! #
	

De`manova knjiga Moè
pre`ivetja èrpa tematiko iz
druge svetovne vojne in nje-
nih posledic v èasu po njej.
Vsebinski sto`er predstavlja
istoimenski kro`ek, katerega
mentor je avtor, v njem pa so-
delujejo sirote, ki so jim par-
tizani med vojno pobili oèeta
ali oba starša. Na svojih sreèa-
njih odpirajo vprašanja, pove-
zana z okolišèinami in zgodo-
vinskimi razmerami, v katerih
je prišlo do nasilja in zloèinov;
vkljuèno z dogajanjem, ki je
potem sledilo: od premo`enj-
ske škode, do diskriminacije
in marginalizacije. V kontek-
stu preseganja zgodovinskih
travm se pogovarjajo tudi o
pre`ivetveni strategiji (str. 14).
Seveda je njihova skupna `elja
vrniti staršem dobro ime; tisti,
ki jih še nimajo pokopanih, pa
bi radi našli posmrtne ostan-
ke in jih pokopali. Kot pravi
avtor, je cilj kro`ka, da bi na
koncu svojega dela vlo`ili po-
budo na ustavno sodišèe, da
se `rtve medvojnega komuni-
stiènega terorja izenaèijo z `r-
tvami povojnega. Po doseda-
nji zakonodaji namreè otrok
med vojno umorjenega nima
istih pravic kot otrok po vojni
E)')
F
3")

	 
	 


<G@$$GC$7
&$

<5


>
umorjenega (str. 15, 16). Slo-
venski javnosti je dobro zna-
no, da je bil o tem posnet
tudi izjemno odmeven doku-
mentarni film z naslovom Za-
molèani — moè pre`ivetja, kate-
rega avtor je zgodovinar in no-
vinar Jo`e Mo`ina.
Knjiga je razdeljena na tri
dele. V prvem sklopu sprem-
ljamo zgodbe èlanov kro`ka.
Pripovedim prizadetih je do-
dano tudi slikovno gradivo, ki
zajema arhivske fotografije, fo-
todokumentacijo izkopavanja
posmrtnih ostankov in kopije
dokumentov, ki prièajo o raz-
liènih postajah njihovega kri-
`evega pota. Prebiranje teh iz-
povedi, poetiènih in drugih
prvinskih utrinkov, s kateri-
mi je besedilo celotne knjige
pretkano, silovito pretresa èus-
tva, zdravo pamet in moralni
kompas bralca.
V drugem delu avtor zaè-
ne z razmišljanjem o treh to-
talitarizmih, ki obvladujejo
Evropo 20. stoletja, v nadalje-
vanju pa izbere nekaj misel-
nih vzorcev iz zahodnoevrop-
skega in severnoameriškega
kulturnega kroga, ki nam
omogoèajo bodisi boljšo diag-
nozo naših problemov bodisi
njihovo umestitev v svetovne
okvire. Slovenske te`ave s tem
postanejo bolj globalne, kakor
smo si sicer sposobni priznati
(str. 187). Od mnogih tem si
be`no poglejmo psihološki
pogled na zgodovino in vpra-
šanje nasilja. Avtor predstavi
knjigo psihozgodovinarja Lloy-
da DeMausa Èustveno `ivljenje
narodov, ki razlaga, kako je
zgodovina odvisna od odnosa
dru`be (staršev) do otrok. So-
èuten odnos do otrok je stvar
moderne dobe, v zgodovini
pa so bili otroci stalno pred-
met nasilja in smrti. Trpinèe-
nim otrokom z odrašèanjem
travme nezavedno ostajajo in
pogojujejo interpretacijo sve-
ta. Tako postane mašèevanje
Nemcev za sramotni dan Ver-
sajske pogodbe v resnici maš-
èevanje za vsakdanja poni`a-
nja, pretepanja, spolne zlora-
be idr., ki so jih trpeli v otroš-
tvu. Z lahkoto so zapadli tudi
absolutno nekritièni adoraciji
velikega vodje (idealni jaz /
projektivni oèe oz. mati), ki
stopi na mesto boga in uvelja-
vi novo vest: la`i, kradi, ubi-
jaj. Paradigmo, v tem zapisu
moèno, moèno poenostavlje-
no, z isto gotovostjo aplicira
tudi na komunistiène re`ime.
DeManuse meni, da ta razla-
galni model zgodovine pred-
stavlja veè upanja za èloveš-
tvo, kot pa èe je vir svetovne-
ga nasilja direktno èlovekova
narava, saj lahko z omejeva-
njem travm iz otroštva ome-
jimo nevarnost vojn in dru`-
bene dominacije.
Eden pomembnih poudar-
kov v nadaljevanju je nasilje.
Nasilje kot metoda in strate-
gija za osvojitev oblasti. De`-
mana ob tej temi še posebej
zanimajo fenomen in posledi-
ce ubijanja, ki je nasilje par
excellence. Nasilje pušèa na
ljudeh dolgoroène posledice.
Visoka je zlasti njegova psiho-
	




