102 Naši dopisi. Iz Ljubljane, f Riharjeva Jerica. Komu izmed starejših izobraženih stanovnikov naše ožje Kranjske domovine, zlasti pa izmed čč. gg. duhovnikov in onih, ki so se zanimali za cerkveno petje, ni znano to ime? Saj je v prejšnjih letih slovelo na dalječ okrog. Kdor • pa izmed spoštovanih mlajših bralcev „Novic" o tej spoštovani rajni osebi bolj natančno poučen biti želi 103 naj se potrudi brati nasledne vrstice: Rajnca Jerica bila je sestra slavno znanega rajn. skladatelja in ljubljanske stolne cerkve organista v. č. gosp. Gregorija Rihar-ja. Kot priprosto kmetsko deklino vzel jo je bil on k sebi; njeni že sam po sebi izvrstni in jasno-do-neči sopran-glas opilil, izuril in izvežbal je tako, da bi boljših vspehov gotovo ne bil dosegel nobeni kon-servatorij. Velika je naša ljubljanska stolna cerkev, pa kadar se je oaa raz kora oglasila: kar odmevalo je po vsih prostorih in od vseh sten. Ni je imela, in javaljne bo kdaj več imela naša katedrala f Riharjevi Jerici enako „prima-dono". Vsaki svetovni operi delala bi bila ona z svojim izdatnim in bi rekli, plemenitim glasom, čast. Vkljub tolike nadarjenosti in izurjenosti v petji, pa je bila in ostala ona vedno po svoji opravi le ponižno kmetijsko dekle. Bodi si še tako velik praznik, in naj bodo zbrane na stolne cerkve koru še tako izobražene pevske moči v gosposkej opravi: ona stopila je v peči na glavi med nje, vzela note v roke, in bila vsem in vsakemu kos. Pa! — vse je minljivo pod solncam! Po smrti njenega preljubljenega č. gosp. brata, prevzel je bil njuni stričnik, šibki mladenček, Gregorček Rihar mesto in službo stolnega organisti , v tu izurjen in izvežban je bil tudi on po rajnem č. g. stricu; al, „le malo cvetki ur je danih", — v najlepših letih sledil je tudi Gregorček slavnemu stricu v grob. Zdaj jele so tudi Jerici potekati naglo prijetne ure življenja. Kdor kaki posel opravlja z toliko vnemo, kakor je ona petje, in se vendar le loči od njega, pretrgana mu je tako rekoč nitika življenja. Vrh tega morala je blaga rajnca le prepogostno slišati, kako nemilo, nečastno in krivično je bil njeni rajni slavni gosp. brat napadan po njegovi smrti, kar ji je mno-krat bridko ranilo srce, in je od takrat tudi ni bilo lahko več videti vesele. K vsemu temu pritisnila je še •dolga in mučna bolezen, in vpihnila jej v 14. dan t. m. lučico življenja v 75. letu dobe njene. 16. dan t. m. položeno je bilo njeno truplo na sv. Krištofa pokopališču v hladni grob k večnemu počitku, njenej duši pa želimo, da bi bila pridružena pevskemu zboru na gori Sionski! —k. Iz Ljubljane. — Držaji zbor. Kakor je to navadno, vspela se je tudi letos budgetna razprava do svojega vrhunca pri naučnem budgetu. Razprava ta postala je pa letos tudi zato bolj zanimiva, ker se je vsem drugem vprašanjem zamotane šolske uprave pridružila letos še verska šola. Najpred je kaez Lichtenstein v svojem izglednem in mojsterskem govoru razložil namen in pomen svojega šolskega predloga tako temeljito, da sedaj pač nihče ne more govorit1*, da ne ve kam knez meri s svojim predlogam. Potem oglasil se je v imenu vlade naučni minister z izjavo, po kateri se sme soditi, «da vlada res sama predloži načrt šolskega zakona, kar je do sedaj bolj veljalo za govorico. Govorniki z levice bili so iznenadeni z govorom Lichtenstein-ovem, pripravljenega imeli so mnogo orožja, mnogo besed in fraz zoper vse ono, kar so levičarski časniki napravili iz predloga Lichtenstein-ovega. Pa govor predlagateljev izbil jim je iz rok vse ono orožje, ker sprevidel* so, da