Bogo Grafenauer PTUJ V SREDNJEM VEKU1 Ko se zgodovinarji pridružujemo počastitvi častitljive starosti ptuj­ skega mesta ob Dravi, moremo storiti to seveda le v duhu 'svoje vede, s kritičnim pretresanjem tega, kar o preteklosti tega mesta vemo — ali vsaj mislimo, da vemo. Hudomušnež bi mogel začeti že pri vprašanju, ali je pravilno geslo »1900 let mesta«, ki ga je bilo brati v zvezi z letošnjimi proslavami Ptuja na nekaterih njenih oznanilih2 — saj je legijsko tabori­ šče na južni strani Drave nastalo že sredi drugega desetletja po n. št.,3 civilno mesto pa je nastalo šele po opustitvi taborišča okr. 'leta 100, med­ tem ko je bilo pred 1900 leti taborišče samo prvič neposredno omenjeno v virih.4 Če pa postavimo v tem geslu naglas drugače »1900 let m e s t a«, nas to seveda prav tako opozarja na njegovo nenatančno formulacijo, obenem pa nas postavlja že v sredo enega izmed temeljnih vprašanj zgo­ dovine Ptuja v srednjem veiku — v vprašanje kontinuitete, tj. v kakšnih oblikah je zrasel srednjeveški Ptuj na oziroma ob razvalinah antične Poetovionis. Pisani zgodovinski viri seveda tega stika ne izkazujejo, saj se "po- slednjič v antičnih virih omenja Ptuj ob zmagi Teodozija nad Maksimi- nom »Petovione« leta 388,5 posredno leta 449 v poročilu bizantinskega poslanca Priska na Atilov dvor o Tatulovem sinu Orestu, ki »se je oženil z Romulovo hčerjo, iz Poetovionis mesta v Noriku« (apò Patabiônos, tes en Nôrikô poleôs).6 Njun sin je bil zadnji rimski cesar Romulus Aügustu- lus. Le z rezervo moremo misliti prav namesto Poetovio kot »mestoNo- rik« (Norikôn te palei) v sporočilu bizantinskega zgodovinarja Profeopija 1 Predavanje na Simpoziju, ki sta ga priredila ob tisočdevetstoletnici prve omembe Ptuja Muzejsko društvo v Ptuju in Zgodovinsko/društvo za Slovenijo, 6. oktobra 1969; objavi so dodane tri skice o razvoju mesta in opombe. Zgodo­ vina Ptuja je doživela poleg stare knjige F. Raispa, Pettau, Steiermarks älte­ ste Stadt, 1858, še dve celotni monografiji v zadnjem času: B. Saria, Pettau, 1965; Iva in Jože Curk, Ptuj, 1970. Podrobna bibliografija do 1933 je objavljena v CZN 28, 1933 (Fr. Baš), 242—254, medtem ko so poznejša dela navedena v obeh zadnjih monografijah. ^ 2 Prim, članek J. Zadnikarja, V diagonali skozi Ptuj, s podnaslovom »Ti- sočdevetstoletnica mesta«, Delo 26. aprila 1969. 3 B. Saria, Doneski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi, GMS 20, 1939, 119—131. 4 Taciti Historiae III/l: Poetovionem iri hiberna tertiae decumae legionis convenerunt ( t. j. 1. 69). 5 J. Klemene, Ptujski grad v kasni antiki, Ljubljana 1950, 62. e J. Klemene, n. d. 69. 11 Zgodovinski časopis 157 leta 546, da je dal Justinijan Langobardom -v plačilo za pomoč v vojni zoper Ostrogote »mesto Norik in utrdbe v Panoniji in mnoge druge po­ krajine«. Kakor sta namreč Hauptmann in Smid7 na podlagi imenovanja Poetovionis kot civitas Noricum pri Ammianu Marcelinu k sredi 4. stol. nanašala Prokopijev podatek na Poetovio, tako je Egger8 to izenačevanje zavračal in dokazoval, da je mišljena Celeia; v vsakem primeru gre se­ veda pri tem za mestna okoliša Celeiae i n Poetovionis in .ne za »pokrajino Norik«, kot so mislili nekateri v tujini in v zadnjem času tudi pri nas.9 Egger je namreč prepričan — zdi se, da je podobno mislil tudi Klemene, ko je govoril, da je Poetovio postal konec 5. stol. ostrogotsko oporišče, ko so si ti »ruševine... primerno preuredili« — da je Poetovio »od druge polovice 5. stol. naprej ostal pač še naselbina, ki je srednjeveški prepu­ stila v dediščino ime, toda mesto ni bil več, prav tako ne sedež škofije«.1'' V našem zgodovinopisju sicer navadno predpostavljamo, da je škofija v tem kraju propadla šele ob prihodu Slovanov (v 70, letih 6. stal. v to področje, deset let pozneje v Posavje in zgornje Podravje),11 vendar mo­ ramo priznati, da o njej nimamo poročila že več kot sto let poprej in da gre potemtalkem pri tem stališču zgolj za domnevo. V vsakem primeru sledi v virih o Pöetoviu po njegovi zadnji antični omembi 300 oziroma ,400 let moDka (kakor pač razumemo Prokopijevo sporočilo). Iz tega mraka se vnovič vzdigne Ptuj šele s sporočilom v Con- versio Bagoariorum et Caramtanorum, da je bila za vlade Pribine v Spod­ nji Panoniji — ni jasno, da bi moralo biti to šele po postavitvi za mej­ nega grofa, tako da velja kot terminus ante quem non leto 840 — ter.»v časih, (salžburškega) nadškofa Liutpramma« (836—859) posvečena cer­ kev »ad Bettobiam«; torej med letoma 840 in 859.12 Petnajst let po zadnji izmed obeh navedenih časovnih meja srečamo vnovič podatek, da je salz- burški nadškof Teotmar 874 posvetil »ad Bettowe ecclesiam Chosiuini comitis«.13 Ime tega grofa je bilo nekdaj poznano le po dveh virih druge 7 Procop'ii De bello Gothico HI/33; Lj. Hauptmann, Entstehung und Ent­ wicklung Krains, v Erläuterungen zum Histor. Atlas d. österr. Alpenländer 1/4, 2: Heft, 1929, 336 sl.; W. Schmid, Ptujske krščanske starosvetnosti, CZN 31, 1936, 113 si. 8 E. Egger, Civitas Noricum (1929), ponatis v Römische Antike und frühes Christentum I, 1962, 116—122. 9 Stj. Antoljak, Što zapravo znači u Prokopija Nagir.av ze nó/.ei, Zbornik radova Vizantol. instit. 4, 1956, 45—61; enako je sodil I. Pirkovič v svojem obravnavanju Langobardov na Dolenjskem, v predavanju za simpozij o zgod­ njem srednjem veku na Slovenskem (v tisku v Arheološkem vestniku) maja 1969 v Kranju; drugačno stališče dokazuje B. Grafenauer, Ustoličevanje koro­ ških vojvod in država karantanskih Slovencev, 1952, 418—420; gl. še B. Grafe­ nauer, HZb 11—12, 1958—1959, 317, in oceno VIN (Vizantol. inst. v Beogradu) Antoljakove razprave v Byzantinische Zeitschrift 50, 1957, 403. 10 J. Klemene, n. d., 71; R. Egger, n. n. m., 118. 11 Zadnji pregled B. Grafenauer, Proces doseljavanja Slovena na zapadni Balkan i u Istočne Alpe, Posebna izdanja ANU BiH XII, Simpozij um pred- slovenski etnički elementi na Balkanu u etnogenezi Južnih Slovena, 1969, 31—40. 12 M. Kos, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, 1936, 137, komentar 85 si. 13 Annales SJalisburgenses majores, ad a. 874, MGH SS XXX/2, 742. 