Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Vsakemu svoje! Velja: za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mir a“. Leto I. Y Celovci 25. oktobra 1882. Št. 20. Govor slovenskega poslanca gosp. prof. Einšpielerja v deželnem zboru Koroškem, Po kratkem uvodu dne 12. okt. t. 1. rekel je govornik na blizo to le : Ljudstvo je z novo šolo v trojnem obziru nezadovoljno, namreč verskem, v denarnem in v narodnem obziru. V verskem oziru se ljudje pritožujejo, da se poduk v šoli premalo naslanja na krščansko vero. V novejšem času so sicer iz milosti kerščanskemu nauku v šoli prepustili spet dve uri na teden , toda iz drugih šolskih bukev so vero pregnali, imena Jezusa, cerkve in sv. zakramentov izbrisali, duhovne vaje pri mladini so tako skrčili, da bolj ne morejo, katehete so ponižali na stopinjo podučiteljev, katoljški cerkvi pa so odvzeli skoraj vso oblast v šoli. Kati Ijški starši hočejo za svoje katoljške otroke katoljške šole, katoljške učne bukve, katoljške učitelje, katoljški duh in katoljško življenje v katoljških šolah. Katoličani se pritožijo, da silijo njih otroke v šole, o kterih sta že dva papeža in so solno-graški in češki škofje svojo obsodbo izrekli, in britko črez nje tožili. V denarnem oziru se ljudstvo pritožuje, da je nova šola predraga. Leta 1873 imela je Koroška dežela le 11.680 gld. šolskih stroškov ; leta 1874 pa že 251.000 gld. tedaj za 240.000 več, za leto 1883 pa bodo šole stale že 318.522 gld. V desetih letih je revna dežela plačala 2,700.000 goldinarjev šolskih doklad. To so velikanske šte-vrike ! K temu pridejo še globe ali denarne kazni zavolj takih otrok, ki niso v šolo prišli. Samo na teh globah je dežela v desetih letih plačala 17.120 gold. g tem pa še ni našteta vsa škoda, ker so bali mnogi tudi zavolj tega zaprti in so zamudili svoje delo in tratili čas. Tudi morajo občine svoje orgljarje in cerkovnike posebej plačevati. Mnogo enarja je šlo tudi za šolske bukve, ki se zmirom spi eminjajo , tako da morajo skor vsak mesec nove biti. Zdaj pa še prevdarimo, koliko denarja je so na zidarije pri šolah, ki so se ali nanovo nm?1 6 ’ razširjale ali prenarejale. In ker so me za take stroške denar na posodo jemale, nlačeJv°atida‘K posoJila in obresti od posojil nazaj P-1- ‘ Le se to vse vkup sešteje, potem raz- vi imo, a nas šola grozno veliko stane. Se ve a piavijo ,dobra reč je vselej dragau, pa jaz ega ne potrjujem, da bi morala dobra reč tudi laga i i, sicer pa ge Bog ve, ali je nova šola *'es, a ? la a^ .ne ? Òe se mladina res tako oj o ]^aJa T nem šoli, zakaj pa učitelji sami zahtevajo, naj se napravijo posilne šole za zani- kerne otroke ? In če se otroci v novi šoli toliko naučijo, zakaj ne morejo iz ljudske šole naravnost v srednje šole prestopiti, ampak morajo prej hoditi v pripravnice, kjer se še le pripravijo za sprejem v srednjo šolo ? V narodnem oziru se ve da so Koroški Nemci tako srečni, da ne poznajo takih pritožb, saj imajo v vseh šolah svoj materni jezik. Koroški Slovenci pa, ki stanujejo v 117 slovenskih farah nimajo ne ene sl o v e n s k e ljudske šole, — ljudske šole, pravim ! t3e se premisli, koliko predmetov se v ljudski šoli uči, če se prevdari, da še nemški otroci, ki iz nemških šol pridejo, ne znajo dosti ; koliko menj morajo znati slovenski otroci, ki pridejo iz nemških šol! Tistih par nemških besed otrok kmalo zopet pozabi, slovenščine pa se ni učil; tako se ne more naprej izobraževati , on je za šolske leta goljufan. Ko so pred leti okoli popraševali, ali ne bi slovenske občine želele nemški poduk v šoli, rekle so občine „ja“, ker vsak želi znati tako razširjen in bogato razvit jezik. Toda slovenske občine so si to drugače mislile : hotele so, naj se slovenski otroci v slovenskem jeziku podučujejo in nemški jezik naj se le po strani kakor učni predmet uči vsaki teden nekaj ur. Stvar se je pa drugači zasukala : glavni predmet je nemščina, slovenščino pa pustijo le tako po strani tekati, v kolikor se je že zogniti ne morejo; prej ko mogoče začnejo z nemškimi bukvami in z nemškim podukom, in take učitelje imajo najrajši, ki se za ponemčevanje otrok največ trudijo. V novejšem času prišlo je menda tudi načelo v veljavo, da kjer sta dva učitelja na kaki slovenski šoli, sme eden iz nju Nemec biti. Se šolska molitev se po mnogih slovenskih šolah v nemškem jeziku opravlja, da otroci molijo in ne vejo kaj ! Zato tožijo koroški Slovenci in se bojo tako dolgo pritoževali, dokler se te nenaravne napake ne odpravijo. Te tožbe so prišle že pred državni zbor in pred visoko vlado. Od tam pričakujejo Slovenci brambe, pomoči in rešitve. To so pritožbe koroškega ljudstva črez novo šolo. Naj jih visoka zbornica na znanje vzame in naj potrebno stori, da bodo te pritožbe umolknile. Dixi et salvavi animam meam. (Povedal sem svojo in rešil svojo dušo.) Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Od deželnega zbora.) V šestej seji je deželni odbor nasvetoval, naj se na Koroškem postavi 29 okrajnih in 32 občinskih zdravnikov. Dozdaj je deželna kasa za zdravnike plačevala 3812 gld. po novej napravi pa bo plačevala 9000 gld. Okrajni zdravnik bode dobil od dežele vsak po 200 gld., občinski pa po 100 gld., Pa vendar to še ni trdno sklenjeno. — V s e dm e j seji je bila na vrsti prošnja Kotljčanov , naj se ločijo od občine Tolstivrh. Kotljčani so že nekdaj imeli sami za se svojo občino , in jo spet imeti hočejo. Gosp. Einšpieler je njih prošnjo podpiral in kazal, da je za Kotljčane posebna občina bolj ročna, da bojo imeli veliko bližej , da bojo tudi zmanjšali občinske doklade, da bode za nje vse boljši, kakor je nekdaj bilo, ko so bili, sami za se; pa vse nič ni pomagalo, padla je prošnja, ker gospoda liberalci bolj poslušajo sporočila in voljo oblastnij in