"
	

loška cena, ki jo morajo pla-
èevati neposredni in posredni
udele`enci. Po Daveu Gros-
smanu navaja primer Zdru`e-
nih dr`av Amerike. V 20. sto-
letju so ameriški vojaki imeli
veè mo`nosti, da postanejo
psihiatriène izgube/psihiène
razvaline??, kot da jih ubije
sovra`ni ogenj. V drugi sve-
tovni vojni je bilo veè kot
800.000 mo` razglašenih za
nesposobne za vojaško slu`bo
zaradi psihiènih te`av. Še na-
daljnjih 504.000 mo` je bilo
izloèenih iz boja zaradi psihiè-
nega zloma. Petdeset divizij.
V moštvu, ki je bilo 60 dni
neprestano v boju, je 98 od-
stotkov vseh pre`ivelih pretr-
pelo eno od oblik psihiènih
poškodb. Po vietnamski vojni
so v ZDA zaèeli odkrivati,
kako dolga je veriga vplivov
ubijanja na dru`bo: samomo-
ri, loèitve, droge, brezdoms-
tvo, norost itd. Ta veriga se
potem cepi na `ene, otroke,
prihodnje generacije in plete
mre`o zla: mre`o strahu, ra-
njene vesti in nadaljnjega na-
silja (str. 222). Slovenski pri-
mer je tudi pri tej problema-
tiki dodatno zapleten. Po voj-
ni je ostalo na tisoèe mrtvih,
stotisoèe `alujoèih vdov, si-
rot, staršev. Veliko je (bilo)
trpljenja v begunstvu, izg-
nanstvu, zaporih, taborišèih.
Izgubljenih je stotisoèe let šo-
lanja, dela, razdrle so se dru-
`ine, pohabljeni so (bili) od-
nosi med ljudmi (str. 278).
Posttravmatski stresni sin-
drom in `alovanjska motnja
torej neprenehoma pustošita;
zlasti èe za bli`njega ni (bilo)
stoodstotne gotovosti, da je
mrtev. Mo`nost fiziènega slo-
vesa in `alovanja je bila pri
komunistiènem nasilju pravi-
loma onemogoèena. Vse
uèinkovite psihoterapevtske
metode in predvsem versko
spraševanje vesti, kesanje in
odpušèanje pa ka`ejo, da v
dušo zarezane boleèine ni
mogoèe pozdraviti brez bole-
èega `alovanja in spominjanja
(str. 262).
Posebej velja izpostaviti še
poglavje o bo`jem kompleksu
in partijskem rasizmu, ki par-
tijski mentalni in politièni us-
troj razlaga v religiološkem in
celo eshatološkem kljuèu.
Tretji del knjige prinaša
pogovor s Pavlom Jamnikom
s kriminalistiène policije, ki
je vodil akcijo Sprava. S to ak-
cijo je slovenska policija razi-
skovala mno`iène poboje, ki
so se zgodili po vojni. Pogo-
vor je vsekakor zanimiv, saj
laiku poleg podatkov nudi
nekaj vpogleda v zadevno po-
licijsko delo. Stvar je še pose-
bej dra`ljiva zaradi spoja, ki je
za naš prostor vse prej kot obi-
èajen; gre za kombinacijo ta-
buizirane materije povojnih
pobojev, ki niti v politiki
nima ustreznega mesta, in
njene takorekoè vsakdanje kri-
minalistiène obdelave s tre-
nutno veljavnimi predpisi in
metodami.
Jo`e De`man uvodoma
pove, da ga bolj kot zasne`ena
pokrajina zanimajo posamez-
ne sne`inke. Dejansko je knji-
ga svojevrsten kola`, in to iz-
prièuje na veè nivojih. Prinaša
oris razliènih posameznih
usod, ki so predstavljene na
razliène naèine in so vkljuèene
tudi v teoretièni del. Avtor se
prosto sprehaja med razlièni-
mi totalitarizmi in med raz-
liènimi kulturnimi ambienti.
Èe je trditev, ki jo predstavlja,
univerzalna, ji po potrebi do-
kaze išèe kjer koli na planetu.
Vsebinsko zajema v razliènih
vedah, pri èemer najbolj sve`e
delujejo pogledi skozi psiho-
loško prizmo. Nekatere teme
so obdelane izèrpneje, druge
so le bolj nakazane. Izkorišèa
tudi široko jezikovno paleto
(od nareènih navedkov do
znaèilno »svojih« formulacij:
mitomanski, posttravmatska
stresna motnja, ohranjanje in
razvijanje revolucionarnih izro-
èil itd.). Kot `e omenjeno so
med besedilom objavljeni do-
kumenti in fotografije, na
koncu pa so dodane še pre-
sunljive kolagrafije Èrtomira
Freliha. Kljub takšni hetero-
genosti snovi je avtorju uspelo
napraviti preprièljivo celoto.
Avtor mnogo preskromno
ugotavlja, da je njegovo pisa-
nje bolj spraševanje kot odgo-
varjanje. Èeprav po svoje dr`i:
kljub bogati vsebini nam le-
ta vendarle nakazuje vesolje
novih vprašanj, ki zahtevajo
vojsko anga`iranih zgodovinar-
jev, pravnikov, psihologov, so-
ciologov, filozofov, novinarjev,
umetnikov itd. Kot mnogo-
krat poudarja tudi sam, je po-

