in med ostalim ponuja tudi prevajanje teksta v druge jezike. Aplikacija je namenjena za delo slepim in slabovidnim osebam in je v vseh pogledih dostopna s pomocjo povecave ali bralnika zaslona. Ce jo uporabljate kot brezplacno verzijo, vam omogoca zgolj prepoznavo teksta v angleškem jeziku, v primeru letne narocnine v višini 9,99 € pa pridobite premium verzijo, s cimer lahko uporabljate vse njene možnosti, naštete v nadaljevanju. Ko odpremo aplikacijo, se na zaslonu prikažejo po vrstnem redu naslednje možnosti: 1. Application settings (Nastavitve aplikacije); ko odpremo to možnost, se prikažejo naslednji predmeti: * Manage purchases (Upravljanje nakupov); ko tapnemo to možnost, nam aplikacija ponudi nakup premium verzije, ki znaša 9,99 € letno * Manage languages (Upravljanje jezikov); pod to možnostjo ponudi na izbiro 28 jezikov za OCR (optical character recognition), med katerimi izberemo želene jezike za prepoznavo teksta. Med njimi ni slovenšcine, zato si za prepoznavanje šumnikov oznacimo ceški jezik, * Handle curved text (rokuj z ukrivljenim tekstom); tukaj vklopimo ali izklopimo možnost avtomaticne zaznave ukrivljenega teksta, * Advanced OCR selection (Napredna izbira opticne prepoznave crk); ce vklopimo to možnost, bo aplikacija sama uporabila enega izmed izbranih OCR jezikov, * Detect QR codes (prepoznaj QR codo); ob vklopu te možnosti bo aplikacija v tekstu zaznala tako imenovane QR kode in na zaslonu prikazala, kaj je zajeto v njih, * Save pictures to album (shrani slike v album); tukaj vklopimo ali izklopimo avtomaticno shranjevanje zajetih slik teksta, * Capture chime (Zvok ob zajetju slike); tukaj vklopimo ali izklopimo zvocni signal ob zajetju slike celotnega dokumenta, * Low power mode (nizka poraba baterije); ce vklopimo to možnost, bomo s tem izklopili dolocene možnosti aplikacije, z namenom manjše porabe baterije, * Read text automatically (avtomaticno branje teksta); tukaj vklopimo ali izklopimo avtomaticno branje teksta po njegovi prepoznavi, * Siri shortcuts (govorne bližnjice); tukaj se prikaže, katere govorne ukaze prepozna aplikacija z uporabo umetne inteligence Siri. Zatem so prikazane še možnosti kot so oddaj oceno aplikacije, pomoc in podpora in podobne možnosti. 2. Orientation detection (zaznava orientacije); tukaj vklopimo ali izklopimo to možnost, pri cemer v primeru vklopa aplikacija zazna pravilno obrnjen dokument, 3. Flash (bliskavica); tukaj vklopimo ali izklopimo lucko na zadnji strani telefona, 4. Stabilization (stabilizacija); tukaj vklopimo stabilizator kamere za zajetje cim bolj ciste slike, 5. Cloud OCR (opticna prepoznava crk v oblaku); ce dvokliknemo to možnost, aplikacija ponudi možnosti nastavitev kot so: * Izbira med Cloud OCR (OCR v oblaku) ali pa Cloud handwrighting (rocno pisan tekst v oblaku), s cimer dolocimo, kakšno vrsto teksta naj aplikacija prepoznava, ko delamo z raznimi datotekami, shranjenimi v oblaku, * On device recognition (prepoznava na napravi); tukaj oznacimo prepoznavo enega izmed OCR jezikov, ki smo jih naložili na napravo, ali pa oznacimo avtomaticno zaznavo jezikov, * Manage languages (upravljaj z jeziki); tu kot v nastavitvah izberete OCR jezike, ki si jih naložite na napravo. 