uradnikov, kakor pa ljudstva. — V desete j seji je prišel proračun za potrebe ljudskih šol leta 1883. Gosp. vitez Moro je pred-našal, da bojo prihodnje leto ljudske šole potrebovale 318.522 gld. Gosp. Einšpieler prime za besedo in govori, kakor berete okrajšano na prvej strani. Se ve da so bile te besede nemškim liberalcem hud trn v peti in jeli so po gosp. E. udrihati najprej znani nemškutar Seebacher, za njim pa gg. dr. Ubi in dr. Lug gin in sta trdila , da so ljudske šole katoljške, da so res drage , pa kako hočemo drugače, in da so šole take, kakor jih Slovenci želijo, da se otroci nemško učijo ! Slovenci ! ali to ni čudno, da vi zmiram tožite, ti nemški gospodje v Celovcu pa le trdijo, da vse to ni res, da so vam sedanje šole prav k sercu prirastle ! Le žalostno je, da so tudi gosp. deželni predsednik ž njimi potegnili ; vsi so trdili, da še niso slišali nobene pritožbe, da vam je vse prav zastran šol in da le mala peščica domačinov in privandranih tujcev ni zadovoljna, in da le ti edini rogovilijo in šuntajo ; vi Slovenci pa da nočete slovenskih šol ! ? — V dvanajstej sejijebilana vrsti prošnja, da se v Doljnem Dravbregu ustanovi okrajna sodnija, h kterej naj bi spadale občine Labud, Doljni Dravbreg, Libeliče, Guštanj in Tolstivrh. Slovenci Labodske in Dravbreške občine spadajo k nemškej sodniji v Št. Pavlu in imajo tje 7—8 ur hoda črez hribe in visoke klance. Prebivalci Libeliške, Guštanjske in Tolstivrške občine imajo tudi 4-—5 ur hoda v Pliberk. Če se pa te občine združijo v Dravbreški sodnijski okraj, imajo najdaljni le 3—4 ur hoda in po lepih cestah brez hribov in klancev. Tudi sta Plibrški in Št. Paveljski sodnijski okraj prevelika; prvi šteje 22.C00, drugi 17.000 duš, ki sta oba strašno razdjana in gorata. Ako se pa v Dravbregu postavi sodnija, štela bi Pliberce 17.000, v Št. Pavlu . 12.000 in v Dravbregu 9900 duš. To je povdarjal poslanec Einšpieler in edini se potegoval za to, naj se ubogemu ljudstvu dopolni njih že starodavno želja in prošnja. Pa bilo je vse bob ob steno. Gg. sodnika v Plibrci in v Št. Pavlu , pa deželna sodnija v Celovcu so to od-sovetovali, in njih beseda naj velja. Liberalni poslanci so res čudni prijatelji prostega ljudstva. — V trinajstej seji je posl. Einšpieler stavil predlog, naj se pri volilni skupini za mesta, trge in obrtne kraje, kakor tudi za kmečke občine volilna pravica tako raztegne, da sme voliti vsak, kdor plača cesarskega, direktnega davke vsaj 5 gold. na leto, tako da se v njegov davek zarajtajo vse cesarske priklade. Iz Celovške okolice. Oni dan sem bil v Ve-trinji in sem šel brž gledat, kam je župan Seebacher slovensko cesarsko pismo prilepil, ker se mi je že nekaj zdelo , da ne bo vse v i-edu. Res najdem nemško cesarjevo pismo na črni tabli, kakor se spodobi, slovensko pismo pa je bilo na zidu čisto pri tleh pribito, kakor bi ne bilo za ljudi. Vsak otrok ga lehko tam stran odtrga. Gospod Seebacher, ali vi tudi cesarjeve besede ne spoštujete, če je pisana v slovenskem jeziku ! Če človek tako zaničuje svoj materni jezik, kakor vi, to je res že grdo ! — Tudi nam, Slovencem celovške okolice nič ni všeč vaše obnašanje v deželnem zboru. Ko se je g. Einšpieler za Slovence potegnil, ste se vi prvi oglasili zoper njega in ste rekli, da Slovenci hočemo imeti nemške šole. To ni res ; mi hočemo, naj se otroci učijo najprej maternega slovenskega, potem še le nemškega ! To ni prav, da otroci še slovensko brati ne znajo, kedar šole dokončajo. Nekaj jih je res še takih, da vašo nemškutarijo podpirajo, — Bog daj nemškutarjem pamet — da pa mi vsi to potrdimo, kakor vi pravite, to pa ni res. Če je vas sram, da ste Slovenec , nas pa ni nič in priti mora enkrat tisti dan, ko se ne bo noben koroški Slovenec sramoval svojega rodu. — Ravnokar slišim, da tudi Grabštanjski Seebacher cesarskega slovenskega pisma še razglasil ni ! Iz Ločan. Iz našega kraja še nobeden ni popisal, kako smo tukaj sprejeli našega svitlega cesarja. Beljaška požarna straža je povabila tudi našo Loško in pa Šent Lenardsko požarno stražo, naj se slavnosti sprejemanja cesarja vdeležita. Šli smo z lastno godbo na čelu v velikej trumi not v mesto, pa Beljačani nas niso nič kaj prijazno sprejeli, ker so jim bile nemške požarne straže bolj pri srcu in so povsodi pred nami prednost imele. Pred cesarjevim prihodom so nas poduče-vali, da moramo „hoch!“ vpiti, kadar cesar pridejo. Naši Ločani pa so terdni Slovenci in so se temu pozivu le posmehovali. Ko cesar pridejo, smo začeli iz celega grla „živio!“ klicati in smo Nemce ž njihovim „hoch“ popolnoma prevpili. Nekteri Nemci so bili vsled tega tako zmešani, da so začeli z nami vred „živio“ klicati, ter so nam tako pomagali pričati, da je bila Koroška dežela enkrat vsa slovenska. Po slovesnem sprejemu podali smo se v gostilnico k „Perasu“, kjer smo začeli slovenske pesmi peti, ker imamo svoj izvežbani slovenski kvartet. Nemci so bili nad slovenskim petjem tako razkačeni, da so godrnjaje vsi odšli. Od spodnje Žile. (Cesarski zlati; naša poslanca; povodenj.) Naše Zilanke , ki so na Trbižu pozdravile cesarja, so prišle domu vse Židane volje. Kar se menda nikjer ni zgodilo, darovali so presv. cesar vsaki Zilanki novo kovan zlat v spomin. Res lepa spomenica! — Od naših poslancev v deželnem zboru ni ne duha ne sluha. Kako da sta glasovala po govoru gosp. Ein-š p i e 1 e r j a za kaloljške in slovenske šole, že tako popred vemo. Oba sta trda Nemca, g. Nischel-witzer in g. Mayer. V Podkloštra, kjtsr g. Mayer županuje, je nemščina učni jezik v slo^renski šoli; kajti med učenci je med sto komaj 10 Nemcev; pa vendar mora šola biti nemška. — Povodenj je poplavila celo dolino, od enega znožja do drugega je voda stala kakor veliko jezero. Vodne stavbe ob Žili so tudi škodo terpele ; pravijo , da bode Škoda segala še črez 20.000. — V „Fr. Stimm.u Brdljane nekdo hvali, da so polni nemškega duha ; da je v šoli večjidel nemško, da govorijo in pojo večjidel nemško. Bog jim požegnaj njih nemšku-tarenje, da bi le zraven svojega maternega jezika ne zanemarjali ! Pravo človeško omiko si vsak narod le pridobiti zamore po poduku v svojem maternem jeziku: Vsaka tiča ljubi svoje gnjezdo, le smrdokavra dela drugače. Iz zgornje rožne doline. Z žalostjo smo slišali, da naš poslanec č. g. dekan Neste prav nič ne podpira v deželnem zboru našega gosp. Einspielerja. Mi smo g. Nesteju zato naše glasove dali, ker so nam ljudje pravili, da so to pravičen gospod, ki bodo tudi Slovence branili in pri tem g. Einšpielerja podpirali. Zdaj pa izvemo, da se g. Neste rajši z nemškimi liberalci pajdašijo, za nas pa se ne brigajo. Če je taka, si bomo pri drugi volitvi premislili in si druzega moža izbrali, ki bo našega zaupanja bolj vreden. Lej no, kaj človek doživi! Iz Borovelj. Vkljub vsej naši nemškutariji začelo je med nami vendar spoznanje prodirati, da smo v lepej rožni dolini okoli in okoli obdani °d samih slovenskih sosedov, da smo na slovenski zemlji. Saj se tudi našega izdelka (pušk) največ v slovanske kraje proda, in pride precej naročilnih pisem tudi slovensko pisanih. To je uvale vredno. Naj bi le vsi Kranjci, Štajerci in Hrvatje, ki pri nas puške naročajo, pisali po slovensko , potem bodo naši neškutarji že spoznali, aa Je tudi slovenski jezik potreben in ga ne bodo tako zaničevali ! Kavno to je nektere Borov-jane napotilo, da so hoteli poizvedeti, če se njih otroci v šoli kaj slovenski učijo. Na svojo žalost pa se prepričali, da skoraj otroci še slovenskih e i k n e p o z n a j o ! V enomer so nam učitelji in ,rugl nemškutarji zatrjevali, da se iz početka s ovenski podučuje ; zdaj pa vidimo, da to ni res, ln oa je v naši šoli vse le nemško ! Žalostna nam majka Slava ! — Kakor slišimo, je spoštovani g. K. svojo hčerko v Ljubljano v šolo poslal, da bi se slovensko naučila, ker pri nas tega poduka najde. Za časa g. učitelja Sommerja so se učili otroci najprej slovenski brati in pisati, po-em pa tudi nemško, kakor se bo tudi še spo-minjal g. okrajni šolski nadzornik, g. Prešern, v . '^ spodnjega Roža. (Nekaj o Borovskih s o a •) Znano je, da se v Borovljah šol ne menjka, J s a tam dva učitelja in dve učiteljici. Po tem visti "H ■8e buditi, da so šolski stroški silno nà- “i, ,1: ln,da plačujejo šolske doklade, da kar vse tičijo' ^Da rt P Pa ®e do grla v dolgovih šole od začetka do konca vse u ° *• znann reč. Koliko se mladina v s a nauči, o tem bi najraje molčal. Le eno bolj postransko stvar bom omenil, ki pa tudi dokazuje, a e malo sadu donašajo naše šole. Če človek shši, kako se ta nemška šola v zvezde nemške . kuje, mislil bi, da se morajo otroci tudi kaj petja naučiti v njej. Podoba pa kaže, da ne. Vsaj v četrtem ali že v tretjem razredu bi morali otroci že nekaj peti znati. Toda učiteljstvo si na cesarjevega godu dan ni upalo z otroci na kor stopiti. Mea culpa ! za učitelje. Kaj nam potem od šole še ostane druzega, ko tista hvalisana, ,,ne-zgruntano" dobra nemščina, ki se vsa pokvarjena žveka in po krčmah hvalisa, kjer boljega opravka nemajo. — Lepo in vsega priporočila vredno bi tudi bilo, ko bi učitelji ob cesarskih godovih svoje učence skupaj zbrali, jih navduševali za Avstrijo in vladarsko rodovino in jih potem s sprevodom k sv. meši peljali. Pa kaj tacega ni bilo nič videti na cesarjevega godu dan. Tudi organist se ni od nikoder pokazal, ki ga je sicer, posebno o božiču povsod zadosti. Ali se mar ni spodobilo, da bi bil na ta dan na čast Bogu in cesarju en malo zaorgljal ! Tudi slavni „Singverein“ ali „Sangerverein“, ali kako se mu že pravi, se je čisto skril ta dan, tako da je bila maša čisto tiha. Če ta „verein“ med ne-pevci podporne ude nabira, da na leto po dva gold. v blagajnico plačujejo, smeli bi tudi ti podporni udje toliko pravice imeti, da bi zahtevali o takih priložnostih nekoliko petia! Ali mar „verein“ za to podporo išče, da samega sebe kratkočasi? Če po krčmah tolikrat v svojo zabavo pojejo, naj bi še včasih Bogu v slavo ali pa cesarju na čast katero zapeli ! Glinje. Medborovska občina'si ni samo za pravico štela, marveč za veliko dolžnost, odvrniti, odvračati in varovati občinstvo vsake očitno bližajoče se nesreče in škode. Obžalujemo da to ni moglo in smelo biti tako. Kar smo se že dalj časa bali, to se je zgodilo. Ta silovita povodenj dne 18. t. m. je med drugimi velikimi in malimi škodami tudi poplaknila tisti kamneni jez ali širm, kateri je Glinjčanom toliko truda in stroškov pri-zadjal. Ta jez je ob svojem času od gosposke na 4000 gld. cenjen in res bil tudi v tako važnem kraju postavljen, da zdaj po pravici žaluje po njem skoraj cela Glinjska fara. Ker brez tega so Glinje, Zadole in tudi Loka prav v silovitej nevarnosti. Da pa ne poreče kdo, da še le tedaj kričimo, ko nam že voda v gerlo teče, hočem pojasniti, da temu ni tako. Že pred dvema letoma se je zbrala Glinjska soseska pri županu, ter se posvetovala, kako in kaj je storiti, ker tedanji prvomestnik vodestalnega odbora Jožef Wedenik vulgo Bauli že več let noče slišati, da bi se pri Dravi jezova popravila. Kakor tudi računa ali rajtenge ni hotel dati od tistih 200 gld. katere jo od deželnega odbora že pred osmimi leti prejel. Tribarti so bili zgorej imenovani sosedi v ta namen skupaj, Bauh pa le nobenokrat ni hotel zraven priti. Tako so slednjič sosedi namesto Bauha enoglasno postavili Šim. Erica, da ima županu pomagati račun t. j. zaostali dnar dobiti od Bauha, in da bi se že vsaj enkrat popravila na pol razpadla, s pomočjo deželnega zaklada postavljena jezova ali „širma.u Potem se res lotijo dela, ali sosedi obračajo, nekdo