158 roke kot »Gozwini comitis«, u tako da je zgodovinopisje skoraj soglasno mislilo na Kocljevega frankovskega naslednika z imenom Gcxzwin (če­ prav sta ostali za njegovo grofovanje na razpolago le dve leti do prihoda Arnulfa 876). Odkar pa poznamo od 20. let naprej obliko imena v velikih . salzburških analih,15 predlogi za oba prej poznana vira, je Pirchegger že 1940 in vnovič 1962 nastopili z domnevo, da gre za napačno zapisano ime Koclja (Chozili).16 Odkar je pokazal Mitteraurër, da v karolinških grofijah na jugovzhodu ne nastopa niti ime Ghosiwin niti Gozwin,17 je v resnici postala najverjetnejša razlaga, da je to cerkev začel graditi knez Kocelj in da je ob posvećenju še po njem imenovana. In zopet petnajst let kasneje je datiran (890, 20. nov. )t. i.' Amulfkium, darovnica, ki si jo je pod imenom Arnulfa prefalzificiral Salzburg okr. , leta 980, pri čemer pa se je po splošnem prepričanju zgodovinarjev opiral na neko pristno Arnulfövo listino.18 Med pristne podatke spada — zopet po splošnem prepričanju zgodovinarjev —-tudi prav to, kar vsebuje o Ptuju, kajti ti podrobni podatki pač nimajo nobene posebne zveze z na­ menom falzifikatorja. Mesto se glasi, da potrjuje Arnulf salzburški cerkvi »ad Pettouiam aecclesiam cum decima et duas partes civitatis cum ban­ nis, theloneis et ponte, que ab antecessoribus nostris ilio tradita fuerunt, et ex parte nostra addimus terciam partem civitatis que proprietas Ca- rantani fuit illique diiudicatum est eo quia reus magestatis nostrae cri- minatus est constare, exceptis subnotaüs rebus quas uxori iliius propter fidèle servitium concessdmus, id est in superiori civitate in origentali parte civitatis ipsius curtilem locum, ubi nova aecclesia incepta est, atque in inferiori civitate in occidentali parte civitatis ipsius illa curtilia loca que in potestate tunc habuit, cum nobis C et vineis X in Zistanesf eld ubi nun- quam antecessores nostri alicui quicquam dederunt, propter fidèle servi­ tium prenominati archiepiscopi (sc. Teotmara) tr-ibuimus ad praefatum moriasterium sicut acervi duo prope Trauum positi sunt, ex summitate terminis qui uuagreini dicitur, et ita sicut ille uuagreini tendit usque Treu- uina fluit in Trauum«.19 V nekoliko parafraziranem prevodu Franca Kosa: »Dalje potrdi kralj Amulf solnograški cerkvi to, kar so ji podelili njegovi predniki v Ptuju, namreč cerkev z desetino in dva dela mesta s sodstvom, mitnino in mostom. K temu pa še doda tretji del mesta, katerega je imel prej v svoji lasti neki Karamtanec, ki pa je izgubil svoje imetje, ker je bil zaradi veleizdaje obsojen. Izvzeta so lé tista posestva, katera je (Ar­ nulf) prepustil njegovi (Karantančevi) soprogi zaradi njene zvestobe, 14 Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II, 1906, št. 232: Auetarium Garstense, Annales s. Ruodberti Salisburgenses. • 15 MGH SS XXX/2, 742. ^ 16 H. Pirchegger, Erläuterungen zum Histor. Atlas d. österr. Alpenländer II/l, 1940, 120 in 178; Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaf­ ten und Gülten, Städte und Märkte, 1962, 58. . . 17 M. Mitteräuer, Karolihgische Markgrafen im Südosten. AÖG 123, 1963, posebej 162 si. 18 Fr. Kos, Gradivo II, št. 296; k temu H. Pirchegger v Pirchegger-Dungern, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark, Erg.-Bd., 1949; Lj. Hauptmann, ZC 4, 1950, 246; B. Grafenauer, Vprašanje konca Kocljeve vlade v Spodnji Pano­ niji, ZC 6—7, 1952—1953, 186 si. 10 Fr. Kos, Gradivo II, str. 224, št. 296. n* 159 ' namreč dvor v vzhodnem ali gornjem delu mesta, kjer so pričeli delati .novo cerkev; v dolenjem ali zapadnem delu mesta pa tisti dvori, katere je imela takrat v svoji lasti, s sto kmetijami in desetimi vinogradi na Zistanesfeldu (pdlje pri vasi Skorba — oz. po Pircheggerju zgornje Dravsko polje), kjer še niso nikdar njegovi (Arnulfovi) predniki komu kaj podelili. Tudi prepusti solnograški cerkvi zaradi zvestobe rečenega nad­ škofa zemljo, katera se razprostira od dveh postavljenih kupov blizu Dra- ,ve in od mejne višine, ki se zove Breg, po Pobrežju do' izliva Dravinje v Dravo.«2(> To je hkrati vse, kar vemo o Ptuju do začetka 12. stol., kajti v vseh potrditvah Salzburgu darovanega ozemlja do 1057 se v petih darovnicah ponavlja ista formulacija (977, 982, 984, 1051, 1057) in šele v potrditvi Friderika Barbarosse leta 1178 jo zamenja novo, drugačno besedilo.21 K temu tekstu, ki je izhodišče za obravnavanje ptujske srednjeveške zgodovine (prav tako kakor tudi za obravnavanje razvoja isalaburške po­ sesti v štajerskem Podravju), se bomo povrnili. Zaenkrat naj samo ugo­ tovimo, da v sporočilih pisanih virov zija med antičnim in srednjeveškim Ptujem velika vrzel. Na ime civitas oprt poskus zapiranja te vrzeli, najsi bo še v tako blagi obliki (npr. po Pirchegg. 1904: »Pettau erscheint freilich schon bei seinem ersten Auftreten als civitas, ohne dass wir entscheiden können, ob ihr das Stadtrecht im Mittelalter, sagen wir im VIII. oder IX. Jahrhundert verliehen wurde, oder ob sie ihre Stellung als Stadt noch aus dem Altertume herüber gerettet hat; man möchte allerdings letzteres vermuten«),22 se je namreč izkazal v luči raziskovanja postanka srednjeve­ ških mest pri nas kot neutemeljen, čeprav je dolgo in močno vplival na različno'pisanje o zgodovini Ptuja in še danes ponekod odmeva v napač­ nih formulacijah o Ptuju kot o »civitas-mestu« v 9. stol.23 Nekolika ožja postane ta vrzel, če dopolnimo pisane vire z arheolo­ škimi. Sicer prav gotovo kaže vzporejanje Pahičevih pregledov »antičnih naselbin in grobišč iz prvih štirih stoletij po n. št.« ter »staroslovanskih grobišč ter po večini na arheoloških najdiščih osnovanih prafar« v slo­ venskem Podravju in Pomurju (kjer je zajeto skoraj vse ozemlje Ptujske marke 11. stol.), da se res »s slovansko naselitvijo... tudi v Slovenskih goricah prične novo obdobje, v katerem za prvih 400 let preseneča po­ novna praznina najdišč«.24 Vendar je prav na področju Ptuja nekoliko bolje. Foznoantično grobišče na Zgornjem Bregu, v katerem se kaže do­ mače,' pa že s tujim, predvsem germanskim prebivalstvom pomešano 20 Fr. Kos, Gradivo II, str. 223 si.; H. Pirchegger, Die Untersteiermark, 59 si. 21 Fr. Kos, Gradivo II,' 460 (977), 473 (982), 482 (984); III, 1911, 179 (1051), 197 (1057); IV, 1920, 610 (1178). 22 H. Pirchegger, Geschichte der Stadt und Herrschaft Pettau im Mittel­ alter II, XXXV. Jahresbericht des... Gymnasiums in Pettau 1903/1904, 1904, 28. 23 Fr. Zwitter, K predzgodovirii mest in meščanstva na starokarantanskih tleh, ZC 6—7, 1952—1953, 219, 221—224, 227; a gl. npr. Iva in Jože Curk, Ptuj, v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Sovenije, 1965, 6; oba avtorja sta po­ pravila izražanje v knjigi Ptuj, 1970, 56. 24 S. Pahič, K predslovenski naselitvi Slovenskih goric in Pomurja, v Svet med Muro in Dravo, 1968, zemljevida 203 in 225,.citat 227. 160 ^ romansko prebivalstvo, sega prav blizu konca antike (v začetek 6. stol.)