6. Text style (stil teksta); tukaj izberemo med rocno pisanim tekstom ali tiskanim tekstom na listu pod kamero, 7. Take picture (zajemi sliko); ko kliknemo to možnost, aplikacija z pomocjo kamere zajame sliko teksta, ki se prikaže na zaslonu. Na dnu zaslona pod tekstom pa nam ponudi možnosti kot so: • play (predvajaj); ko tapnete, pricne z branjem preskeniranega teksta, • reading voice (glas branja); tukaj izberete sintezo, s katero želite brati tekst, • reading speed (hitrost branja); tu nastavite željeno hitrost sinteze, • translate (prevedi); tukaj se ponudi prevod v 60 jezikov, med katerimi je tudi slovenšcina, • copy (kopiraj); s to možnostjo kopiramo tekst in ga prilepimo v željeno aplikacijo, • share (deli); ko kliknemo ta gumb, telefon ponudi možnosti posredovanja skeniranega teksta bodisi prek kratkih sporocil SMS, elektronske pošte, ali pa preprosto dodajanje teksta v aplikacije, • return to camera (vrni se na kamero); ce kliknemo ta gumb, se povrne na zacetni zaslon. 8. Import image (uvozi sliko); ko kliknemo ta gumb, se odpre aplikacija photos (slike), kjer izberete sliko s tekstom, ki ste jo shranili, 9. Scene description (deskripcija scene); po kliku tega gumba aplikacija ponudi podatke, koliko vrstic teksta zaznava aplikacija s pomocjo kamere, ter tudi nas usmerja z namenom cim boljšega zajetja celotnega teksta na dokumentu. Kot že omenjeno, je aplikacija zelo preprosta za uporabo in dostopna za delo s pomocjo dostopnostnih aplikacij za slepe in slabovidne. Sam pogrešam zgolj možnost skeniranja vec listov dokumenta, z namenom shranjevanja v eno datoteko. Super Lidar Super Lidar je aplikacija iz tako imenovane vrste umetne inteligence in je namenjena za uporabo slepim in slabovidnim za navigacijo v zaprtih prostorih. Aplikacija je namenjena zgolj za uporabo na iPhoneu 12 in 12 pro, katera imata vgrajen Lidar skener. Lidar skener je svetlobno tipalo ali laserski senzor, s cimer v razdalji do 5 metrov zaznava ne zgolj predmetov, temvec s pomocjo raznih aplikacij omogoca tudi globinsko skeniranje prostorov. Aplikacija Super Lidar je zelo preprosta za uporabo; ko jo odpremo, se na zaslonu prikažeta zgolj 2 gumba. Prvi je Open menu (odpri meni), s klikom na katerega aplikacija ponudi nastavitve, kot je vrsta detekcije, kjer izbiramo med zaznavo oseb, naše okolice in zadnjo možnost, zaznavaj vse. Najprimernejša opcija je zadnja, ker s tem aplikacija s pomocjo zvoka, vibracij in govora zaznava ovire in osebe pred nami. Zatem ponuja nastavitve zvocnih povratnih informacij kot so utišaj ter ritmicni zvocni signal. Drugi gumb pa ponuja vklop ali pa izklop detekcije. Ko zaženemo detekcijo, pricne aplikacija s pomocjo svetlobnega tipala in kamere z zaznavo predmetov in ovir na naši poti. Povratne informacije pa posreduje tako z vibracijami, in sicer bližje oviri smo, hitreje vibrira naprava, kot s pomocjo zvoka (ce nismo naprave nastavili na tih nacin delovanja), in sicer bližje oviri smo, tišji je zvok, ki ga oddaja naprava. Medtem pa sinteza s pomocjo govora pove, katere ovire so pred nami, pa tudi razdaljo do njih. Ce pa se pred nami nahaja oseba, nam govor pove tudi, ce oseba nosi zašcitno masko ali pa ne. Na napravah brez svetlobnega tipala aplikacija ne deluje. Aplikacija je v vseh pogledih dostopna za uporabo slepim in slabovidnim. Ce ste uporabnik iPhone-a 12 ali 12 pro, pa zelo natancno zaznava ovire, s cimer nam pomaga na poti v neznanih prostorih. Aplikacija je brezplacna in si jo lahko naložite prek aplikacije App Store. Na vrh NAMIGI IN NASVETI: Vse, kar morate vedeti o piškotkih (2. del), Kako hiter internet zares potrebujemo Avtor in sodelavec: Brane But 141. Vse, kar morate vedeti o piškotkih (2. del) Poglejmo si še nekaj zanimivosti o piškotkih: o razlicnih vrstah piškotkov, o zasebnosti v zvezi z uporabo piškotkov, o potrebnih