Vinogradniki, pazite na vino! Letošnje vino je na"Dolenjskem izvanredno mo čno. Posebno tam, kjer so vinogradniki kasneje trgali, se dobe vina, ki se lahko merijo z najboljšimi tujimi vini. Mnogo je vina, ki vsled obilne sladkobe mošta še dobro pokipelo ni in je ostalo sladko. S takimi močnimi ali celo sladkimi vini pa vinogradniki v naših krajih niso vajeni ravnati in je (oaaj lahko mogoče, da se- bo posebno v vročem po, Jeinem fiasu v naših slabih toplih kleteh marsikomu tako lino vino spridilo. Zato je treba, da pri letošnjem vinu prav posebno pazimo, da se nam ne bode pokvarilo. Nizko vino, ki ima le malo alkohola (mo5i) in preoejSnjo množino kisline v sebi, je podvrženo pred vsem temu, da postane kanasto. Kan daje sicer vinu slab okus in mu jemlje i iqo6, brani ga pa le kolikor toliko pred veliko bolj nevarno boleznijo, t. j. pred cikom. Ako raste tedaj na površju vina kan, se na niem glivica, ki povzroča cik, ne more zlahka razviti. Kakor hitro pa ima vino nad 11% alkohola, se na njem kan več ne razvija in tu ima glivica cika poseono priliko, da se zaredi in razvije, kajti ravno tako kot kan, ljubi glivica cika zrak, poleg tega pa še toploto in močno alkofiolno tekočino. Mlada, lahka vina postajajo tedaj rada kanasta, močna, posebno sladka in stara ^ina, zlasti v topli kleti, pa cikasta. Ker se oikasto vino ne da ve8 popraviti in se ga da porabiti le še za žganjekuho ali pa za jesih, kis, utrpi posestnik, kojega vino scika, lahko veliko škodo. Kako je torej ravnati, da se take Škode obvarujerao ? Predvsem je vino v pravem Casu pretoSIti in tekoliko zažveplati. Za to delo je pripraven 6as rarnokar prišel. Pretofcimo sedaj naSe letošnje Tino in Ł& pri t«m seKollko zažveplajmo. C« 3» tido 1«p« ia .s^anovitne barve, zadostuje, da ga poikudmo ftcav dialo. Ena tenka žveplenka zadostuj« »* 4 ^h S bi vina. Oe vino rjavi ali fie je temne b*rr» k <e ne 6isti, je treba vzeti še enkrat toliko žvtplo^ Mesto žvepla se lahko rabi tudi nab-ijev bisul!it, v prvem slučaju 2 do 3 g, v druge« | { la fii vina. Natrijev bisullit je pfali, ki se med pr«takanjem poineša v vino. Ker se ga bolj lahlr* idobi, kos žveplo, bo njegova raba gotovo bolj pripoi*oajhra. Prihodnje spomladi (meseca marca) bode U^eba pretočiti vino v drugiS in ga zopet nekolike ZttžTepJati. Poglavitno pa je, da sode vedno zahvajaio. Kakor hitro ni sod polri, se nabero nad vinon t aodu zrak in ta — posebno v poletnem gorkem Sasu — močno pospeši razvoj glivic cika. Te gliT»e mapravijo tenko mastno kožico na površju vima, Pod le-t» kožico se laliko v kratkem vse vino pokvari. Zato ni prav, da imamo tako viuo aa pipi. C5e ga pa že kaj odtočimo ali 6e se posuši, nonuao in drugega manjšega sodčka, kjer hranimo takoaTano zaiijo, sod takoj zopet do vrlia iiapolniti. T« \t treba vsak teden ali vsaj vsakih 10—14 dni po»oiiS. Da se nain pa tudi zalija. ne scika, se jo aaora rs«tej «d vrha nekoliko zažveplati Lre tako je iuogoče močno letošnje viae oJurainitt 6ez vroSe poletje brez škode. GostilniŽar d», H tina HjM in ga seveda ne more sproti zalivati, na( raztoči vino v manjše sode, od tega pa le «nega nastavi. d^ige pridno zaliva, da so to vrha polni. Tato lahko vino hitro iztoči. ne da bi se mu s«ifc»Jtt. B. SkaK«ky.