-25 Prav v to razdobje postavlja P. Koroščeva po novi analizi en grob s Pa­ norame in s tem potrjuje že poprejšnjo Sarijevo domnevo.26 Z druge strani se začenjajo po mnenju P. Koroščeve slovanske najdbe v Ptuju (posebej na Panorami) že s »karantansko« kulturo, katere začetek po­ stavlja v 7. stol. in izvaja njene oblike delno iz stika s staroselci (zlasti v Panoniji)!27 Tako bi preostala le še vrzel kaikega stoletja, čeprav seveda res vsa koncepcija dr. Koroščeve, izdelana v obliki disertacije, doslej še ni bila objavljena s celotno argumentacijo in zato arheološki svet še ni mogel zavzeti svojega stališča do nje. Brez dvoma pa segajo slovanske arheološke najdbe v Ptuju od zgodnejše stopnje na Panorami z grobovi na zahodni ravni gradu vsaj do 10. (če ne doli.) stol., torej še preko časa v katerem se začenjajo prve omembe srednjeveškega Ptuja v pisanih vi­ rih.28 Sosova je prav za 9. stol. ugotovila nekatere podobnosti med po­ drobnimi potezami pokopavanja na ptujskih in na zalavarskem grobišču;29 prav tako je Josip Korošec pred smrtjo začel razlagati nekatere sestavine ptujske materialne kulture, ki jih je poprej povezoval z bizantinskimi vplivi (tj. z importom), po objavah velikih povojnih izkopavanj na Mo- ravskem s ptujsko-moravskim stikom, posredovalnim seveda prek Blaten- skega kostela in njegove okolice.30 Poleg samega grobišča na zahodni grajski ravni pa velja v tem po­ gledu opozoriti tudi na uganko, ki jo vse doslej postavlja fpoznoantična trdnjavica.31 Njen poznoantični izvor ni sporen, čeprav so ga povezovali bodisi z utrjevalnimi deli ob utrjevanju notranjosti rimske države konec 3. stol.,32 z utrjenimi zatočišči, ki si jih je ob propadanju rimske moči gradilo prebivalstvo samo, ali z gotsko dobo oblasti nad tem delom Pano­ nije33 ali s kratkotrajno dobo bizantinske oblasti v prvem desetletju vojne z Ostrogoti v Italiji.34 Ne glede na spornost časa nastanka te zgradbe nas namreč vznemirja neodgovorjeno vprašanje — tudi tega je postavil že Baš — zaradi česa slovansko grobišče nikjer ne prestopa njene vnanje meje, čeprav nam je prav iz • slovenskega panonskega prostora znanih več primerov, ko so Slovani pokopavali svoje pokojne med zidovjem propadlih rimskih hiš.35 Ali je torej ta trdnjavica iz pozne antike služila 25 I. Mikl-Curkova, Poznoantično grobišče na Zgornjem Bregu v Ptuju, ČZN n. v. 2, 1966, 46—62. 26 P. Korošec, prispevek v tisku v ZČ 24, 1970; B. Saria, Archäologische Karte von Jugoslavien, Blatt Ptuj,. 1936, 41; isti, Pettau, 1965, 14. 27 P. Korošec, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantansMh Slova­ nov, še neobjavljena disertacija na filozof, fakulteti v Ljubljani (obranjena 19. VI. 1968). .28 J. Korošec, Staroslovensko grobišče na Ptujskem gradu, 1950. 29 A. Sós, Ausgrabungen von Zalavâr, Cyrillo-Methodiana, 1964, 222—261. 30 Ustno obvestilo, gl. B. Grafenauer, Slovansko-nemška borba za srednje Podonavje v 9. st.ole.tju, Hauptmannov zbornik (Razprave SAZU, razr. za zgo­ dovin, in družbene vede V), 1966, 57. 31 J. Klemene, n. d. 32 J. Šašel, K zgodovini Ptujskega gradu v arheoloških obdobjih in nekaj novih najdb na zahodnem vznožju, Kronika 9, 1961, 125 si. 33 J. Klemene, n. d., 60—81. 34 Fr. Baš, ZC 2—3, 1948—1949, 212. 35 J.' Korošec, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji, 1947, 36, 45. 161 tudi kakšnemu namenu Slovanov v času trajanja grobišča in kakšen je bil ta namen? Odgovor na ta nerazrešeni problem bi utegnil pokazati na Ptujskem gradu doslej najpreciznejšo prostorno kontinuiteto med antiko in srednjim vekom, kar jih poznamo. Medtem ko poznoantična in zgodnjesrednjeveška grobišča vrzel le močno zmanjšujejo in ko ostaja vprašanje neposredne prostorne kontinui­ tete v uporabi trdnjavice na zahodni 'ravni nerazrešeno, pa ime kraja neposredno dokazuje stik med Slovani in romanskimi staroselci. Ime Optuj izvira iz ad Petqjo.36 Še pomembnejša utegne biti Ramovševa ugo­ tovitev, da nemška oblika Pettau ni mogla nastati iz slovanskega imena Ptuj, marveč le iz romanskega Poetavi».37 Po njegovem mnenju naj bi v resnici sprejeli Nemci to ime iz ust ostankov staroselcev, ki so torej preživeli v tem okolišu vsaj dve stoletji sožitja s Slovani, kajti po jezi­ kovnih zakonih (nespremenjena p in t!) Nertici imena niso mogli prevzeti pred prvo polovico, po zgodovinskih podatkih pa ne pred sredo 8. stol.38 Vendar je treba^opozoriti, da Ramovševa teza med filologi ni povsem nesporna, kajti Skok je trdil zoper njo, da se »njem. Pettau ne-osniva na izgovoru Latina onoga kraja, nego je kasnije (u. 9. stolj.) učenim putem nastalo iz Peto vio, i to preko latinizatora u Salzburgu, koji su ovdje već u 9. stoljeću imali stražu protiv Madžara«.39 (Ramovš res pozneje te teze ni več ponavljal.)40 Vendar je treba že tu opozoriti, da isto ime — Poetovio in Ptuj — vendarle ne pomeni istega prostora. Ugodnost geografskega prostora na mestu, kjer z ene strani meja med Slovenskimi goricami in vzhodno ravnino, z druge strani reke pa hajdinska terasa zmanjšujeta poplavno in zato težko prehodno ozemlje Drave na najmanjšo mero in tako ustvar­ jata najugodnejše pogoje za brod prek reke v času pred tehničnim obvla­ dovanjem rečnih tokov in njihovega prehoda, je seveda ostala. Bila je še celo okrepljena s podedovanim rimskim mostom prek reke, kajti »most« v Arnulfinumu je — tako po pravici Saria41 — vsekakor še rimski. Toda prav dejstvo, da je bil rimski most odkrit (1913) v vsej dolžini na južnem bregu Drave (približno od obrežja nasproti, jugovzhodnemu začetku Viča- ve do Studenčnice pri Zgornjem Bregu), kaže, da je Drava na tem mestu od antike in zgodnjega srednjega veka naprej odplavila za vso svojo širino prostor rimskega mesta od današnjega muzeja (nekdanjega do­ minikanskega samostana) navzgor. Težišče rimskega civilnega mesta je bilo — drugače kakor legijskega tabora pred njim — res na levem bregu Drave, toda na prostoru Viča ve, Panorame in severno od prehoda med 36 Fr. Sturm, Refleksi romanskih palataliziranih konzonantov v slovenskih izposojenkah, CJKZ 6, 1926, 73; J. Kelemina, Hajdina, CZN 28, Ì933, 118. ;- 3' Fr. Ramovš, LjZ 39, 1919, 379 si. 38 Nemški (oz. bavarski) stik s, Ptujem je nemogoč pred prihodom Karan­ tanije pod frankovsko nadoblast okr. 745; zato je Sarijevo datiranje tega stika (s sklicevanjem na Kranzmayerja; Pettau, 14) v pr'vó polovico 8. stol. gotovo, prezgodnje. . ' 39 P. Skok, Oglej i Celje, CJKZ 3, 1921, 25 Si. 40 Fr. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II, Konzonantizem, 1924, 180, in Kratka zgodovina slovenskega jezika I, 1936, 34, 39. *? B. Saria, Pettau, 15. 162 -ìfe "•Џ\ -тц . Jpedn/i »'/"' l1- •ш 1 S/cica zemljepisnega položaja Petovija in njegovih arheoloških sledov. 1 _ bamnevni tek Drave v antiki (po položaju rimskega mostu m odsotnosti antičnih najdb v mestu južno od Prešernove ceste £ Slovaškega trga) m У zgodnjem srednjem veku (do konca uporabnosti rimskega mostu). 2 — Današnji tek Drave (na področju mesta vsaj od druge polovice 13. stol. naprej, ko je Ml zgrajen mMtski samostan). 3 - Rimske ceste in poti. 4 - Obseg_z arhe­ ološkimi najdbami zagotovljenih delov naselbinskih jeder rimskega Petovija. 5 - sSer vzhodnega obzidja rimskega mesta med grajskim gncem in Dravo, delno odkritega leta 1944. .- , . . Gradom in Panoramo do Grajene.*2 Poznoantični zid, čigar temelje so našli na današnjem Muzejskem trgu, to nedvoumno dokazuje, prav tako pa dejstvo, da so bili na ozemlju srednjeveškega mesta odkriti samo gro­ bovi poleg tega pa severovzhodno od današnje proštijskecerkve ostanki poznoantične cerkve, po utemeljeni razlagi pokopališke. Se več. Prostor srednjeveškega »starega mesta« je bil v antiki omejen na teraso pod Graj­ skim hribom, na kateri teče današnja Prešernova ulica in po kateri je vodila tudi tedaj cesta proti vzhodu. Ostali prostor mesta pod to teraso je naplavljen teren, ki je ostal izven inundacijskega ozemlja, ko je Drava premaknila svoj tek nad današnjo muzejsko teraso proti severu, pod njo pa proti jugu.43 Prostorno je torej srednjeveški Ptuj do -antične Poeto- vionis v podobnem- razmerju kakor srednjeveška Ljubljana do antične 42 B saria Blatt Ptuj, 30 si. (most),'31-40; Pettau, 12; I. Mikl-Curkova,4 O podobi in zgodovini rimskega Ptuja, Kronika 12, 1964, 74, s ., in Rekon­ strukcija podobe antičnega Ptuja, Kronika 16, 1968, 77-79; I. in J. Curk, Ptuj, 1970 15 42. '« Fr. Baš, Historično-geografski razvoj Ptuja, ČZN 28, 1933, 86—97. 