drugi pa obrne. Gosp. Bauli je na vse kriplje ljudem odgovarjal : „Naj ne grejo na raboto. Zakaj pa je tako strasten nasprotnik postal, o tem se to in uno govori. Slednjič je ta mož nagovoril svojega zeta Partlinija, in gresta v Celovec k c. k. okr. glavarju gosp. Kroniku, zarad rabote se pritožit. Kako da je gosposka ta dva moža mogla poslušati, nad tem se vse čudi in nihče ne more zapopasti. Ker je pa skerb zavoljo Drave sosedom vedno rastla, c. k. okrajna glavarija pa v tej reči ni botla ničesar odgovoriti, podajo se slednjič dne 6. julija 1882 župan s tremi odborniki osebno k g. c. k. okr. glavarju v Celovec prosit zarad dela ali rabote pri Dravi, pa tudi zarad nevarnosti hočejo oblastnijo ogovoriti. Pa vse je bilo zastonj ! Zopet se jim je ponavljala stara pesem: „Občina v tej reči ničesar ne sme, to le takov vodostavbni odbor more in sme, ki je od više gosposke potrjen in seveda mora imeti svoje od više oblasti potrjene pravila (Statute) čeravno tudi poprejšni vodostavbni odbor vsega tega ni imel. Znabiti bode marsikomu ne ljubo slišati o našej nesreči in mu bode li to žal (?), da se je občini v tej reči vsa pravica odrekla, da se je ta cela reč tako v nemar pustila, in da nihče o pravem času ni prišel gledat, kakor se je bilo obetalo. Pa kaj bi na dalje besedoval ; saj po toči zvonenje ja tako nič ne pomaga. Izpod Velikovca. (Gosp. posl. Horner; nemško uradovanje; šolske postave.) Brali smo, da se je naš poslanec g. Einšpieler v deželnem zboru trikrat zaporedoma moško potegnil za nas, njegove slovenske volilce. Potegnil se je, naj se Kotlje ločijo od Tolstega vrha in postanejo samosvoja občina. Potegnil se, naj se postavi v Doljnem Dravbregu okrajna sodnija za občine Tolstivrh, Guštanj, Libeliče, Labod in D. Dravbreg. Podpiral je svoje predloge s krepko besedo, pa vse nič ni zdalo. Kje pa je bil naš drugi poslanec gosp. Horner, ki ni črhnil besedice in zraven še z liberalnimi Nemci zoper nas Slovence glasoval? To si bomo volilci za ušesa zapisali. Dozdeva se nam, da je ta gospod preveč prevzet nemčurske liberalne slave in se preveč pajdaši z našimi nasprotniki. Tretjič se je gosp. Einšpieler tudi potegnil za naše šole in obžaloval, da so naše šole brezverske, predrage in preveč nemške. Tudi tukaj je gosp. Horner glasoval zoper naše želje in potrebe. Dobra je nemška beseda, kdor jo zna, pa potrebna je pa le slovenska; nemška se med Slovenci hitro pozabi. Tega sem se unedni prepričal. Srečal sem mladega kmetiča, ki je pred 14 leti v nemško šolo hodil, pa si je iskal koga, ki bi mu prebral neko nemško pismo, ki ga je iz kanclije dobil. „Ja! mu rečem, saj si v šolo hodil, ali si že vse pozabil.“ Ja gospod! vse, le slovensko še znam, kar sem se sam pozneje naučil in zdaj prav rad in vesel prebiram bukve Mohorjeve družbe ; nemško se mi je i-azkadilo, kakor kafra. — Menda se vendar začenja nekaj na bolje sukati; okrajni šolski sovet v Velikovci je začel razpošiljati med šole nove šolske postave v slovenskem jeziku. To so jih otroci veseli, ker so tako lepo pisane, da jih vsak prav lehko razume. Kdaj bode okrajni šolski sovet začel slovenske uloge reševati slovensko? Slišal sem praviti, da so Velikovski dekan, gosp. Š lue t, ki tudi sedijo v okrajnem šolskem sovetu, napisali za slovensko ulogo krajnega šolskega soveta v Kosezah slovenski odgovor, pa so ga jim menda v okrajnem šolskem sovetu spodbili. Škoda ! Iz Štajerske. Vsled smrti notarja g. France Rapoca je v Šoštanju izpraznjena notarska služba, ki se pa ne more oddati, ker nobeden prošnjikov ni popolnoma zmožen slovenskega jezika. Minister ima popolnoma prav, da zahteva od notarja v Šoštajnu popolno znanje slovenskega jezika, ker brez tega ne bi mogel tam notar shajati, kjer so stranke skor le slovenske. Da se pa ne najde slovenščine zmožen prosilec za to dobro službo, pride od tod, ker se slovenščina pri vseh spodnještajerskih šolah tako na stran odriva. Marsikteri sin kakega celjskega ali mariborskega nemškutarja bi bil zdaj vesel, ko bi mogel to službo dobiti ; pa njegovi starši so sami krivi, da zdaj ne more do dobrega kruha , ker so mu branili, da bi se bil slovenščine učil. če se le besedica črhne, naj bi se na gimnazijah v Celji, Mariboru in Ptuji vsaj nekoliko tudi slovenski učilo, planejo nemškutarji po konci, kakor sršeni, pravijo, da tega ni treba, da je to zatiranje nemštva itd. Zdaj si pa naj le na Nemškem službe iščejo njih sinovi, ktere so tako skerbno varovali pred slovensko besedo! Živio minister Pražak, naj bi vselej tako odločno postopal in naj bi ne dovolil, da bi med nami Slovenci taki službe dobili, ki našega jezika ne znajo ! Potem se bodo še radi slovensko učili. Tako bi se moralo povsodi ravnati in nemškutarjem reči: le pošiljajte svoje otroke v nemške šole, kakor vam drago, obvarujte jih vsake slovenske besede ; pa to vam povemo, med nami ne bodo služb dobili, če našega jezika ne bodo znali ! S tem bi jih nemškutarije še najprej ozdravili ! — Saj je pa res že od sile. Po naših srednjih šolah se učijo nemškega, laškega, francoskega jezika , samo tistega ne , ki jim je najbolj potreben, namreč slovenskega. Pa, če Bog dà, se ga bodo še radi učili! Iz spodnjegaŠtajarskega. (Razne novice.) Prekrasni dnevi cesajevega obi skovanja ostali bodo gotovo vam in vašim otrokom globoko v spominu. Veselili smo se tudi mi, slišavši, kako da ste koroški Slovenci brez strahu tudi pred svitlim cesarjem razodevali, da hočete ostati zvesti sinovi naše drage majke Slave. Med tem, ko ste vi ob bregovih vrbskega jezera pripravljali staroslovenskih kresov na čast našemu de želnemu očetu, vršila se je med nami slovesnost, ki utegne tudi vam koroškim Slovencem, dober sad obroditi. V Mariboru ustanovilo se je prav sijajno v nedeljo 10. t. m. „slovensko