in nepotrebnih piškotkih, nekaj nasvetov v zvezi z uporabo piškotkov ter kje najti informacije o nadzorovanju piškotkov pri razlicnih brskalnikih. Poznamo razlicne vrste piškotkov: Zacasni piškotki ali piškotki seje so iz racunalnika odstranjeni, ko zaprete brskalnik. Spletna mesta jih uporabljajo za shranjevanje zacasnih informacij, npr. elementov v nakupovalnem vozicku. Trajni piškotki ali shranjeni piškotki v racunalniku ostanejo tudi, ko zaprete brskalnik. Spletna mesta jih uporabljajo za shranjevanje informacij, npr. vpisno ime in geslo, tako da se ni treba vpisati vsakic, ko obišcete neko mesto. Trajni piškotki lahko v racunalniku ostanejo vec dni, mesecev ali celo let. Lastni piškotki so s spletnega mesta, ki si ga ogledujete, in so lahko trajni ali zacasni. Spletna mesta te piškotke vcasih uporabljajo za shranjevanje informacij, ki jih bodo znova uporabila, ko naslednjic obišcete to mesto. Drugi piškotki so iz oglasov drugih spletnih mest (npr. pojavnih oglasov ali reklamnih trakov) na spletnem mestu, ki si ga ogledujete. Spletna mesta te piškotke uporabljajo za sledenje vaši rabi spleta za tržne namene. Številni ponudniki izdelkov in storitev ter spamerji uporabljajo tovrstne informacije ter tako zlorabljajo funkcijo piškotkov in nadlegujejo uporabnike interneta. Uporaba piškotkov in zasebnost: Vecina piškotkov je potrebnih za normalno delovanje spletnih strani. Kljub temu pa je dobro, da si pozoren na tiste, katerih namen je zgolj, da ti sledijo ali namestijo na tvoj racunalnik škodljivo programsko opremo. Nekaj nasvetov glede piškotkov: - V nastavitvah brskalnika, ki ga uporabljate, oznacite, da vas opozorijo, ko je namešcen piškotek. Upoštevajte tudi, da nekatere strani morda ne bodo delovale, ce boste blokirali vse piškotke. - Nekateri brskalniki omogocajo, da sprejmemo ali blokiramo piškotke na vsaki strani posebej. Tako lahko dolocimo, da dovolimo piškotke samo na straneh, ki jim res zaupamo. - Uporabljajte "anti-spyware" programe, ki skenirajo sledilne piškotke. Kako lahko nadziramo piškotke? V svojem brskalniku (npr. Internet Explorer) lahko: - izbrišemo vse piškotke; - blokiramo vse piškotke; - dovolimo vse piškotke; - blokiramo posamezen piškotek; - izbrišemo vse piškotke ob zaprtju brskalnika; - vklopimo "zasebno brskanje" (video vodic za Internet Explorer in Firefox); - namestimo dodatke in vticnike za razširitev funkcionalnosti brskalnika. Kje najti informacije o nadzorovanju piškotkov? (izberi povezavo z imenom brskalnika) - Internet Explorer - Chrome - Firefox - Safari - Opera Vir: https://www.racunalniske-novice.com/ 142. Kako hiter internet zares potrebujemo Pogosto se sprašujemo, kakšna hitrost interneta je dejansko potrebna za naša vsakodnevna opravila. Hitrost je odvisna že od samega usmerjevalnika, števila prikljucenih naprav, vsebine, ki jo prenašamo, seveda pa tudi od ponudnika internetne povezave in same povezave, ki nam je na voljo. Ce imamo v hiši ali stanovanju samo eno ali dve napravi in internet uporabljamo za brskanje po spletu, prebiranje e-pošte, socialna omrežja, gledanja videoposnetkov v srednji kakovosti, je dovolj do 25 Mbps. V primeru, da imamo tri do pet naprav in internet uporabljamo za spletno igranje iger in gledanje videoposnetkov v visoki kvaliteti (4K), potrebujemo nekje med 50 in 100 Mbps. Za najbolj zahtevne, ki poleg vsega tega izmenjujete datoteke ali pa imate vec kot pet naprav, pa je najbolje, da imate hitrost prikljucka nekje med 150 in 250 Mbps. Prav tako bodite pozorni, da imate dovolj