163 Emone. Obe srednjeveški mesti sta nastali ob antičnem in zunaj njego­ vega jedra, obe v varstvu grajskih gričev, obe pa sta se z enim izmed svojih kril oprli na zunanjo stran dela antičnega obzidja in ga uporabili za svoje utrdbe (Ljubljana od Univerze do Križank, Ptuj na zahodu med Grajskim gričem in Dravo na Muzejskem trgu). Po tem razčiščen j u kontinuitetnih in diskonitinuitetnih vprašanj med antičnim in srednjeveškim Ptujem se moremo obrniti k skromnim podat­ kom o njegovi zgodovini do ustalitve gradu in naselbine pod gradom v salzburških rokah sredi 12. stol. Kraj je v časih obrske moči spričo svo­ jega pomena za prehod čez Dravo brez dvoma spadal v obrsko območje. Če smemo — kakor je sodil Joža Rus44 — uporabljati poznejše meje frankovskih mejnih grofij v 9. stol. kot oporišče za obseg ozemlja, ki so ga Franki osvojili ob svojih posameznih sunkih proti Obrom, spada Ptuj kot kraj v" poznejši Spodnji Panoniji45 v osvojitve iz let 795/796, v po­ hodih, ki sta jih vodila furlanski krajiščnik Erik in Karlov sin Pipin.46 Prav pomen mostišča za obrske pohode zbuja vprašanje, ali bi moglo (kljub grobiščem) v 'resnici ob mostu ali nad njim obstajati nepretrgano slovansko naselje ali pa so se Slovani morali občasno umikati v razgibano ozemlje severno ali južno od mostišča in se v dobah popuščanja oibrskih pohodov proti Italiji vnovič vračati k njemu. Zagotovljeno daljše obdobje nepretrganega razvoja se začenja vse­ kakor šele odkar si je po letu 840 z darovnico, o kateri se ni ohranilo nobeno neposredno sporočilo, pridobil tu posest Pribina;47 po prefalzifi- cirani Amulfovi listini je šlo tu za »dvore« (ourtilia loca),48 tj. središča dominikalnega agrarnega gospodarstva v različnih delih »civitatis«, ki pa brez dvoma predpostavljajo tudi k dvorom pripadajoče kmečke naselbine. Iz Pribinovega časa izvira prva cerkev v Ptuju (840—859), po njegovi 44 J. Rus, neobjavljena razprava Etape v zasedbi slovenskih dežel po Fran­ kih, gl; Kronika 4, 1937, 2. 45 Lj. Hauptmann, Mejna grofija spodnjepanonska, Razprave ZDHV 1, 1923, 323—350. 46 FR. Kos, Gradivo I, št. 293, 301. 47 Lj. Hauptmann, Razprave ZDHV 1, 1923; 312—314; M. Kos, Conversio. 137 si., 85 si., 90 si. 48 Fr. Kos, Gradivo II, str. 244. 2. Skica začetkov Ptuja v 9. stoletju in njihovega zemljepisnega položaja. S polnimi črtami so narisani domnevni tek Drave, most in antične smeri vzhod­ nih cest v 9. stol., s pikčastimi črtami tek Drave v 19. stol. ter most in pot, ki vodi od mostu s strani na glavno tržno ulico (Žitna ulica, Gosposka ulica, Prešernova ulica). Drugi znaki pomenijo: 1 — Obseg srednjeveškega mesta po dokončanem razvoju. 2 — Smer antičnega vzhodnega obzidja med »Zgornjim dvorom« in dominikanskim samostanom. 3 — Položaj staroslovanskega grobišča na zahodni ravnini grajskega griča. 4 Področji Kocljevega in Pribinovega dvora s cerkvama. I — Dvor in cerkev »in superiori civitate in origentali parte civitatis«. II — Dvor in cerkev «-in in­ feriori civitate in occidentali parte civitatis«. Ш — Staroslovansko grobišče. IV — Nova zveza glavne tržne ulice z novim mostom. 164 smrti pa je Kocelj, ki je prevzel očetovo dediščino (okr. 860/61), začel z gradnjo druge cerkve, omenjene 874. Po verjetni Pircheggerjevi razlagi Arnulf inuma se prav na to cerkev nanašajo tudi njegovi podatki o novi cerkvi.49 Vsekakor po letu 860, iz katerega je ohranjena obsežna darovnica Ludvika Nemškega salzburški cerkvi, v kateri Ptuj še ni zajet, morda pa tudi šele po padcu Koclja 874, in pred 887, v katerem je postal Arnulf fran- kovski kralj, je postal Salzburg posestnik dveh delov »civitatis«, starejše cerkve, sodstva, mitnine ali sejemske dajatve (theloneum) in mostu. Ko­ celj je — obsojen zaradi veleizdaje — izginil in je kralj zasegel njegovo posest, razen tiste, ki jo je ohranila njegova Frankom zvesta žena. To interpretacijo Arnulf inuma50 nova razlaga podatka o cerkvi iz leta 874 le še potrjuje, saj je sedaj z obeh strani povezana s Kocljem-Karantan- cem. Koclju zaplenjeno posest je Arnulf daroval Salzburgu (890). Toda že 894 so Madžari prvič udarili v Panonijo in jo opustošili, v letih 898 in 899 pa so se napadi ponovili in framkovska oblast je bila vržena v no­ tranjost Alp. Bavarski škofje so v pismu papežu leta 900 trdili, da »in tota Pannonia, nostra maxima provincia, tantum una non appareat ec­ clesia«.51 Ptuj je ostal v prostoru, ki so ga obvladovali Madžari. Tedanji Ptuj se je brez dvoma razlikoval od poznejšega srednjeve­ škega mesta. O tem ne govore samo »dvori« in njihova vloga v agrarnem gospodarstvu, marveč tudi položaj antičnega mostu, ki je tedaj pač še igral svojo vlogo. Tudi omemba »spodnje civitatis v zahodnem delu civi­ tatis« priča o tem, da je bil prostor med muzejem in Vičavo še prostor­ nejši — in verjetno je prav na tem mestu treba do^mnevati obstoj starejše cerkve iz Pribinovih časov, medtem ko je mogoče postavljati »zgornjo ci vitas v vzhodnem delu civitatis« z novo cerkvijo samo na razširjeni prostor podgrajske terase okrog proštijske cerkve. Težko je reči, v kolikš­ ni meri so bila ta naselbinska jedra zvezana: med seboj (npr. ob današnji Prešernovi ulici) s količkaj strnjenim sistemom hiš — prej se mi zdi to neverjetno, kakor pa verjetno. Vsekakor je mogoče domnevati dvore tudi v okolici (na kopi grajskega griča in drugod). Na zahodnem platoju Graj­ skega griča poznamo slovansko grobišče52 — eno izmed najobsežnejših v Sloveniji — seveda pa se tudi pri njem postavlja vprašanje, ali njegova uporaba vsaj v dveh desetletjih neposredne salzburške oblasti nad večino naselbinskega sklopa konec 9. stol. ni bila začasno pretrgana in nato zopet nadaljevana v 10; stol. • Ze uporaba izraza civitas v navedenih citatih jasno dokazuje, da je pravilna Zwitrterjeva ugotovitev, da more imeti ta izraz v 9. stol. zelo različne pomene (grad, raz v a lin e antičnega mesta,. bodisi naseljene bodisi nenaseljene in pod.), ter da tudi pri Ptuju nikakor ne gre za pomen »mesto« ali »meščanska naselbina«.53 Dodatne salzburške pravice pa ven­ darle kažejo na nek promet skozi kraj (most in vsekakor dajatve ob njegovem prehodu) ter na letne sejme; pa tudi'na posebno sejemsko sod- 40 H. Pirchegger, Die Untersteiermark, 58 si. 50 B. Grafenauer, ZČ 6—7, 1952.—1953, 186 si. 51 Fr. Kos, Gradivo; II, št••324, str. 245. 52 J. Korošec, Štarošlovansko grobišče na Ptujskem gradu, 1950. 53 Fr. Zwitter. ZC 6—7, 1952—1953, 221—224. 