 #
	

membno, da vsakovrstno ra-
ziskovanje naše obremenjujo-
èe preteklosti odpremo misel-
nim izzivom, da ne išèemo
samo odgovorov na pre`veèe-
na vprašanja, ampak pred-
vsem sprašujemo na novo, raz-
vijamo polarne pare tez in an-
titez (str. 257). Verjetno v ta
kontekst sodi tudi potencial-
na obrobna kritika knjige, ko
se mu v neprièakovani kono-
taciji — kot lastnim mislim v
negacijo in kot v znani prisi-
ljeni èrnobeli simetriji — non-
šalantno zapiše npr. kolabo-
ranti. Na splošno pa je novost
v izrazu in pristopu velika do-
datna vrednost te knjige, saj
je slovenski prostor kot imun
na moène besede, s katerimi
obièajno poskušamo prikazati
izjemnost in tragièno usod-
nost revolucionarne dobe. Pri
tem niti ni bistveno, èe nas
kateri od predstavljenih mo-
delov ne preprièa ali èe se s
kako mislijo ne strinjamo.
Dodati velja še, da iz njegovih
besedil, tematiki navkljub,
seva optimizem. Ni dvoma,
da percepcijo odprtega bralca
prav gotovo mehèa pisanje
brez zakrèenosti, brez ideološ-
kih in psiholoških tenzij.
Prebiranje De`manove
knjige je nadvse moèno do`i-
vetje. Dogodki, na katerih te-
melji, tako strahovito presega-
jo meje èloveškega, da si iz-
stop iz obièajnih okvirov sme
privošèiti tudi recenzija. Zato
jo sklepamo z zapisom mate-
re, ki v osmem mesecu noseè-
nosti èaka na skorajšnjo mu-
èeniško smrt. Gre za uèitelji-
co Ivanko Novak, rojeno Škr-
bec iz Hrovaèe pri Ribnici, ki
so jo 3. junija 1942 zadavili
partizani. Pismo so našli, ko
je bila 4. avgusta 1942 najdena
in prekopana (str. 8).
Še nekaj ur in konec bo
mojega `ivljenja. O Bog, o ti
`alostna Mati, Mati moja,
Ti veš, da umiram nedol`na,
kakor je umiral nedol`en
Tvoj Sin …
O moj otrok, moj ne`ni
angel, kako rada bi videla po-
teze tvojega obraza, drobne bi-
sere tvojega pogleda. Nikdar ne
bom videla tvojega razcvetelega
nasmeha, ki bi me z njim osre-
èeval — o, moj otrok — moj ne`-
ni cvet!
Nikdar ne bom videla tvojih
belih roèic, nikdar jih ne boš
