Volilski shod v Velenju. (Koncc.) Razpravo o tako važni stvari, kakor so zadruge, katere bi popolno predrugačile stanje kraetov in meščanov, so preprečili ropotarji. Nehote se vpraša človek, ali ne služijo levičarji veletržcem, židom, najhujšim sovražnikom kmečkega stanu ? Zadruge pomenijo za veletržce, žide njihov poraz. Ljudstvo okleni se raisli o zadrugah! Zahtevaj odločno, da se čim prej obravnava v zbornici o zadrugah! Veliko hrupa je povzročil tudi šolski predlog dr. Ebenhocha. Pa kdor trezno misli o njem, bo kmalu spoznal, da glavne misli v njem niso napačne. V vsakem okraju skoro so drugačne razmere. Velik je razloček med deželo in mestom. Na deželi so drugačne razmere, v mestu zopet drugačne. Do sedaj so imeli prvo besedo o šoli na Dunaju. Da se niso mogli ozirati na vse mogoče razmere v posameznih krajib, občinab, mestih v Avstriji, je umevno. Dajali so na Dunaju šolske postave, po katerih so se raorali ravnati prebivalci cele Avstrije. Ali to je bilo ravno tako, kakor če bi čevljar naredil škornje za vsakega človeka po istem kopitu. Takemu početju bi se samo smejal pameten človek. Šolskim postavam pa, katere so tako kopito na šolskem polju, so se morali klanjati Ijudje. Po mnenju dr. Ebenhocha naj bi se vravnala stvar pametneje. Posamezne dežele bodo lažje določile postavo, katera bi odgovarjala razmeram tisle dežele. Tako meni dr. Ebenhoch. Pa še lažje bi šlo, ki bi se dala beseda tudi posameznim krajem. Postave se ne dajejo,da bi bile v škodo ljudstvu, temuč da bi ljudstvo obvarovale škode. Da se ne bo zgodilo prvo, se je treba ozirati na vsak način na razmere ljudstva. Ta misel menda vendar ni napačna. Še jedna misel je v dr. P^benhochovem predlogu. Ljudstvo^ po širni Avstriji je po svoji ogromni večini verno. Šola je tukaj, da spopolnjuje odgojo otrok. Ali kako bo spopolnjevala, ako ni na isti pcdlagi, na kateri sloni odgoja v domači hisi ? Domača hiša je verna, šola je brezverna, to se pravi, podlaga šolski odgoji ni vera; to ne gre! Med domačo hišo in šolo je nasprotje. To se mora odstraniti s tem, da se postavi šolska odgoja na versko stališče. Je tudi pametna misel. Nikdo jej ne bo ugovarjal, kdor jo je pregledal. Še drugih važnih predlogov bi bilo^ prislo prav mnogo v pretresovanje. tiosp. poslanec Žičkar se je potegoval zato, da bi se predrugačile postave o živinski zaprtiji. Radi vsake malenkosti pa se že prepoveduje trgovina. To je neznanska škoda za cele okraje. Take prepovedi bi morale ponehali. Gosp. poslanec je naposled še tudi prav dobro pojasnil novo pridobninsko postavo ter opozoril poslušalce, da naj skrbijo, da se izvoiijo v komisijo možje, kateri bodo ravnali po pameti. Svoje priznanje so izrazili poslušalci nad govorom gosp. poslanca s prav krepkim »živio«, da se je daleč na okolu razlegalo. Na prošnjo gosp. župnika Cizeja je gosp. poslanoc še pridjal nekaj opazk o socijalnem vprašanju. Tudi za te podatke so mu hvaležni poslušalci. Zdaj umevajo, kako nevarni sovražniki kmečkega ljudstva so prav za prav socijalni demokratje. Za gosp. Žičkarjem je poročal gosp. deželni poslanec Vošnjak. Tudi njegovo poročilo je zanimalo prav močno poslušalce. Tudi iz tega govora bodi navedenili nekaj mislij. V deželnem odboru ni zagotovljeno Slovencem, da bi vedno imel v njem mesto jeden slovenski poslanec. Letos je prišel po naključju vanj gosp. Robič. Pa Slovenci nočemo čakati samo na naključje, temuč zahtevamo, da se postavno prisodi jedno mesto Slovencem v deželnem odboru. To so predložili slovenski poslanci v deželnem zboru. Do sedaj se še ni rešila slvar. Dosti škode naredi kmetu divjačina. Pa kmet se ne sme braniti teh neljubih gostov. Postava mu prepoveduje. Zato je prav pametno bilo, da se je predložila sprememba lovske postave. Dežela vzdržuje s prevelikimi stroški dvoje gospodarstev, da bi bili uzorec drugim. Pa do sedaj se je na teh tratilo in ne gospodarilo. To se naj odstrani. Sploh gospodarstvi nimata prav nikakega pomena za celo deželo. Letos se je zahtevalo v deželnem zboru, naj se še nadalje vzdržujeta gospodarstvi. Slovenski poslanci so glasovali proti. Je bilo gotovo tudi pametno. »Siidmarka« se je osnovala, da bi pokupovala slovenska posestva ter naseljevala na teh trde Nemce. Glavni naraen tega društva je, preganjati Slovence raz njihovih posestev. To društvo je letos prosilo deželni odbor podpore. Da se mu ne bi dovolila, so napeli slovenski poslanci vse svoje moči. Pa ni bilo uspeha. Podpora se je dovolila. Tako se podpira z denarjem, katerega plačujejo tudi kmetje, sevcda slovenski niso izvzeli, društvo, katero deluje proti kinečkemu stanu. Pa gospodje Nemci v svoji zaslepljenosti ne sprevidijo te krivice, odobravajo jo, ker je naperjena proti Slovencem. To }e nekaj podatkov iz govora deželnega gosp. poslanca. Sprejet je bil jako bvaležno, kar je kazalo, da volilci popolno zaupajo gosp. poslancu.