166 stvo poleg običajnega imunitetnega sodišča, ki je Salzburgu pripadalo na njegovih gospostvih.54 Po zmagi nad Madžari pri Augsburgu 955 se je postopno začela širiti nad ozemljem vzhodno od Alp vnovič nemška oblast. Druga za drugo se javljajo v darovnicah nove marke, v katere je bilo razdeljeno osvojeno ozemlje. Med njimi je bila 980 tudi Rachwinova grofija (comitatus Rach- vuini comitis), 'ki je bila severno od Savinjske55 in v kateri je ležal pagus Zitdinesfeld, zgornje Dravsko polje zahodno od Ptuja56 (leta 985); leta 1091 ise prav ta krajina imenuje marchia trans silvani,57 med letoma 1106 in 1124 pa marchia Pitouiensis.53 Vsekakor je bil prav na meji ozemlja, ki /je prišlo na prelomu 10. in 11. stol. vnovič v nemške roke, tudi Ptuj in Salzburg je s predlaganjem prefalzificirane darovnice svojih posestev tja do nekdanje spodnje Panonije v potrditev s strani različnih cesarjev od leta 977 naprej skrbel za obnovitev svojih nekdanjih pravic do ta­ mošnjih posestev. Skrb gotovo ni bila brezuspešna, vendar nam pa vse te listine ne povedo ničesar niti o obnovitvi niti o podobi tedaj nastaja­ jočega Ptuja. Prav nič se ne moremo nanje sklicevati, da se npr. Ptuj »znova pojavi v zgodovini 977 ter dobi zidani stolpasti grad in zemeljske . utrdbe«,59 kajti listine o Ptuju samo: ponavljajo podatke Arnulf inuma iz konca 9. stol. To ponavljanje do srede 11. stol. prav gotovo ne priča, da bi Salzburg od te posesti imel posebne koristi ali posebno ozke stike z njo. Šele po nemško-ogrski vojski sredi 11. stol. se je utegnil položaj spremeniti. Toda v obmejnih predelih so tekli naprej, medsebojni napadi in pustošenja. Meja salzburškega ozemlja južno od Drave je v tedanjih virih vselej napovedana le do ustja Dravinje v Dravo,, torej le,do ptuj­ skega okoliša. Tudi ohranjena sporočila iz 12. stol. o prostoru med Dravo in Muro kažejo, da je segala oblast nemške države le do črte, ki povezuje prek Slovenskih goric Radgono s Ptujem., Obmejna področja so bila tudi znotraj marke predmet pogostnih napadov. Tako pravi menjalna listina med mejnim grofom in šentpavelskim samostanom iz časa med 1106 in 1124 v široki okolici Maribora, da so ta loca.... crebra hostium irruptione devastata et in solitudinem maximam fuèrant exparte redacta;№ podobno sporočilo se ponavlja kot označba dobe pred sklenitvijo miru med salz- burškim nadškofom Konradom in ogrskim kraljem Štefanom (med 1125 in 1127) za vso Ptujsko marko,61 o posameznih napadih .pa je govora tudi še pozneje (npr. 1131).62 ' Dejansko se začenja novi razvoj Ptuja — tako gradu kakor mesta pod gradom — prav od Konrada naprej. Šele. ta razvoj nam je poleg 54 Fr. Zwitter, ZČ 6—7, 1952—1953, 223, 242 si. ,*+* 55 Fr. Kos, Gradivo II, št. 470. ' ' ,S 56 Fr. Kos, Gradivo II, št. 487. -;~ : • '• 57 Fr. Kos, Gradivo III, št. 395.- 58 Fr. Kos, Gradivo IV, št. 22. ' 59 J. Curk, v Svet med Muro in -Dravo, 300; podobno dvomljivo stališče v Ptuj, 1970, 58. ... 60 Fr. Kos, Gradivo IV, št. 22. ' . 61 Fr. Kos, Gradivo IV, št. 88. 62 Fr. Kos, Gradivo IV, št. 105. -" • / . 167 tega — po koncu 9. stol. — vnovič znan po virih. Stanje ob relativni ustalitvi miru na ogrski meji pred mestom opisuje njegov življenjepis z besedami: Bethowe antiquum extitit castrum, sed dirutum multis tem­ poribus, atque ab ilio, sicut hodie cernitur, reedificatum est.63 Gotovo je pripadla prav temu gradu poglavitna, naloga v namenu, ki ga je imel po besedah življenjepise a Konrad ob svojem utrjevalnem delu, ki je zajelo tudi Lipmico in Rajhenburg: »njegov namen je bil zavarovati marko z gradovi, razpostavljenimi na primernih utrjenih krajih, da bi jo mogel braniti, ako bi Ogri zaradi svoje naravne nestanovitnosti pre­ lomili prisego«.64 Nepolnih petdeset, let zatem je potrdil cesar salzburške pravice v Ptuju brez ponavljanja podatkov iz 9. stol: »v Ptuju cerkev z desetino in vse mesto (totam civitatem) s sodstvom, mitnino mostom m vsem, kar spada k temu kraju«6« (5. jun. 1178). 2e od začetka 30. let 12. stol. pa ptujskega razvoja ni nosil več Salzburg sam, marveč salz- burška ministerialna rodbina (doma najbrž iz Lungauua), ki si je nadela ime po mestu (gospodje Ptujski) m postala v 13. stol. ena izmed naj­ močnejših rodbin med štajerskim plemstvom.66 Toda oglejmo si zopet najprej razvoj obeh sestavin protiogrske utrd­ be, zgrajene za Konrada med 1131 in 1147 — gradu in mesta. Grad je bil po izkopavanjih stäroslovanskega grobišča in domnev­ nega staroslovanskega svetišča na zahodni ravnini glede svojega razvoja analiziran dvakrat,« v bistvu po istih virih (le da Curk navaja napačno se dva podatka o dvorih v mestu in Zahnovo listino o castrum minus v Ptuju iz leta 1231, ki v resnici ne obstaja),68 vendar z različnim rezul­ tatom. Jedro gradu je zraslo vsekakor na vrhu hriba, na mestu sedanjega grajskega poslopja. Sporno pa je vprašanje, kje je stal drugi grad — castrum minus — na grajskem griču ali v mestu. Gre za interpretacijo podatkov, ki govore o dveh gradovih v Ptuju: Baš postavlja tudi castrum minus na grajsko planoto, medtem ko pomeni to ime po Curkovem mne­ nju Gorenji dvor v današnji Prešernovi ulici (št. 33), ki še danes stoji. Podatki so naslednji: 1247 se navaja vazal Ptujskih Hermannus de Pettouia de castro minori,6» kar predpostavlja seveda tudi castrum majüs (castrum domini Hermann! se omenja že 1235);™ 1258 (ne 1265 kot Curk) 63 Fr. Kos, Gradivo IV, št. 109. Wa "F.r- Kos< Gradivo IV, str. 66; citat je Kosova parafraza besedila- Haec am1ciüaerahSaUnPTnW^r0S fШса^ P?-St comP?situ™ *ter Se et illos foedus amicitiae, hac intent one et Providentia, ut si'forte contingeret illos iuxta naturalem inconstantiam fidem violare, marchia castris super loca congrua disposais munita, repugnandi haberet ausum et copiam. . 65 Fr. Kos, Gradivo IV, št. 610. . steiermSkPÌ6?slgger' ^ ^™ ™" mtaU' ZHVSt 42' 1951' 3~36; Die Unter- Кгоп^ГбЛ^В^бб3" V PtUJU' ZC 4' 195°' 127-150; J- Curk' Ptu^ Z™*' ^^^^^^&^^ЛЈ^^а347'gL J-Zahn-Urkunden- 69 J. Zahn, Urkundenbuch III, št. 15. 70 Fr. Kos, Gradivo V, 1928, št. 233. 168 omenja Otakar iz Geule ob opisu pogajanj med ogrskim mladim kraljem Štefanom in salzburškim nadškofom Ulrikom pred Ptujem, ki ga je prvi oblegal zaradi upora Hartnida Ptujskega, beide burg und «tet (v. 5782);71 v pogodbi med nadškofom Friderikom in Friderikom Ptujskim se leta 1280 omenjajo prav tako gradova in mesto (Vesten und Stadt);72 najpo­ membnejši je popis ptujskih posesti iz časa 1296/1300, datiran pri Langu napačno v leto 1433,73 ki navaja »datz Pettaw die brugk und den- turn von der purge und das Wenich haws (castrum minus!) und was auf dem per g ist und zwelf umib den perg, die zu dem purckléhen ge- hörent; tudi 1428 se v oporočnem določilu zadnjega Ptujskega omenjata Haus und Veste Pettaw ločeno od mesta.74 Če navaja podatek okr. 1300 castrum minus (Wenich haus) v nemščini izrecno poleg gradu in stolpa na grajskem griču, je pač spor odločen v korist Basa (in prav talko najbrž tudi njegov spor okrog izkopa, ki je bil nekdaj proglašen za »slovansko svetišče«, čeprav tudi s tem še ni razrešena vsa njegova arheološka problematika).7^ Če poleg tega v enem izmed redkih sporočil o pregrajevanju v 16. stol. zvemo, da je »dail Antonio de Piva 1556 star stolp podreti (abtragen liess)«, se more to nanašati pač na ta castrum minus, ne pa na stolp, ki je še v 17. stol. stal V okviru, gradu in ga je videti na mestnih vedutali ter so ga podrli šele pozneje.76 Zgodovino .gradu v srednjem veku bi torej mogli povzeti takole: Vse, kar se trdi o gradnjah v 11. stol., so samo domneve, ki slone na splošnih potezah delovanja nadškofa Gebharda (1060—1088) v Brezah; v Konr adovi dobi je bil zgrajen na grajskem hribu dvojni grad — maj us na kopi griča,, minus na grajski ravni; kadar ni bilo nadškofa — tako ,™л^ p.