stegnil, da mi vrneš sladki ob-
jem. Nikdar te ne bom mogla
pritisniti na svoje srce, èeprav si
tako blizu njega, nikdar, moj
otrok! Tam nekje v objemu goz-
da bo najin dom, ki ga bo kra-
silo pomladno cvetje.
Moja usta ti ne bodo mogla
peti pesmi ob zibeli — in zibel
tvoja bom jaz sama, èeprav
tako mrzla in otrdela –, vejevje
nad nama ti bo pelo in šumelo
ljubeèo uspavanko. O, le mir-
no spi, moj otrok, saj si blizu
mojega srca, ki te tako ljubi —
vendar, èeprav te ljubi, te iz
objema smrti, ki tudi tebe èa-
ka, iztrgati ne more. Le mirno
spi, saj ne slutiš, kaj se ti prib-
li`uje! Z menoj boš umiral —
jaz v mislih s teboj. In tedaj,
ko konec bo te`av in boja,
bova skupaj prišla k Bogu …
Ko sem te prviè zaèutila …
zaznala pod srcem tvoj nemir,
sem `e sanjala, kako te bom pr-
viè ponesla v Bo`jo bli`ino, da
te oblije krstna voda — oblila te
bo moja kri — z ljubeèo krvjo
lastne matere boš kršèen …
Gledala sem te, kako se
Kristus pod podobo kruha prviè
sklanja k tebi … Zaman! In
vendar: moje telo bo kmalu
daritveni ciborij … Ti, moj
otrok, pa hostija v njem …
Stvarnik sam bo vzel v ljubeèe
roke hostijo tvojega bitja in ga
polo`il v svoje bo`ansko Srce …
Tam, moj otrok, te bom prviè
zagledala, o moj ne`ni angel;
tam bom videla tvoj obraz;
tam boš ti gledal svojo mater
in prviè boš zaklical k meni:
»O, mama!«.
Glej, moj otrok, jutro se bli-
`a. Prva zarja izza gora ga
naznanja … za naju poslednje
jutro trpljenja. Jutro bo zopet
vstalo — pa brez trpljenja in sol-
za … vstajalo pri Bogu … Le
mirno spi, saj tvoja mati bdi
nad tabo … Glej, rdeèa zarja `e
naznanja, da se prebuja dan
… in poslednje zvezde ugašajo
v njej … Ura v stolpu `e nazna-
nja jutro … ki naju bo peljalo
na poslednjo pot … Saj ne bom
sama … z menoj boš ti, moj
otrok … in Marija — kakor ta-
krat s sinom na Kalvarijo bo
šla z nama … V poslednjih,
zadnjih zdihih bo pri nama …
in ponesla naju bo v veèno sreè-
ni dom. Nihèe nama ne bo veè
kalil te sreèe … saj bova potop-