zmogljiv usmerjevalnik, sploh brezžicni, ce potrebujete hiter internet, in to za telefon, tablico, prenosnik … Preden pa se odlocite za katerega izmed ponudnikov, se najprej pozanimajte, ce imate na voljo optiko, saj je ta cenejša in hitrejša opcija od klasicnega telefonskega prikljucka. Vir: https://www.racunalniske-novice.com/ Na vrh NOVICKE: Prihajajo prva evropska pravila o enotnih polnilnikih za mobilne telefone, Novi rekord prenosa podatkov – 319 terabitov na sekundo, Leta 2022 prihaja video storitev SkyShowtime ponudnikov Comcast in ViacomCBS Avtor in sodelavec: Miha Srebrnjak Prihajajo prva evropska pravila o enotnih polnilnikih za mobilne telefone Še pred casom smo ob nakupu novega aparata »star« polnilec pogosto kar zavrgli in s tem mocno obremenili okolje, zato je pripravo enotnega polnilca pod svoje okrilje vzela celo Evropska unija. To ji je do dolocenem mere uspelo, saj so vsi napajalniki praviloma opremljeni z vmesnikom USB, težava pa je še vedno v prikljucku na sami napravi. Nekatere naprave namrec uporabljajo vmesnik micro USB, druge USB-C, Apple pa še vedno vztraja pri lastnem vmesniku Lightning. Zaradi razlicnih polnilnih prikljuckov na napravah se je v evropskem parlamentu ponovno pojavila želja, da bi morala podjetja imeti enake napajalnike za vse telefone in druge prenosljive elektronske naprave. To naj bi dosegli s pripravo uredbe, ki bi vse proizvajalce prisilila k uporabni istega prikljucka. Ceprav bo za sprejem uredbe potrebnega kar nekaj casa, upajmo, da evropskemu parlamentu uspe, saj bi to pripomoglo k precej cistejšemu okolju. Prva pravila o enotnih polnilnikih na evropskem trgu pa naj bi septembra letos predstavila Evropska komisija. Sprejem pravil o enotnih polnilnikih je bil že nujen, saj letno še vedno zavržemo kar 51.000 ton razlicnih napajalnikov. Uvedba enotnega prikljucka za polnjenje naprav bi pripomogla tudi k znižanju stroškov proizvodnje in k vecji združljivosti med razlicnimi napravami. Ali bo do tega prišlo tudi v praksi, pa je vsaj zaenkrat težko napovedati. Ceprav bi uvedba enotnega prikljucka za mobilne naprave prinesla številne prednosti, bo zagotovo potrebne veliko politicne moci, da se udejanji zamisel o enotnem prikljucku. Ker pa Evropska komisija še vedno dokoncuje predpise, podrobnosti še niso znane. Vec o tem bo, kot že omenjeno, znanega septembra, ko bodo nova pravila predstavljena javnosti. Vir: https://racunalniske-novice.com/prihajajo-prva-evropska-pravila-o-enotnih-polnilnikih-za-mobilne-telefone/ Novi rekord prenosa podatkov – 319 terabitov na sekundo Na japonskem so raziskovalci postavili novi rekord pri hitrosti prenosa podatkov, na razdalji dobrih 3.000 kilometrov so dosegli hitrost 319 Tb/s. Raziskovalci japonskega Nacionalnega Inštituta za Informacijsko in Komunikacijsko tehnologijo so tako obcutno premagali prejšnji rekord 172 Tb/s iz leta 2020. Svoje dosežke bodo predstavili na mednarodni konferenci za komunikacije preko opticnih omrežij, pri tem so sicer uporabili kar razlicne tehnologije, ki so še v razvoju. Za obcutek – 319 terabitov je 39.875 gigabajtov, kar je približno tako, kot da bi na sekundo v celoti prenesli 800 filmov locljivosti 4K. Vir: https://www.monitor.si/novica/novi-rekord-prenosa-podatkov-319-terabitov-na-sekundo/209762/ Leta 2022 prihaja video storitev SkyShowtime ponudnikov Comcast in ViacomCBS Družbi Comcast in ViacomCBS sta objavili partnerstvo pri razvoju nove narocniške storitve pretocnega videa (SVoD), ki bo na voljo prihodnje leto v vec kot 20 evropskih