°natis teSa mesta po Seemiillerjevi izdaji Otokarjeve Rimane kronike 'M™ Deutsche Chroniken V/l) pri H. Pirchegger, Geschichte Pettaus im Mittelalter I, XXXIV. Jahresbericht des ... Gymnasiums in Pettau 1902—1903 1903, 23; J. Curk, Kronika 6, 1958, 57; gre za prvi upor štajerskih ministerialov zoper Ogre 1258, medtem ko 1265 Ogri seveda v. Ptuju niso imeli več kai opraviti. 72 A. Lang, Die Salzburger Lehen in Steiermark bis 1520, Graz 1937—1939 54. ' 7S A- LanS. n. d., 61; za datiranje delitve posesti med Friderikom in Hart- nidom gl. H. Pirchegger, ZHVSt 43, 1951, 18; napačni datum uporablja še Curk, Kronika 6, 1958, 58. 74 A. Lang, n. d., 61. 7° J. Korošec, Slovansko svetišče na Ptujskem gradu, 1948- Fr Baš in Korošec, Problem slovanskega svetišča na Ptujskem gradu, ZČ 2—3 1948—1949 ?061T^39inDj;.B^škTović'.Problem slovensk°g hrama u Ptuju, Starinar, SAN,' 1, 1950 39—46; J. Korošec je do konca življenja ostal pri mnenju, da je mo­ goče stratigrafske podatke združiti samo s stavbenim objektom do 10. stol. in je bil namenjen vnovič s podrobnejšo obravnavo stratigrafskih elementov bra­ niti svojo tezo, da gre pri objektu za staroslovansko svetišče; čeprav sem drugačnega mnenja in imam polemiko zoper to razlago za prepričljivo, je vendar res, da je ostala stratigrafska stran te problematike doslej tako re­ koč neobdelana. ?° H- Pirchegger, Schloß Ober-Pettau, v Hausmann, Südsteiermark, 1925, 372; J. Curk, Ptuj, 1970, 92, prenaša ta stolp brez argumentacije kar,v okvir mestnega obzidja. • - - ' 169 3. Poglavitne črte do­ zorelega srednjeveškega Ptuja, postavljene v okvir Montecuccolijeve- ga načrta utrdb sredi 17. 'stol. (s pomočjo Pircheg- gerjeve predloge). 1 — Castrum maj us (veliki grad). 2 — Ca­ strum minus (mali grad). 3 — Zgornji dvor Ptuj­ skih. 4 — Spodnji dvor Ptujskih. 5 — Pfisterjev dvor (v začetku 15. stol. v rokah Ptujskih). 6 — Dominikanski samostan. 7 — Minoritski samo­ stan. 8 — Prosti j ska cer­ kev. 9 Spehova vrata. 10 — Ogrska vrata. zvemo po določbah Ob pomiritvi Ptujskih, z nadškofom konec 13. stol. — so prebivali v večjem gradu ministeriali, v manjšem njihovi vitezi; kadar je prišel v Ptuj nadškof, so se Ptujski morali umakniti v manjši grad in v večjem napraviti prostor svojemu gospodu.77 Ves ta razvoj nima nobene zveze z zgradbami v mestu. Okrog gradu je bilo še dvanajst hiš za grajske stražnike. Castrum minus je bil porušen šele sredi 16. stol., ko je dobili grad ob utrjevanju zoper Turke podobo, ki jo kažejo njegove prve slike iz 17. stol. Prvo razdobje nepretrganega razvoja mesta od srede 12. stol. naprej nam je znano manj, kakor zgodovina gradu, toda poglavitni ele­ menti so vendarle jasni in nedvomni. Gotovo gre za naselbino meščan­ skega tipa. Njeno hrbtenico predstavlja trg v obliki ceste med župno cerkvijo in zgornjim dvorom (Korngasse, Herrngasse, Prešernova ul.). Od tod proti Dravi se spuščajo majhne ulice, ki prav tako spadajo v staro mestno jedro, na vzhodu, vse do približno Krempljeve ul., seveda z vključenim spodnjim dvorom (sedanjim občinskim sodiščem). Oporišče naselbine je bil z ene strani čim varnejši položaj med hribom z močnim gradom in široko reko; zato se je prestavila in osredotočila iz razsejanih in po Madžarih rušenih dvorov na ozemlje, ki ga je bilo najlaže zava­ rovati: med prostorom, kjer se grajski grič najbolj približa reki na za­ hodu in med Krempljevo ul. na vzhodu, po kateri so približno speljali 77 A. Lang, n. d., 53—57; H.^ Pirchegger, ZHVSt 42, 1951, 15—17. 170 vodo Grajene in tako povečali varnost kraja. Ze smer tržne ulice kaže, da ni bil oporišče meščanske naselbine, ki je tako nastajala in se nepre­ trgano razvijala od srede 12. stol. naprej, na Dravi most, ki ga kažejo poznejše upodobitve Ptuja in ki se je naslanjal na levi breg pri trikotno lijakastem tedanjem Svinjskem, poznejšem Lesnem in današnjem Hrvat­ skem trgu. Prešernova (stara Žitna) ulica teče v smeri od starega rim­ skega mostu proti župni cerkvi in prav gotovo je to začetek, od katerega se je razraščal kraj s cestami v podobi ribjih kosti, kakor pravi Curk. Na prehod Drave na starem mestu rimskega mostu ne kaže samo domi­ nikanski samostan, čigar postanka na njegovem mestu si sicer 1230 ne bi mogli pametno razložiti,78 marveč tudi še zapis iz leta 1322: die Wei- dowe pi der stat ze Pettow, da die prudkh übergeht.79 Zahn in za njim Baš80 sta sicer mislila pri imenu Weidowe na ledino na desnem bregu Drave, toda formulacija kaže le na levi breg, na Vičavo', za katero doku­ menti tega časa uporabljajo podobna imena81 in ki je bila v sporih med Ptujskimi in Salzburgom okr. 1300 očitno posebnega pomena. Most je postal neuporaben pač šele s prestavitvijo'glavnega dravskega toka (pri čemer so morda že poprej nastopale motnje s kakimi rokavi?) — in po vsem sodeč je zvezana ta z deževnim obdobjem 14. stoletja, ki je trajalo do začetka 15. stoletja. Natanko, ne vemo, kdaj je moral biti stari most opuščen in postavljen novi — Curk po pravici misli na 14. stoletje. Gotovo je novi most stal že 1376, kajti z njim je zvezana določba v mest­ nem pravu iz tega časa, da morajo' kmetje ob sejmih puščati svoje vozove na SvinjiSkem trgu. Vendar je še okr. 1433 tekel med Ptujskimi in nad­ škofom spor ne samo za most, marveč tudi za brod pri Ptuju, kar bi moglo kazati na kake spremembe teka Drave in težave pri prehodu prek_ nje celo še v 15. stoletju.82 Med posameznostmi pri mestnem razvoju kaže proštijska (župna) cerkev na gradnjo 12. stol. in nato pomembno pregrajevanje in slikarijo iz druge četrtine 13. stol. Leta 1230 je nastal — zunaj trga in vsekakor pred njegovimi utrdbami (pri čemer moremo misliti le na jarek, nasip iz zemlje in kake palisade na njem) — dominikanski samostan ikot prvi samostan pri mestu, med 1251 in 1270 pa (po do druge svetovne vojne ohranjenih ostankih fresk, ki se skladajo s slogom slik v zahodni empori v Krki, nastalih po 1263) minoritski samostan, prvi zahodno od zgornjega dvora, drugi ob spodnjem dvoru na vzhodni strani mesta. Šele 1251 je mesto dobilo obzidje, v katerega je bil dominikanski samostan že zajet, medtem ko je bil minoritski zajet .očitno šele pozneje. Prav v ta čas 78 Značilno je postopno padanje pomena tamošnjih mestnih vrat, dokler ni v Montecuccolijevem načrtu utrdb iz 17. stol. to očitno prava slepa ulica, medtem ko so vsi pomembni izhodi iz mesta na jugu (most) in vzhodu (špe- hova in ogrska vrata). 