društvo^ čigar namen je, „razširjati med slovenskim ljudstvom politično in gospodarsko izobra-ženje, braniti narodne in državljanske pravice slovenskega naroda.14 To in še več namerava to društvo doseči vse „na kerščanski podlagi.14 — Pii prvem občnem zboru snidlo se je blizo 300 slovenskih narodnjakov iz raznih krajev in različnih stanov ; vendar vsi so bili enega srca, enih misli, ker vezala jih je vez bratovske ljubezni. Pazljivo so poslušali govore naših izvrstnih poslancev g. Hermana in barona Goedlna, za domačo slovensko stvar pa je zbrane najbolj navdušil č. g. župnik Božidar Rajč. Vseh storjenih sklepov najvažnejši bo gotovo ta, po vseh postavnih potih delati na to, da se ustanovi poseben oddelek ces. namestnije Štajarske za Slovence na spodnjem Štajarskem. Dokler nam bodo Nemci v. Gradcu kruh rezali, ostanemo le pastorki, ter nismo otroci, zato ne dosežemo narodne enakopravnosti — do ktere imamo pravico. Vis. ces. vlada zamore to našo prošnjo brez težav uslišati ! Zanašajmo se na njo! Te dni pokazala nam je zopet svojo dobro voljo pomagati slovenskemu jeziku v pisarnah do zasluženega mesta. Notarska služba v Šoštanji je bila razpisana. Oglasilo se je mnogo prošnikov ; pa nobeden ni mogel dokazati , da je slovenščine dovolj zmožen. Oosp. c- k. minister prava vse prošnike zavrže in ukaže službo vnovič razpisati. Tako je prav! Znabiti je to že sad slovenskega praznika, kterega so obhajali Slovenci Šoštanjskega okraja, združeni s »Savinskim sokolom11, dne 3. t. m. v Družmerji, kjer so slovesno otvorili ^čitalnico Šaleške doline.11 Slovan gre na dan! — Kar letino pri nas zadevlje, bi ne bila preslaba, da nam bi le vreme pripuščalo pridelke pod streho spraviti. Grozdje se prav lepo medi ali mehča, pa če bode le deževalo, jelo bo grozdje gnjiti — potem pa zopet ne bo dobre trgatve. Ajda in turšica še lepo kažete ■— sadja je pa po nekterib krajih nenavadno obilno. Po Savinjskej dolini skupili bodo letos za brnel zopet lep denar. Po prizadevanji „hmelar-skega društva11, ki ima v Žavcu svoj sedež , začeli so tudi po sosednjih dolinah brnel z dobrim uspehom pridelovati. Vinogradniki se tolažijo, da bmelerija jim utegne založiti škodo, ktero jim ogrski Židovi s svojim prislastnim vinom delajo. V sredi med vinogradi si že nismo več varni, da ne bi kuhane „miškulancije“ za pošteno vinsko kapljico drago plačevali. Postava proti „umetnim vinom11 je te vrste kupčijo še le prav na noge pomagala ! Treba bode celo druge, ostrejši postave, drugače so vinogradarji zgubljeni! v Ih Dunaja. (Nemški šulverein in nemški verein za Beljak in okolico.) Častitim bralcem „Mira“ znan je tako imenovan »nemški šulverein11, katerega naloga je, sloven-^fga kmeta priganjati, da se uči nemškega jezika. . čemu to nadlegovanje ? vprašal bo morebiti kdo. Slovenec tudi brez nemščine lehko srečno in “lrno živi. In da bi kateri kmet zavoljo tega na ant prišel, ker ni znal nemško , se tudi še ni-°“ ni dogodilo. Narobe pa nas izkustvo uči, da navadno vsi tisti kmetiči slabo gospodarijo, ka-erim roji nemška oholost po glavi in ki mislijo a je nemško govoriti „nobel11. Zakaj nam tedaj 1 sulvereinovci toliko priporočajo nemščino, ker je očividno, da pride z nemščino vred med slovensko ljudstvo oholost in brezbožnost, da lepe nase stare navade in šege ginejo, da se gnjusne nemške pesme širijo in da se število nezakonskih tok tudi med Slovenci vedno bolj in bolj množi. TiPm'1! ^“dnka bolezen, ki je doma tam na vence ° ^0r°®.^em> okužila je tudi že naše Slo-i-?6'. Ali nemščina je dandanes menda v ■ nevai'nosti, tako beremo v nemških časo-crnib S? J3086^0 na Koroškem se jej menda slabo "1 ; L -f ° tr. a brabrih voinikov, da rešijo nem-« Jr? •P°^na- Ti Ojniki Pa «o nemški šul-T , , V.“i' ^ai'es> veliko nalogo imajo, težavno delo, kajti Slovenec mora postati Nemec, če ne, emcev ne o več in to bil seveda veliki greh. Ah tesko je njim samim izpeljati to korenjaško podvzetje. Tu treba še pomočnikov. Želja se jim izpolni. Dne 30. sept. rodi se jim v Beljaku nov prijatelj in soboritelj: „nemški verein za Beljak in okolico11, katerega evangelije je dr. Grawein prvič svetu oznanil. Udje tega vereina ali društva vsi so veliki liberalci, sovražniki Slovencev in duhovnikov, tedaj tudi krščanske vere. In vendar vabi novi evangelist Grawein tudi poštene nemške duhovnike, akoravno njih nasprotnik, v kolo tega društva, rekoč : Nemci bodimo zdaj složni in borimo se za naš tevtonski jezik, kateremu preti velikanska nevarnost od Slovencev, ki so nam trn v očesu, in ki so tako predrzni, da zahtevajo slovenske šole za Slovence. Proč tedaj s Slovenci, rekel je , Koroška mora biti nemška. Tako in enako je govoril beljaški profet. Ves pametni svet pa se smeji temu bedastemu govoru. In celo dunajski list „Pressew pravi : „Wie man im tauben Gestein manchmal ein Atom eines edlen Metalles findet, so liegt auch in dem grossten Unsinn ein kbrnchen Wahrheit.11 To zrnice resnice pa je, da nemškutar Slovencu nikdar ni pravičen. Kaj dela politika. Prihodnji mesec bode domača notranja politika spet oživela ; prvi dni bojo zborovale v Peštu delegacije, 25. novembra se pa začne državni zbor. Kakor se poroča , znižal se bode naš deficit ali pomenjklej. To bi bilo res nekaj veselega. Liberalna stranka se med seboj ravsa in kavsa, piše pa vendar le, da je med seboj edina. Slovani na Šleskem se dobili svoj jezik v šole in kancelije. Kdaj neki pride ta srečni dan tudi za nas Slovence ? Deželni zbori so vsi dokončali svoje seje. Na Nemškem so zdaj volitve za deželni zbor v Berolinu ; kaže se, da je Bismarku nasprotna stranka zmagala. Bismark noče katoličanom dati njihovih pravic , vaguta se semtertje in ne pride nikamur naprej. Na Francoskem in Talijanskem je vse pri starem ! tu je zdaj katoliška