državah, med njimi Sloveniji. Napovedujejo, da bo storitev SkyShowtime dosegla 90 milijonov gospodinjstev in na zacetku ponujala vec kot deset tisoc ur vsebin. SkyShowtime bo konkurirala storitvam, kot so Amazon Prime Video, Disney+, HBO Go (oz. HBO Max) in Netflix, pa tudi še eni prihajajoci Discovery+. Vkljucevala bo knjižnice iz Comcastovih programov ter studijev Sky in NBCUniversal ter ViacomCBS-ovih Showtime, Nickelodeon in Paramount Pictures. Obljubljajo tako že znane in priljubljene serije in filme kot nove naslove. »Nova storitev narocniškega videa bo na voljo leta 2022 (odvisno od regulativnih dovoljenj) in sicer na vec kot 20 trgih, vkljucno z: Albanijo, Andoro, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Ceško republiko, Dansko, Finsko, Madžarsko, Kosovom, Crno goro, Nizozemsko, Severno Makedonijo, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Srbijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Švedsko,« so zapisali v podjetjih Comcast in ViacomCBS. V storitvi SkyShowtime bodo po besedah obeh ponudnikov združena desetletja izkušenj pri ponujanju zabavnih oddaj, filmov in izvirnih serij programov. »Širok nabor ponudbe bo obsegal vse žanre in kategorije obcinstva. Nova storitev bo vsak mesec vkljucevala prvic predvajane vsebine, nove filme in serije, imela pa bo tudi kakovostno knjižnico najbolj priljubljenih in klasicnih vsebin ter 2.500 ur programa za družino in otroke.« Raffaele Annecchino, predsednik uprave in glavni izvršni direktor družbe ViacomCBS Networks International je v pripravljeni izjavi dodal: »SkyShowtime je dodatek k našemu nedavno objavljenem partnerstvu Paramount+ s Skyjem v Združenem kraljestvu, Italiji in Nemciji ter predstavlja ogromno priložnost za pospešitev našega širjenja trga in grajenje vodilnega položaja na podrocju SVOD v Evropi.« Obe korporaciji v ZDA in še nekaterih državah že samostojno ponujata podobne storitve. ViacomCBS ima vec kot 42 milijonov narocnikov na storitve, kot so Paramount+, Pluto TV in druge, novejša Peacock podjetja NBCUniversal pa je za zdaj dosegla dobrih 20 milijonov narocnikov. Za primerjavo – Netflix ima po zadnjih podatkih 209 milijonov narocnikov, Disney+, ki je prisoten v precej manjšem številu držav, pa 116 milijonov. Vir: https://tehnozvezdje.si/leta-2022-prihaja-video-storitev-skyshowtime-ponudnikov-comcast-in-viacomcbs/ Na vrh MEDNARODNE NOVICKE: Program »Creative Europe«; EBU kampanja ozavešcanja o dostopnosti zdravstva in informacij; EBU letno porocilo 2020; Evropska kartica invalidnosti; Pristop, osredotocen na clovekove pravice; Evropski kongres o dostopnosti. Avtor: Anja Uršic Prevod: Jure Škerl 1. Program Ustvarjalna Evropa Sodec po nedavnem razpisu Evropske komisije, s katerim se je zacelo zbiranje vlog za sodelovanje v programu Ustvarjalna Evropa 2021-2027 si lahko osebe z okvaro vida v bližnji prihodnosti obetamo nekaj zelo pozitivnih sprememb. V razpisu je namrec Evropska komisija med drugim izpostavila izrecno zahtevo po opremljanju videovsebin s podnapisi – kjer bo to mogoce, pa bo spodbujala tudi sinhronizacijo ter izdelavo zvocnih opisov. Obenem je komisija napovedala, da bo »posebno pozornost posvecala vlogam, ki vsebujejo strategije za promocijo enakopravnosti med spoloma, inkluzivnosti, raznolikosti ter zastopanosti marginaliziranih skupin«. Izpolnjevanje omenjenega kriterija bo prispevalo pet tock k skupni najvišji možni oceni 45. To je sploh prvic, da je v kakšnem od razpisov v okviru programa Ustvarjalna Evropa omenjen kriterij inkluzivnosti. Predsednik Evropske zveze slepih Rodolfo Cattani je novico komentiral z naslednjimi besedami: »Gre za konkreten, spodbuden rezultat naših prizadevanj, da bi sredstva iz evropskega medijskega sklada delno preusmerili v ustvarjanje filmskih izdelkov, ki bi bili bolj dostopni za osebe z okvarami vida. Vendar pa bo šele prihodnost pokazala, v kolikšni meri nam je s programom Ustvarjalna Evropa dejansko uspelo izboljšati razmere na tem podrocju.