79 A. Lang, n. d., 61. 80 Fr. Baš, ČZN 28, 1933, 97. 81 A. Lang, n. d., 61 — Weydsaw, 407 — Weythaw in pod. 82 A. Lang, n. d., 65 in 61; zveza z drugim aktom seveda kaže, da gre že za starejši spor med okr. 1300 in 1433, čeprav tudi v 15. stol. še ni bil poravnan; premeščanje Drave je potekalo gotovo s prestavljanjem rokavov in gà zato v podrobnostih sploh ni mogoče" zasledovati. 171 spada po Zwitterjevem mnenju dvig Ptuja iz trga v mesto, čeprav zapis mestnega prava iz 1376 sam postavlja začetek njegove veljave (z gospodi) okrog leta 1300, prav gotovo pa del njegovih formulacij povzema določbe pomirjevalnih pogodb med Ptujskimi in nadškofi iz zadnjih desetletij 13. stol. in celo določbe o razmerju s Slovensko Bistrico v privilegijih, ki segajo do srede 14. stol. Vsekakor je mesto že dograjeno, ko je bil zgrajen novi most. Sicer si ne bi mogli razlagati, da pristaja na levi breg prota fronti hiš in da se ulica proti glavnemu trgu ne izteka naravnost iz mostu naprej, marveč se je bilo treba obrniti prek Svinjskega trga na levo. Umetnostni razvoj kaže s svojimi ostanki kot na glavno gradbeno razdobje na 13. in 14. stol., zlasti pa je poudariti Cevčeve ugotovitve v analizi ptujskih plastik, ki kažejo v Ptuju ob prelomu 14. in 15. stol. morda tedaj najpomembnejše središče umetnostnega življenja v slovenskih pokrajinah.83 »Sorazmerno nagel razvoj mesta v 13. in 14. stol. je povzročil, da je bil Ptuj že v prvi polovici 15. stol. urbanistično in gradbeno izdelano mesto, ki se je v prihodnjih stoletjih samo še stilno in tehnično komu­ nalno izpopolnjevalo.«84 Doseglo je tudi že svojo velikost (okr. 180 hiš — približno enalko število kakor jih je štel tedaj tudi Maribor),85 ki se je začela vnovič spreminjati šele v 19. stol., vendar tedaj v znatno manjši meri kakor pri mestih 'na sploh na Slovenskih tleh, ker je ostal Ptuj ob strani že pri določanju »komercialne« ceste Dunaj—Trst v 18. stol., prav tako pa sredi 19. stol. tudi ob strani glavne železnice v isti smeri. Druge elemente ptujske srednjeveške zgodovine, v katerih moremo povzemati le že stare ugotovitve, moremo na tem mestu le še bežno pre- leteti. Zgodovina Ptuja in okolice je zvezana s Salzburgom in s salzbur- škimi ministeriali, Ptujskimi gospodi. Obsežna salzburška posest je se­ gala na desni breg Drave le z ozkim pasom med Loko in ustjem Dravinje. Njeno težišče pa je bilo na levem bregu, kjer je segala po opisu 1322 od gradu Vurberg proti severovzhodu do Pesnice in po starejšem mnenju nato naprej do Sčavnice in po njej proti vzhodu do ogrske državne meje; Pirchegger je pred sedmimi leti to svojo nekdanjo razlago popravil86 ter sedaj misli, da voda Tzienitz pomeni enega izmed potokov okrog nekda­ njega Sv. Andraža (dan. Vitomerci), od koder je tekla meja proti vzhodu po grebenih Slovenskih goric, tj. po razvodnem grebenu med Muro in Dravo. Vse, kar je znotraj tega ozemlja, je po tem tekstu ali salzburška neposredna posest ali salzburški fevd: Iz prvotnega jedra, ki ga je zavzela v tem prostoru salzburška po­ sest z darovnicami 9. stol. in njihovim uveljavljanjem s pomočjo faizifi- kata konec 10. stol., se je razširila zlasti z dvema sunkoma, ki sta oba 83 E. Cevc, Srednjeveška plastika na Slovenskem, 1963, 105—106, 109—114, 123—168; Fr. Stele, Gotsko stensko slikarstvo v Ptuju in minoritska cerkev, Poetovio-Ptuj 69—1969, 1969, 120—135. 84 J. Curk, v Svet med Muro in Dravo, 302. 85 B. Saria, Pettau, 26; H. Pirschegger, Die Untersteiermark 19. 86 H. Pirchegger, Die Untersteiermark, 14.' 172 zvezana z delovanjem Ptujskih gospodov. Na meji med 12. in 13. stol. so v bojih z Ogri osvojili ozemlje od črte Sv. Andraž—Ptuj na zahodu do črte Kog—Središče na vzhodu, poleg tega si pa sredi 13. stol. pridobili tudi Bori, ki je ostal v njihovih rokah kot nekaka čudna samostojna gospoščina med Ogrsko in Štajersko in tja do 15. stol. ni priznaval niti ene niti druge oblasti nad seboj. Tudi razširjenje salzburške posesti na zahod s pridobitvijo Vurberškega gospostva (1246) je uspeh Ptujskih gospodov, čeprav z mirno obliko dediščine in ne z osvajanjem. V teh okoliščinah je seveda razumljivo, da je imel Salzburg v neposrednem uživanju na tem velikem ozemlju znatno manj zemlje 'kakor njegov ministerial in ptujski grajski grof. Po pomirjevalni pogodbi, s katero se je Friderik Ptujski 1286 po poskusu osamosvojitve podvrgel salzburški fevdni oblasti, je moral vrniti svojemu gospodu 14 desetinskih dvorov, in 26 vasi — urbar salzburške posesti iz leta 1322 našteva 29 krajev s 358 hubami in 10 domci. Fevdna posest Ptujskih gospodov na tem ozemlju v 14. in začetku 15. stol. je znašala 324 hub v ormoškem, 70 hub v ptujskem in okrog 330 hub v vurberškem okolišu; poleg tega so si med svojim bojem za osamosvojitev med sredo 13. stol. in 1320 — tedaj se je ta posest vrnila Salzburgu— prisvojili v teh treh okoliših številne aktivne fevde (po seznamu iz leta 1320 je šlo za 688 hub, ki so bile v rokah 62 vazalov). Le tako se more razložiti prav v tem času izredna vojaška moč Ptujskih, ki so sodelovali v bojih proti Otakarju z 200 ko­ njeniki (tj. z najmočnejšim oddelkom s Štajerskega). Ptuj je od svoje obnovitve pod Salzburgom in Ptujskimi gospodi v 12. stol. naprej užival težko usodo mesta ob. meji. Sprva je bil sam nosilec ekspanzije in gibanja meje proti vzhodu. Po 1254 je prišel s Šta­ jersko pod ogrsko oblast. Zaradi upornosti Ptujskih je izročil Bela varstvo Ptuja križnikom nemškega viteškega reda iz Velike Nedelje, v Ptuju pa je bil — pred propadom kratkotrajne ogrske oblasti v korist Otakarja (1260) — tudi sedež mladega kralja Štefana. Tudi za Otakarjeve vlade je ostalo zaupano varstvo mesta križnikom. Brez dvoma je bil tudi to eden izmed vzrokov, ki so pognali Ptujske gospode v prve vrste Otakarju nasprotujočega štajerskega plemstva na strani Rudolfa Habsburškega. Težke razmere v teh burnih desetletjih so pa razrahljale tudi salz­ burške pravice do. Ptuja in njegovega velikega gospostva. Ko je nadškof Ulrik 1258 s pogajanji- z mladim kraljem Štefanom reševal Ptuj pred osvojitvijo z naskokom, in pred opustošenjem, s katerim so Ogri grozili mestu zaradi upora Ptujskih, je prepustil mesto ogrskemu kralju v za­ stavo za 3000 funtov, ki jih je sam nujno potreboval za tedanji boj zoper svojega tekmeca v Salzburgu, Filipa Spanheimskega. Zastavljena gospo­ ska je tako prešla na Otakarja in po 1276 na Rudolfa Habsburškega, ki jo je vnovič podelil Ptujskim gospodom. To je bil položaj, v katerem so se. Ptujski poskušali osamosvojiti in se otresti salzburškega ministe- rialstva. Čeprav so pri tem uživali celo vladarjevo naklonjenost, so se konec 80. let morali vnovič ukloniti, resda ne brez vsakega uspeha: delu posesti so se sicer morali odreči in jih vrniti nadškofu, za ostala priznati vnovič fevdno nadoblast, omejene so bile tudi njihove pravice nad ptuj- -skimi cmeščani in koristi, od vzdrževanja obrambe ptujskega gradu in 12 Zgodovinski časopis ПЗ mesta, toda pridobili so dednost preostalih pravic in svojega