bi morali pobijati samo izmišljije lastne domišljije, zoper to, kar je knez označil kot svoj predlog, ni bilo bistvenega ugovarjati. Edin protigovornik mladočeh Greger delal se je kakor bi bil preslišal ves govor Lichtenstein-ov, akoravno ga je vsa zbornica videla, da je poslušal jako pazljivo. Edin Greger boril se je zoper pošast, katero si je v predlogu naslikal sam. Govori je po svoji navadi strastno, žaljivo, prav po napevu Knotz-ovem grdeč duhovščino, plemstvo prejšnjih in sedanjih časov, na kratko, govoril je tako, da si je v polni meri zaslužil bogato in gromovito pohvalo, katero mu je dajala opozicija državnega zbora. Po sicer temeljitem, pa za splošnost malo zanimivem govoru poljskega poslanca Rutcvskega sklenila se je razprava onega naslova in izbrana sta bila izmed protigovornikov oče sedanje šolske postave dvorni svetnik Beer, izmed zagovornikov, pa naš poslanec kanonik Kluo. Beer-ov govor bil je naravno šolskemu predlogu nasproten, v obče pa vendar stvaren in ne pretiran. Poslancu Klunu pa je pripadla čez noč teška pa tudi častna naloga ugovarjati tako-rekoč nepripravljenemu govoru Beer-ovemu, dalje pa govorom Lipert-ovem, Weitlofl-ovemu in pa Gregorjevemu. Na muho je vzel posebno mladočeha Greger-ja in odgovarjal mu je v resnici tako krepko, jedrnato in temeljito, da je v resnici sebi in pa desnici vsi pri tej borbi prislužil prvo lavoriko. Izrekoma je stališče češkega kluba in naroda pri tej priliki branil s toliko spretnostjo, da mu le po vsem zasluženji slavo pojo češki listi. Pa tudi napad Gregerjev na kneza Lichten-stein-a, zavrnil je Klun jako sijajno in uspešno. Še le po obrambi napadov prestopil je naš poslanec k šolstvu Slovencev ter je tukaj omenjal zahvalno najpred novo osnovanih strokovnih šol v Ljubljani. Potem priporočal je zopet sicer že nevoljen, pa vendar z vso odločnostjo dalnji obstanek gimnazije Kranjske. Konečno pa razpravlja še s spretno besedo nepostavnosti pri šolstvu Slovencem namenjenem na Koroškem in Štajerskem prav srečno pobijajoč ugovore Gohn-ove in Weitloff-ove. Poročevalec za ta del budgeta mlad poljski vse-učilišni profesor Bobzinski govoril je z višjega stališča za zboljšanje šolskega zakona poudarjajoč izrekoma, da državno višje nadzorstvo mora vstati po državnih temeljnih zakonih, torej ima opozicija v rokah moč za-braniti tako premembo, katero vedno slikajo v najgrjih barvah. Da bi se pa otroci v šoli po novem načrai manj naučili ali slabeje odgajali, to pa bode znala, ako bi treba bilo, zabraniti tudi vsa desnica izrekoma poljski klub. Prav krepko pa je Bobzinski še hlastni po Gre-gerju rekoč, da je ta edini ostal v zborrici, ki je še veroval na vraga, katerega so si levičarji na steno narisali o predlogu Lichtenstein-ovem. 104 Pri naslovo »šolsko nadzorstvo" pa je zopet Gre-gerec hudo šibal postopanje nemškega Schulvereina na Štajerskem ; in za glavnega govornika pri tem naslovu izvoljen je zopet naš poslanec Šuklje, ki je, poročila sedaj še nimamo, gotovo tudi včeraj svojo nalogo častno rešil. — Muzej kranjski v Ljubljani. Deželni odbor je sklenil v začasno oskrbovanje muzeja ua mesto umrlega odbornika Deschmanna, izročiti rojaku kranjskemu, vpokoje-nemu c. kr. profesorju Alfonsu Mu lin er ju, ki se ježe dolgo časabavil s starinskiini najdbami naše dežele, ter spisal tudi več zanimivih knjig, med drugimi ono z naslovom „EmonaM. Nov začasni kustos je dcber strokovnjak v vsih naravi slovskih strokah, tako da je opravičena nada, da pridejo znanstveni zakladi naše dežele v dobre roke.