cerkev v hudi stiski. Neverni liberalci spletajo šibo, ki jih bode tepla do belih kosti. Angleži imajo zdaj z Irci malo menj opraviti; pa vendar se godijo na Irskem grozovitna hudodelstva, in se kuje spet nova liga ali društvo zoper Angleže. Ne bode pokoja dokler ne dobijo katoliški Irci svojih pravic. V Egiptu so zdaj Angleži pravi gospodarji ; se ve da se drugim državnikom to pod nos kadi, pa kaj hočejo. Zoper puntarskega glavarja Arabi paša teče ravno krvava sodba. Bere se, da ga bojo k smrti obsodili. On pa neki le trdi, da vse le počel po ukazu turškega sultana. Gospodarske stvari. Kaj storiti, če se govedo detelje preje? Nek kmet na Nemškem je svojega napihnjenega vola s tim ozdravil, da je s prednjimi nogami 2 črevlja višeje stal, kakor z zadnjima. — V ritnik seči in ga blata sprazniti, da se sapi pot odpre, — živo apno v vodi raztopljeno in v gobec vlito (4 lote na bokal vode) in če pa tudi to ne pomaga, vamp vbosti, da vetrovi iz frčijo, to trop je najbolj in potrjeno. — Včasih tudi to pomaga, če se drugemu zdravemu govedu, ki prevžveka , en kos krme iz želodca potegne in napihnjenemu v gobec zbulja, da prežvekovati začne. Za poduk in kratek čas. Čast kmečkemu stanu. Stvarnik je v svoji modrosti človeku lepo lastnost podaril, da hrepeni in poželjuje, kar je boljšega Samo, da človek včasih sam ne ve, kaj mu je bolj v korist. Tudi med Slovenci se kaže želja, da si hočejo mnogi izmed njih svoj stan zboljšati. To je velika sreča , da ne živijo tje v en dan, ampak si skušajo pomagati, kakor vejo in znajo. Pa eno željo sem v novejšem času pri Slovencih zasledil, katera se mi nevarna zdi, namreč ta, da mnogi izmed njih niso zadovoljni s kmečkim stanom, da so začeli bolj v mesta siliti, nekteri celo v Ameriko. Res je sicer, da se našemu kmetu zdaj slaba godi, da ga tlačijo huda bremena in različne stiske. Pa to bo morda le en čas trpelo , in potem se bo spet vse na bolje obrnilo. Če bodo poslanci svojo dolžnost storili, olajšali bodo kmetu davkarsko breme ; druga nadloga pa, amerikanska konkurenca, ki pridelke našega kmeta v ceni stiska in mu tako življenje greni, tudi ne bo večno trpela, ker se prebivalstvo Amerike močno množi in se tam tudi vedno bolj obrtnija povzdiguje , tako da bodo svoje pridelke potem sami doma potrebovali in jih ne bodo toliko za iz-vožnjo imeli. Sicer pa bodo svojo zemljo tudi enkrat izmolzli, če bodo tako roparsko ž njo delali. Kadar se to oboje zgodi, in kadar kmet po veči omiki in po razširjeni volilni pravici tisto veljavo v državi zadobi, ki jo zasluži, potem si bo vsak v srečo in čast štel, da je kmet. Zatorej jaz pravim, da je za Slovence sreča, da so kmečkega stanu. En kos dobrega zemljišča je velik zaklad. Slovenska zemlja je lepa in srečna po svoji legi ; kdor tega ne verjame, naj si gre pogledat druge kraje. Res, da se najdejo bolj rodovitni kraji, kakor v Banatu, po Hrvaškem, v Rumuniji, na Laškem in Francoskem; pa nikjer se tako lepo ne vrstijo hribi in dolne, suhi in mokri kraji, gozdi in travniki. Morda smo tudi sami nekoliko krivi, da nam ne gre vse po volji j le vprašajmo se, ali smo zadosti gibčni in marljivi, skrbni in varčni? Moja misel je ta, ako vsi svojo dolžnost storimo, da se dà na tem kosu zemlje, ki jo svojo domovino imenujemo, zadovoljno in srečno živeti. Mnogi si mislijo: „Y mestu je dobro živeti, tam je dober zaslužek in to brez žuljev na roki.“ Pa tudi v mestih jih je le malo izvoljenih, da tako brezskrbno in lahko živijo ; veliko, veliko pa jih je, ki morajo v ozkih in temnih stanicah prebivati, črez dan trdo delati in pri tem še slabo hrano uživati, ker je vsaka reč draga, in vsako reč je treba kupiti iz pičlega zaslužka. In taka služba, ki jo v mestu uloviš, navadno tudi nič stanovitna ni. Taki, ki po fabrikah delajo, nikoli ne vejo, če jim ne bo gospodar že jutri odpovedal. Nekteri tudi mislijo, da je v mestih za otroke pripravno, ker lehko različne šole obiskujejo. Veliko otrok se pa tudi v mestih spridi in pokvari, da je človeka kar strah, če jih vidi. Stariši so dostikrat pobožni, varčni, miroljubni, pošteni prišli v mesto na delo ; otroci se jim pa v sredi mestne, poulične, pokvarjene mladine tako spridijo , da so kakor zdivjani in ne-majo nobene lepe lastnosti od svojih starišev več na sebi. (Konec pride.) Smešničar. Gospa Lesjakovka: „No, včeraj je bil tvojega moža god; kaj si mu pa kaj za god dala ?“ Gospa Dobravčevka: „Veš kaj, mene ni treba nič zbadati. Se ve da se težko kaj prihrani pri teh krajcarjih, kar jih dobim, da hodim na trg kupovat. Pa darilo za god mora biti! Veš, moj mož zelo rad kadi, zato sem mu skoz tri mesece vsak dan eno cigaro iz škatljice ukradla, in ko sem jih 100 imela, spravila sem jih lepo v poseben zavoj, ter mu jih izročila na dan godli. Ti ne verjameš, kako je bil vesel !“ Kaj je novega križem sveta? Naša svetla cesarica je darovala za vsled povodnji unesrečene na Koroškem in Tirolskem 2000 gld., gališki deželni zbor 3000 gl., kranjski deželni zbor 500 gld., mesto Maribor 300 gld. — Za unesrečene vsled povodnji na Koroškem se je nabralo do zdaj okoli 60.000 gld. — Vsled zadnjega deževja je Glina tako na-rastla, da je stopila črez bregove in napravila drugo povodenj. — Nedavno so enega gosposko oblečenega sleparja v Celovcu prijeli, ki je ponarejene hranilne bukvice zastavljal in denar na nje na posodo jemal. — Fajmoštru v Sent Jurji so pokradli čebele. V Grosnikovi tovarni je ma-šina eno lopato proč porinila ; lopata je zadela delavca Frica tako močno na trebuh, da je drugi umeri. Ta Fric je bil še mlad, vesel človek, iz Doberlevasi doma, ter^je rad pel in so ga vsi Celovčani radi imeli. Skoda zanj ! Naj v miru počiva! — V Celovcu je oni teden umeri gosp. Payer, vodja realke. — V Frežah so imeli razstavo za