položaja. Celo po smrti zadnjega Ptujskega gospoda, Friderika (1438) je bila raz­ deljena njihova posest med njihove sorodnike. To je bilo izhodišče, iz katerega se je širila še v veliko večji meri kakor v območju salzburške posesti njihova moč zunaj tega področja od Kranjske do Avstrije na severu s pomočjo nakupovanja, tako da so v dobi svojega največjega vzpona v 14. in začetku 15. stol. nekaj časa uspešno nastopali kot tekmeci mogočnih Celjskih grofov. Po koncu mogočnega rodu se je zdelo, da se bo mogla salzburška oblast nad mestom vnovič okrepiti. Toda burni časi, ki so se začeli za slovenske pokrajine v drugi polovici 15. stol., so salzburškemu gospostvu nad mestom, čigar obmejni in trdnjavski pomen je v teh okoliščinah vnovič močno zrasel, pripravili konec. Ko se je nadškof v svojem sporu s Habsburžani zvezal z Ogri, je mesto zasedla vojska Matije Korvina in šele 1490 ga je iztrgal Maksimilijan iz ogrskih rok, vendar ga je »zaradi posebno pomembnih vzrokov« — tj. zaradi njegovega vojaškega pomena — pridržal sebi. Tudi ko ga je 1511 vnovič zaupal salzburškemu nad­ škofu, je ostal sedež deželnoknežje zastavne gosposke. Leta 1555 je mesto z gospostvom (s povračilom zastavne vsote) Ferdinand odkupil in tako je dokončno ugasnila salzburška stara pravica nad mestom. Za ptujske meščane in njihovo gospodarstvo je bil ta položaj gotovo ugodnejši. Odkar je Štajerska dežela prišla po 1276 v roke Habsbur- žanov, je namreč naletela ptujska trgovina z vinom proti zahodu skozi Slov. Bistrico in Maribor vedno vnovič na težave in večkrat celo na prepoved vožnje ptujskega vina skozi ti dve mesti. Medtem ko se je razmerje v Slov. Bistrici sredi 14. stol. uredilo, je trajala »vojna« zaradi vinske trgovine z Mariborom z manjajočimi se uspehi vse do 18, stol. Podobne težave je imel Ptuj do 16. stol. tudi s'posredniško trgovino med Ogrsko in Italijo in obratno. V 14. stol. so se vrstile prepovedi habsbur­ ških deželnih knezov zoper to ptujsko trgovino, ki stoje na začetku politike, ki je »odločila prioriteto Maribora pred Ptujem« (Zwitter). Prehod Ptuja pod Habsburžane je pač vsaj nekoliko olajšal težave v tem pogledu, zlasti odkar se v 16. stol. tudi v habsburški gospodarski politiki • začenjajo prvi ukrepi v korist tržaške ceste prek Krasa (Gestrin). Zusammenfassung ' PTUJ (PÉTTAU) IM MITTELALTER Die zweifache Übernahme des Ortsnames (ad Poetojo-Ptuj; Poeto vio-Pet- tau) zeugt über die Siedlungskontinuität und die Begegnung der Romanen nicht nur mit den Slaven im 6. sondern möglicherweise auch mit den Franken oder Baiuwaren nach der Mitte des 8. Jahrhunderts, obzwar zwischen der letzten Erwähnung von Poetovio in der Spätantike (448 bzw. 546) und der ersten im Frühmittelalter (846—859) 3—4 Jahrhunderte ohne jede Nachricht liegen und diese Kluft auch mit den.archäologischen Funden nicht ganz geschlossen werden kann. Bei dem gleichen Ortsnamen geht es aber jedenfalls nicht wörtlich um den gleichen Ortsraum, denn das mittelalterliche Ptuj entstand nicht auf dem antiken Stadtgebiet, sondern unmittelbar vom Osten her an die antike Stadt­ befestigung zwischen der Drau und dem Burghügel angelehnt, mit dem Schwer- 174 punkt auf dem Gebiete, das in der Antike und noch im Frühmittelalter ent­ weder von dem Fluß bedeckt oder jedenfalls wenigstens oft von ihm über- schwommen wurde. Die Grundlage der Siedlungskontinuität war die antike Draubrücke (heute insgesamt auf der trockenen Erde südlich von der Drau gelegen), welche noch bis um d. J. 1300 gebraucht wurde. Eine offene Frage aber besteht noch immer in dem Ausweichen des slavischen Reihengräber­ feldes dem spätantiken Kastell im westlichen Teil des Burghügels; wenn dieser Befund durch den fortwährenden Gebrauch des Gebäudes verursacht wäre, würde das den bisher präzisesten Beispiel der räumlichen Kontinuität im Siedlungsgebiet der Alpenslaven bedeuten. Ptuj gehörte im 9. Jahrhundert zu Unterpannonien; es ist also wahrschein­ lich von den Franken durch den großen Feldzug Erichs 795 erobert worden. Jedenfalls erst nach d. J. 860, möglicherweise erst zwischen 874 (die Beseiti­ gung Kocelj s) und 887 (die Erhebung Arnulfs zum fränkischen König) wurden die ersten Grundlagen des hiesigen salzburgischen Grundbesitzes gelegt, wel­ ches vom Arnulf, (um 890) noch vergrößert' wurde. Damals -bestanden im Räume Ptuj s mehrere curtilia loca mit den dazugehörenden Bauernsiedlungen, wahrscheinlich noch vereinzelt um den Burghügel gelegen und, nicht in der Form einer geschlossenen Siedlung. Auf dem Burghügel bestand ein Reihen­ gräberfeld, dessen ununterbrochener Gebrauch auch während der unmittel­ baren Salzburgerherrschaft natürlich nicht als gesichert gelten kann. Der Magyareneinbruch ins Pannonien (um 900) brachte auch Ptuj gebiet bis in die Spätzeit d. 10. Jahrhunderts' in ihre Hand; erst um 980 erschient das Gebiet bis zur Linie Ptuj-Radkersburg wiederum in den Grenzen des Deutschen Reiches und Salzburg läßt sich mehrere Male seihe Rechte auf die Siedlung und ihre Umgebung bestätigen. Das Gebiet wird aber noch bis ins 12. Jahr­ hundert von Magyaren verwüstet, so daß bis zum Friedensschluß zwischen dem Erzbischof Konrad und dem König Stefan (1125—1127) keine brauchbare Nach­ richt über die Stadtgeschichte besteht; erst seitdem wird die mittelalterliche Geschichte Ptuj s wieder klarer. Bei den Behauptungen über den Burgbau in Ptuj während d. 11. Jahr­ hunderts geht es nur um ungewisse Annahmen, welche nur mit der Bautätig­ keit Gebhards (1160—1180) in Friesach und Leibnitz unterstützt werden; erst seit Konrad, welcher in Bettowe ein antiquum castrum, sed dirutum multis temporibus, vorfand und wiederum errichtete, bestehen darüber unmittelbare Nachrichten. Auf dem Burghügel wurden zwei Burgen — majus (auf der Spitze) und minus (auf der westlichen Ebene des Hügels) — erbaut; castrum minus wurde im 16. Jahrhundert, als die Burg mit den Befestigungsarbeiten ihre bekannte Form bekommen hat, abgetragen. Die Annahme, castrum minus wäre der Oberhof in der Stadt, steht im Gegensatz zu den Quellennachrichten. Seit der Mitte d. 12. Jahrhunderts entwickelt sich'auch die Stadtsiedlung in gesicherter Lage zwischen der Burg und der Drau, deren Günstigkeit noch durch die Verlegung des Unter lauf s von Grajena vergrößert wurde. Von der Korngasse breitete sich die Stadt in das einstige Inundationsgebiet der Drau aus. Der Fluß verlegte nämlich seinen Lauf von west-östlicher in eine süd­ östliche Richtung, weshalb aber auch die alte Brücke unbrauchbar wurde und man eine neue Brücke nach der Mitte der Stadtsiedlung erbauen mußte. Wir wissen zu wenig, um diese Entwicklung genau zeitlich festzulegen. Im 13. Jahrhundert scheint die Stadtsiedlung schon ihren Umfang zwischen dem Dominikaner- und Minoritenkloster zu erreichen; i. J. 1322 wird die alte Brücke zum letzten Mal erwähnt, vor d. J. 1376 ist zweifellos schon die neue errichtet. Im 15. Jahrhundert erreichte die Stadt die Häuserzahl, welche erst nach d. 18. Jahrhundert wesentlich vergrößert wurde. 175