« Podoben pristop, ceprav brez izrecne omembe zvocnih opisov, komisija ubira tudi v razpisu za televizijske in spletne vsebine ter v razpisu za dejavnosti za razvoj obcinstva in filmska izobraževanja. Vredno je omeniti še, da tudi najnovejši razpis za financiranje evropskih kinematografov kot kriterij navaja usmerjenost poslovnega modela v cim vecjo dostopnost ter inkluzivnost kinodvoran. Vir: http://www.euroblind.org/ 2. Nova kampanja EBU za ozavešcanje javnosti Evropska zveza slepih je objavila kratek izobraževalni filmcek o pravici slepih in slabovidnih oseb do enakopravnega dostopa do zdravstvenih storitev, ki je zapisana v 25. clenu Konvencije ZN o pravicah invalidov. Gre za prvega v seriji desetih nacrtovanih videov, ki je trenutno na voljo v anglešcini, slovašcini, crnogoršcini, švedšcini, litovšcini, portugalšcini, španšcini, nizozemšcini, nemšcini in francošcini. Vec informacij o tej kampanji je mogoce dobiti na spletni strani EBU. Poleg omenjenega je objavljen že tudi drugi filmcek, ki govori o pravici slepih in slabovidnih oseb do enakopravnega dostopa do informacij, kot to definira 21. clen Konvencije. Omenjeno je del širše kampanje EBU za ozavešcanje javnosti o pravicah slepih in slabovidnih oseb, ki jo financno podpira tudi Evropska komisija, v njej pa sodeluje kar deset nacionalnih zvez, clanic EBU. Vir: http://www.euroblind.org/ 3. Letno porocilo EBU za 2020 Evropska zveza slepih je ob financni podpori Evropske komisije izdala svoje letno porocilo za leto 2020. Obdobje je bilo težavno zaradi pandemicnih razmer, v katerih pa je zvezi vseeno uspelo še naprej izvajati vse pomembne dejavnosti in kampanje. Leto 2020 nas je vse prisililo v iskanje novih zalog moci in premagovanje še nikoli doslej videnih ovir. Porocilo prinaša celosten pogled na širok nabor dejavnosti zveze, pri cemer je bilo seveda kljucno sodelovanje njenih clanic, nacionalnih zvez. Dokument je v celoti dostopen v obliki PDF na spletnem naslovu: http://www.euroblind.org/sites/default/files/documents/annualreport2020-final.pdf Vir: http://www.euroblind.org/ 4. Evropska kartica ugodnosti za invalide Dne 3. marca 2021, je Evropska komisija objavila sporocilo za javnost, v katerem je podrobno razclenila svojo strategijo za uresnicevanje pravic invalidov v obdobju 2021-2030. V njem je med drugim naznanila, da bo do konca leta 2023 sprožila postopek za uvedbo Evropske kartice ugodnosti za invalide, ki naj bi veljala na celotnem ozemlju EU in bi imetnikom zagotavljala mednarodno priznan status invalidne osebe. Kartica se bo zgledovala po modelu evropske parkirne kartice za invalide ter bo upoštevala spoznanja iz pilotnega projekta, ki je še vedno v teku. Evropska zveza slepih je pozdravila to novico, saj kartico ugodnosti za invalide šteje za enega od temeljev širše strategije za uresnicitev enakopravnega položaja invalidnih oseb. Pri tem je izrazila upanje, da bo komisija držala besedo in kartico implementirala do konca leta 2023, saj bo to zelo povecalo možnosti invalidnih oseb za prosto gibanje in samostojno življenje po vsem