domače pridelke. — Tistega stražnika, ki je v Beljaku nekega mladega človeka prebodel, so izročili deželni sodniji. — Blizo Beljaka je en kmet na svojega soseda dvakrat vstrelil, ter ga vdrugič v koleno zadel. — Na celovški gimnaziji je letos 347 učencev, na realki ,125, na učiteljski pripravnici 130 in 97 vajencev. V Kranj i se je osnovalo posebno cecilijan-sko društvo za Kranjsko dekanijo, in so pravila že potrjene od knezoškofijstva in deželne vlade. Okoli P r e ma na Notranjskem so začeli ljudje zavoljo slabega vremena hudo obolevati na revmatizmu, trganju, vročinski bolezni, legarju in kozah, Sadje so mrčesi pokončali, krompir in druge pridelke pa moča. Grojzdje gnjije; tako da je v tistem kraju silno žalostno , kar prebivalci tem hujše občutijo, ker že štiri leta niso dobre letine imeli. Na prošnjo kranjske kmetijske družbe, naj bi se živinska sol zopet začela prodajati, odgo-gorilo je ministerstvo kmetijstva , da to zdaj ni mogoče, dokler je še v veljavi pogodba z Ogrsko, da se pa že ugiba v ministerstvu, kako bi se v prihodnje dala živinska sol ugodno napravljati. Kmetijski popotni učitelj za Kranjsko bo v zimskem času tudi ljubljanske bogoslovce podučeval v poljedelskih vednostih. V Kamniku se je slovesno blagoslovilo novo šolsko poslopje. Navzoči so bili mnogi od-ični gostje, med njimi več narodnih poslancev. Nagrobni spomenik dr. Bleiweisu je postavila njega rodbina na ljubljanskem mirodvoru, piramido iz granita. Na čelu piramide je rodbinski grb, polumesec in zvezda. Okoli spominka je železna ograja. Ljubljano zapustil je general S tube n-i' au c b, pobožen in milosrčen gospod, ki je ljubljanskim revežem veliko dobrega storil. Deželni zbor Kranjski je imel zadnjo sejo dne 9. vinotoka. Pred razhodom napravili so slovenski poslanci skupen banket pri „Zvezdi“. JNavzoč je bil tudi deželni glavar — Iz Novega P1 està prihaja vesela novica: pri občinskih vo-jitvah so Slovenci zmagali v vseh treh razredih, •^ivio ! — Na Vrhniki se je zastava tamošnje čitalnice slovesno blagoslovila. Kakor ljubljanski časniki poročajo , bila je svečanost prav lepa in udeležba mnogobrojna. —■ Pri letošnjih občinskih volitvah šobili za župane izvoljeni: v Grotnici Pavelj Mihič, v Knežji Lipi Miha Lakner, v Kogu pa Miha Rupe. — Narodni trgovec gosp. berd. Sovan je kupil grajsčino Volčji potok Pn Kamniku. Slovenski trg Žavec imenoval je gospoda Antona Žužo, viteza Franc-Josipovega reda, anonika itd,, pa gosp. Karola Haupta, stotaka itd. za častne tržane. Oba imata veliko za-s ug za Žavec. — V P e k e r j i h je nemški „schul-verein“ ustanovil nemško šolo pa ni mogel uči-e la zanjo dobiti. Zato je nastavil starega „kor-porala“ za učitelja. Vprašanje pa je , kdo bo te otroke krščanskega nauka učil? kajti duhovni imajo pri farni, slovenski šoli dosti opraviti. — ruštvo „rudečega križa“ nabija po sloven-8 -eSì ^tajerskem samo nemške oklice, s kterimi Pj"1 Slovencih podpore prosi. Društvo se je menda z alo Gradčanov, ki so bili ono leto tako surovi, a ?° plukate iz voglov trgali, ko je isto društvo v obeh jezikih poziv objavilo. — V Ormožu pri volitvi v okrajni zastop zmagali Slovenci. ■ Žuža v Laškem trgu na Štajer- obhajali so minule dni demantno sv. mil » i n re^Li slovesnosti so bili navzoči nikóv p-neZV0č gg- kanonikov in 45 meš-^lyi priljubljenega, občespoštovanega niSi!°rda še let! - Štajerska hra- Korošce in ?££ KlOOff rT1"1’1 wT!? v Podvinici pri Ptujem‘ubil 5ehlapfcPgaospodarja uol«---- y Ljubne^ je& š£8tleteJn SlhTaIS skem mešo. Vojska s polenom, otrok v vodo padel in jerskem, ljudem pravil, V^karskr^seTur; ter zaostale davke pobiral. Opeharil je kmete za kakih 150 gld. — Požarni hrambi v Brežicah so naš svitli cesar podarili 100 gld. — Celjska gimnazija šteje letos 277 učencev, izmed kterih se jih je 139za Slovence upisalo. — Po spodnjem Štajerskem so imeli zadnji čas velik strah pred nekim groznim človekom, ki je okoli hodil in ljudi pobijal. On je že prej več ljudi umoril, med njimi tudi svojo lastno mater. Potem so ga dali v graško norišnico. Od tam pa je pobegnil in šel spet na spodnje Štajersko morit. Najprej je zaklal kmeta Šchon-wettra, njegovo ženo in otroka. Potem je zbežal v hribe. Kmalo potem pa je ob štirih zjutraj napadel čevljarja zjutraj Ungarja v Oplotnici, in ubil s koračunom njega in njegovo ženo in troje otročičev; potem je pa še hišo zažgal in zbežal. Ni dolgo trpelo , napadel je že druzega človeka, kmeta Vetriha na Pohorji ter hotel umoriti njega, njegovo ženo in otroke. Toda Vetrih ga je s sekiro tako udaril črez pleča, da ga je smrtno ranil. Pa še v takem stanu je grozni človek, po imenu Ljudevit Havranek, en četrt ure divjal in z bodalom grozil Vetrihu, da mu je ta komaj ubranil se. Slednjič so groznega norca moči zapustile, da se je na tla zgrudil. Kmetje so rešeni velikega straha. V Trstu so pri nekej ženski našli toliko mačk, da so j‘ik v štirih vrečah odnesli, ker niso dovolili, da bi toliko mačk imela. — V Trstu hočejo tamošnji bogatini napraviti spomenik cesarju Franc Jožefu I. Doneski spod 1000 gld. se ne bodo sprejemali. — Med finančnimi stražniki stražniki in kontiobandarji je bila one dni cela bitka. Stražnikov je bilo 20, tihotapcev pa 24. Eden tihotapcev je ostal mrtev, dva sta ranjena ; drugi so v noči pobegnili. — Na Greti pri Trstu so surovi ljudje iz maščevalnosti ubili neko staro žensko. — Nek predrzen tat je v Gorici oropal podobo Matere božje njenega zlatega kinča. Grozno ! Na Dunaji je umrl general feldcajgmajster Jožef baron Marojčič, po kterem je dobil Koroški regiment svoje ime. — Dunajski črkostavci nočejo ob nedeljah več delati in zahtevajo postavo za posvečevanje nedelj in praznikov. — Minister poljedelstva, grof F al k e n h a i n potuje po Dalmaciji, ogleduje ceste, polja, gozde in travnike, zlasti izsušenje močvirjev, reke Neretve itd. Dalmatinci upajo, da bo zdaj vlada kaj storila za njih zapuščeno deželo. Na Hrvaškem se je zopet živinska kuga prikazala. Zato se živina iz vojne Krajine ne sme izvažati; iz civilne Hrvaške pa le po železnici preko Brežic. Na Laškem je še zmirom huda povodenj. Mnogi ljudje tudi že zbolevajo za mrzlico in za grižo. Reka Po naredila je cele močvirja. Železnica od Senice v Se raje vo je že dodelana, tako da se že lehko iz Broda v Sera-jevo po železnici pripelje. Na Hrvaškem imajo slabo vinsko letino, na Štajerskem okoli Ptuja je bojda boljši, na Laškem še precej dobra. V Kijevu mislijo Rusi napi-aviti veliko trdnjavo. — Novo češko vseučilišče šteje že 1010 poslušalcev, akoravno ste še le dve fakulteti otvo-reni, namreč pravoslovna in modroslovna. Na Nemškem je 20 vseučilišč, 370 gim- nazij, 464 realk in meščanskih šol, pa 57.000 ljudskih šol. Stolica za slovanske jezike se prihodnje leto odpre na vseučilišči v Boloniji na Laškem. Najvišji most na svetu je postavljen črez reko Kinzula v Ameriki. Most je 801 čevljev visok in 2060 čevljev dolg. Na severnej strani mesta Kajire je stalo sveto drevo, pod kterim je Mati Božja počivala, ko je z Jezusom bežala v Egipt. To drevo so kristjani od pamtiveka zelo častili. Letos so pa turški vojaki to drevo posekali, ko so tam vojni tabor delali. V Lurdu, velikej Božjej poti na Fi’ancozkem, zgodil se je nov čudež. O velikem Šmarnu je bila tam ozdravljena žena, ki je bila že 10 let bolna, in so vsi zdravniki rekli, da ne bo več zdrava. Popravek. Po nekem drugem slov. listu smo posneli, da je Mina Žvegeljnova učila čipkarijo v Gorjah. Piše se nam pa od tam, da to ni res, ker je čipkarijo pričel le gosp. Tonejec in zdaj poduk nadaljuje njegova sestra. Sicer pa se pritrdi , da je bila r. Mina velika dobrotnica fare. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Dne 15. t. m. so umerli prečastiti g. Matevž Koglnik, prošt in dekan v Spodnjem Drav-bergi, rojeni dne 12. sept. 1805 v Švabški fari, posvečeni dne 7. avg. 1831, tedaj 77 let stari in zlatomešnik. Dekanijo bode oskerboval č. g. Viktor Pucber, knez. škof. svetovalec in faj-mošter v Ljubeličah; faro pa č. g. Jožef Čare, dosedanji provizor v Slov. Pleiberzi. Č. g. And. Einšpieler ml., provizor v Št. Petru pri Grab-štanji je dobil faro Slov. Bleiberg in č. g. Ant. W a 1 d n e r , kurat na Borštu, faro Reichenfels. Za provizorje gredo čč. gg.; Wilhelm Segl iz Morič v Kolbnico , Janez J o ha m od Št. Wal-burge na Boršt in Anton Klemenčič iz Žabnic v St. Danijel na Žili. Č. g. Janez Amšelj pride za kaplana v Trebno ; dosedanji kaplan č. g. Mat. Lutman gre za dve leti v zavod all’ anima v Rim. Č. g. Ignac Witzman, kaplan v nemški Kaplji, je prestavljen v Št. Walburgo in na njegovo mesto pride č. g. Jožef Kubica za kaplana v Kapljo. VaMIo. V našem širnem cesarstvu se teško nahaja dežela, ki bi imela toliko in tako dragocene strdi, kakor ravno z najbolj mnogovrstnimi planinskimi cvetlicami olepšane livade v Gorenjem Koroškem in na Gorenjskem. To priča že to, da v Avstro-Ogerskej nikjer ni bečelarstvo tako razširjeno, kakor ravno pri nas. Tudi se ne da tajiti, da da pridelujemo vsako leto veliko, prav veliko strdi ; a ravno tako znana je pa tudi splošna pritožba, da svoje strdi ne moremo prodati po ceni, ktere je vredna. Da se temu v okom pride, snovalo se bode Izdatelj in urednik Andrej Einšpieler. bčelarsko društvo 23. novembra 1882 v kateri dan pridejo najimenitnejši bčelarji in prijatelji bčelarstva v Zgornji Trbiž (Hotel Gelbfuss, dopoldne ob 10. uri.) Pa ne samo taki, ki se z bčelarstvom na debelo pečajo, so povabljeni k shodu, ampak sploh vsi, katerim je bčelarstvo pri srci, vsi kateri spoštujejo bčelo kot domačo živalico, vsi, katerim sladi življenje s svojo pridnostjo, vsi so prav pri jazno povabljeni, da se udeleže tega shoda in pripomorejo ustanoviti društvo bčelarjev iz Gornje Koroške in iz Gorenjskega. Ob enem se bode pri tem shodu kazalo, s kakimi pripomočki delajo bčelarji po drugih deželah in kako si vedo pridobivati boljše dohodke; — razstava bode trajala od 23. do 26. novembra. Vsi p. n. prijatelji bčel, ki se hočejo udeležiti shoda, naj si naročijo ustopnice pri odboru pismeno ali pa v dan shoda osobno. Začasni odbor : M. Dragan poštar v Weissenfelsu. Dunajska borza dne 21. oktobra. Papirna renta . . -Sreberna renta . . Zlata renta . . . 1860 državno posojilo Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . London ............. Srebro ............. 76 gld. 75 kr. 77 „ 50 „ 95 „ 50 „ 136 „ 25 „ 832 „ — n 301 n — n 119 „ 40 „ Tržna cena po Y2 hektolitrih. Ime. Celovec Št. Vid. Velikovec Žel. Kaplja. Wolfsberg EH Belak Pliberk gl.|kr.|gl.jkr.|sl.|kr.|gl.|kr.|gl.|kr.|gl.ikr.kl.ikr.lffl.ikr. Pšenica. . . 1 3 76 3 80 350 380 3 80 4 10 3 69 Rž ... . 2 75 2 75 2 55 2 68 — — 2 75 2 90 2 59 Ječmen. . . ! 2 14 2 60 2 20 244 — 2 50 2 40 2 9 Ajda .... i 2 16 2 50 — 2,68 — — 2 60 2 44 Oves.... 1 53 1 85 1 40 140 1 40 1 80 1 44 Proso . Ber .... 4 99 — — — — 3 96 5 40 5 12 Turšiča. . . 2 66 — — 1.95 2 74 — 3 25 3 30 2 59 Grah.... 4 59 Bob ... . Fižol bel . . _ — — — — „ rudeč . 3 66 — — Letni trg v Celovci poslednji pondeljek se je srednje obnašal. V nedeljo poprej in tudi še v pondeljek zjutraj je bilo vreme lepo , zatorej je prišlo še dosti ljudi v mesto. Ob osmih pa je začelo liti in lilo celi dan. Konjev in goved je bilo veliko. Konje so Lahi še dosti dobro plačevali, goveje živine, se je pa le malo prodalo, gnala se je domu nazaj. Žitna cena je ostala blizo pri starem, seno pa bije na viš. Krompir se plačuje v Oelovci Žakelj po 1 g]. 10 kr. do l gl. 20 kr. Drugo vse je ostalo, kakor v št. 19. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.