ozemlju EU. Pilotni projekt, v katerem kartico ugodnosti trenutno preizkušajo v osmih evropskih državah, je Evropski zvezi slepih omogocil boljše razumevanje vseh prednosti in slabosti takšnega pristopa do urejanja pravic invalidnih oseb. Pripravili so tudi posebno spletno stran, na kateri opisujejo spoznanja in izkušnje, nabrane skozi projekt. Dosegljiva je na naslednjem naslovu: http://www.euroblind.org/newsletter/ebu-focus-english/2021/june/en Vir: http://www.euroblind.org/ 5. Pristop, osredotocen na clovekove pravice (HRBA) Evropski forum hendikepiranih (European Disability Forum) je izrazil zadovoljstvo z nedavno odlocitvijo Evropske komisije, da posodobi svojo zbirko orodij za aktivnosti v zvezi z uveljavljanjem clovekovih pravic. Zbirka orodij je paket, ki Evropski uniji pomaga »izvajati zunanje dejavnosti s še vecjo osredotocenostjo na inkluzivnost, trajnostno naravnano participacijo ter na boj proti diskriminaciji na vseh podrocjih.« Zbirka orodij je kljucni element na clovekovih pravicah osnovanega pristopa (HRBA), ki se udejanja prek petih osnovnih nacel. Vsebuje tudi smernice za implementacijo teh ukrepov v praksah izvajanja raznih evropskih programov. Te smernice mora EU upoštevati pri zasnovi in izvedbi sleherne zunanje dejavnosti, dodatno pa jih podcrtuje tudi nedavno sprejeti financni instrument za obdobje 2021-2027 z angleškim imenom Neighbourhood, Development and International Cooperation Instrument (NDICI) - Global Europe. Ta cilj je bil kot ena redkih konkretnih usmeritev opredeljen tudi v Strategiji EU za pravice hendikepiranih oseb 2021-2030. Tako je v 6. poglavju tega dokumenta zapisana potreba po posodobitvi »zbirke orodij na nacin, da bo koordiniran razvoj EU zajel prav vse clovekove pravice, in to najkasneje do konca leta 2021«. Cilj takšnega pristopa je »nasloviti vse primere neenakopravnosti, vkljucno z diskriminacijo hendikepiranih oseb«. Ce želite izvedeti vec podrobnosti, obišcite naslednjo povezavo: https://www.edf-feph.org/a-first-concrete-action-by-the-european-commission-its-human-rights-toolbox-is-more-inclusive-of-persons-with-disabilities/ Vir: https://www.edf-feph.org/ 6. Evropski kongres o dostopnosti V zacetku junija je potekal dvodnevni kongres na temo dostopnosti v Evropi, ki ga je organiziral Evropski forum hendikepiranih, v sodelovanju z Microsoftom, Evropsko komisijo, Mednarodno organizacijo dela in Organizacijo invalidnih oseb (Disabled Persons Organisation). V razpravah so sodelovali tudi predstavniki številnih podjetij iz najrazlicnejših sektorjev. Pandemija covid-19 je mocno povecala delež oseb, ki delajo od doma ali se ucijo na daljavo, tako po Evropi kot po vsem svetu. Digitalizacija je koncno dosegla sleherno delovno mesto in ucilnico. Na omenjenem vrhu je tekla razprava o vprašanjih, kaj to pomeni za invalidne osebe in kako bi lahko prihodnost naredili bolj vkljucujoco za vse. Srecanje je seveda potekalo prek spleta, uvodni govor pa je imel predsednik Evropskega foruma hendikepiranih, Yannis Vardakastanis. Udeležence je spomnil, da mora biti v zvezi s podrocjem informacijskih tehnologij naš cilj predvsem to, da zagotovimo cim vecjo razširjenost, cenovno ugodnost ter dostopnost teh tehnologij za invalidne osebe. Vec podrobnosti na naslednji povezavi: https://www.edf-feph.org/european-accessibility-summit-accessibility-and-the-future-of-work-the-role-of-digital/ Vir: https://www.edf-feph.org/ Na vrh © 2002-2021 Vizitka RIKOSS Uredništvo, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije