73 Ocene Spodbudno uc ˇno okolje. Ideje za delo z nadarjenimi v osnovni šoli Urednica: Mojca JuriševiË, 2014, Ljubljana: Pedagoška fakulteta Cveta Razdevšek PuËko cveta.pucko@guest.arnes.si Z veseljem predstavljam monografijo, ki je v letu 2014 izšla na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Z izrazom monografija pravi- loma označujemo znanstveno, strokovno, poljudnoznanstveno ali esejistično delo, v katerem (običajno) več avtorjev izčrpno obravnava neko tematiko. Zato je ena od nevarnosti, da po- samezni avtorji obravnavajo več različnih problemov, brez potrebne »rdeče niti«. V našem primeru imamo, po zaslugi urednice (prof. dr. Mojce Juriševič) pred seboj usklajene pri- spevke, kjer avtorji predstavljajo rezultate svojih raziskovalnih oz. strokovnih spoznanj v obliki idej in tudi že didaktičnih apli- kacij, neposredno uporabnih za delo z nadarjenimi učenci. V monografiji najdemo ne le zanimiva razmišljanja, ideje, bolj ali manj konkretne predloge, ampak tudi že izkušnje o delu z nadarjenimi učenci. Prispevki potrjujejo tezo, da spodbujanje in delo z nadarjenimi učenci ne potekata le kot zahtevnejša, dodatna dejavnost, posebej pripravljena za nadarjene, ampak sta lahko sestavni del pouka, pri katerem so aktivni vsi učenci, njihove aktivnosti pa so različne, prilagojene sposobnostim. Seveda pa takšno delo zahteva učitelja, ki ima dovolj didaktič- nega znanja, da tovrstne dejavnosti pripravi in izpelje. Pri na- črtovanju in izpeljavi takega pouka so nedvomno dobrodošli tudi čim bolj konkretne didaktične spodbude in primeri. Av- torji monografije so pripravili zbirko idej in primerov za delo 72 74 rezultatov obsežne slovenske raziskave o nadarjenih učencih (Juriševič, 2012), kjer je ena od ugotovitev, da nadarjeni učenci in dijaki niso najbolj zadovoljni s prilagoditvami v razširjenem programu šol oziroma v njihovem obogatitvenem programu. Med priljubljenimi dejavnostmi navajajo dodatni pouk in pri- prave na tekmovanja. Prav GO s svojim konceptom daje uči- teljem mentorjem možnost, da učencem in dijakom ponudijo poseben izziv, ki spodbudi njihovo kompleksno glasbeno udej- stvovanje tudi v osnovni ali srednji šoli. Avtorica omenja, da je med cilji GO pomembno tudi, kako motivirati in navduševati glasbeno nadarjene učence/dijake za glasbeno samoizražanje; kako uporabljati in nadgrajevati glasbeno pismenost v pove- zavi z glasbenimi dejavnostmi poslušanja, izvajanja in ustvar- janja; spodbujati kreativno glasbeno izražanje mladih; širiti možnosti za javno predstavitev lastnih glasbenih del ter spod- bujati druženje mladih z različnih šol in različnih okolij. GO je namenjena glasbeno nadarjenim in zainteresiranim učen- cem/dijakom, ki se na tekmovanje pripravljajo pod vodstvom mentorja – osnovnošolskega/srednješolskega učitelja glasbe. Na GO tekmujejo kot posamezniki, v drugem in tretjem delu tekmovanja pa so lahko glede na izbiro skladbe za petje in za- sedbo, za katero je napisana tekmovalčeva izvirna skladba, kot soizvajalci vključeni tudi učitelji, vrstniki ali druge osebe. Vsak tekmovalec se preizkusi v treh sklopih tekmovanja: v testnem delu, pevskem delu in ustvarjalnem delu, ki vključuje izvedbo lastne izvirne skladbe. Avtorica posebej opozarja, da je pri delu z glasbeno nadarje- nimi učenci zelo pomembna vloga mentorjev, ki morajo biti dobro strokovno usposobljeni ter seznanjeni z obravnavo in vodenjem učnega procesa glasbeno nadarjenih posameznikov, odprti morajo biti za ustvarjalnost in poznati morajo lastnosti ustvarjalnega procesa. Mentor mora imeti tudi pedagoška znanja, ki mu omogoča- jo kakovostno vodenje glasbeno nadarjenega učenca/dijaka. Poznati mora naravo in razvojne zakonitosti glasbene nadar- jenosti ter sestavine ustvarjalnega procesa. Znati mora ustvar- jati pozitivno učno okolje ter biti tudi sam nenehen iskalec in raziskovalec. Pomembno je, da mentor tekmovalnosti ne postavlja v ospred- je, ampak da usmerja glasbeno nadarjene učence, da se učijo drug ob drugem. Zato je med pomembnimi cilji GO tudi iz- obraževanje učiteljev mentorjev ter njihovo usposabljanje za delo z glasbeno nadarjenimi učenci in dijaki. V prispevku Partnerstva na področju izobraževanja in kulture – avtentične spodbude za razvoj glasbene nadarjenosti avtoric Barbare Sicherl-Kafol in Konstance Zalar (obe Pedagoška fa- kulteta Univerze v Ljubljani) je predstavljen primer glasbene delavnice za sodobno glasbo, ki je potekala v partnerstvu med izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami ter umetniki. z nadarjenimi, kar dokazuje, da delujejo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani številni zavzeti in strokovno usposobljeni učitelji in sodelavci, ki lahko prispevajo k usposabljanju kako- vostnih učiteljev, tudi za delo z nadarjenimi. Zato pričakujem, da bodo prispevke uporabniki (učitelji) dobro sprejeli, saj bodo v monografiji našli prispevke, ki jih bodo lahko bodisi nepo- sredno uporabili za delo v praksi ali pa jim bodo primer oz. spodbuda za podobno obliko dela v konkretnem šolskem kon- tekstu. Urednica monografije dr. Mojca Juriševič uvede obravnavo na- darjenih s prispevkom, ki postavlja pomembno vprašanje: »Kaj nadarjene učence motivira za šolsko učenje?« Eden od odgovorov je, da je treba učencem zagotoviti dovolj učnih izzivov, ki bodo za njih razvojno primerni, smiselni in vredni napora. Vsebine naj bodo smiselne z vidika učencev in njihovega okolja. Zagotoviti je treba tudi dovolj časa, da je mo- goče uporabljati raziskovalno in sodelovalno učenje ter reševan- je avtentičnih problemov. Nadarjeni učenci morajo spoznati, da je za izjemne dosežke kljub nadarjenosti potrebno veliko dela in truda. Nadarjeni učenci so zelo heterogena skupina; nadarjeni so na različnih področjih in imajo različne učne, vzgojne, socialne in osebnostne potrebe. Za kakovostno izvedbo vzgojno-izobraže- valnega dela morajo zato učitelji znati prepoznati in upošteva- ti različne potrebe svojih učencev in učenk in jim prilagajati pouk tako, da bodo čim bolje razvili svoje potenciale. V nadaljevanju bom na kratko predstavila vse prispevke, bolj temeljito pa se bom posvetila prispevkom s področja glasbe. V monografiji sta objavljena dva prispevka s področja glasbe, prispevale so ju strokovnjakinje za glasbeno vzgojo na Akade- miji za glasbo (B. Rotar Pance) ter na Pedagoški fakulteti v Ljub- ljani (B. Sicherl-Kafol in K. Zalar). Prof. dr. Branka Rotar Pance v monografiji predstavlja Glas- beno olimpijado, njene cilje, udeležence, vlogo mentorjev in smernice za nadaljnji razvoj. V prispevku spoznamo, da je Glasbena olimpijada skupen pro- jekt Zveze glasbene mladine Slovenije in Akademije za glasbo v Ljubljani, ki glasbeno nadarjenim učencem in dijakom omo- goča kompleksno glasbeno predstavitev. T o je kompleksno tekmovanje, ki spodbuja učne procese in de- javnosti nadarjenih učencev in dijakov na področjih izvajanja, ustvarjanja, poslušanja in glasbenega jezika ter jim omogoča druženje in izmenjavo ustvarjalnih idej in izkušenj v glasbeno spodbudnem okolju. Avtorica v prispevku predstavlja namen in cilje glasbene olimpijade, strukturo tekmovanja in udeležence ter daje ne- kaj smernic za nadaljnji razvoj Glasbene olimpijade. Izhaja iz Spodbudno uËno okolje. Ideje za delo z nadarjenimi v osnovni šoli voj kazalnikov kompetence kulturne zavesti in izražanja vseh sodelujočih ne glede na raven njihove glasbene nadarjenosti. Udeleženci partnerskega projekta so namreč ne glede na raven glasbene nadarjenosti razvijali estetsko občutljivost in kritičen odnos do zvočnega okolja. Obdobje, ki ga otroci preživijo v osnovni in srednji šoli, je zelo pomembno za razvoj potencialov. Ob tem pa didaktična spo- znanja kažejo, da le kakovosten pouk, ki učencem odmerja dovolj velik manevrski prostor za delovanje, ki izziva ustvarjal- nost in izvirnost, spodbuja razvoj nadarjenosti. Iz tega dr. Janez Vogrinc brez težav izpelje trditev, da je didaktična usposoblje- nost učiteljev ključna in bistvena za kakovostno delo z nadar- jenimi učenci. Če mednarodni trendi kažejo na oblikovanje posebnih pristo- pov za delo z nadarjenimi in je nadarjenost kompleksen po- jem, ki združuje vrsto dejavnikov, je na vprašanja glede prilaga- janja jezikovnega in književnega pouka za nadarjene mogoče odgovoriti z upoštevanjem zakonskih določil, ki opredeljujejo nadarjene učence in uokvirjajo pogoje za delo z njimi. Iz za- konske ureditve izhaja, da šola nadarjenim učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prila- godi vsebine, cilje, metode in oblike dela jezikovnega in knji- ževnega pouka ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, da zagotovi različne oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela pri pouku, posebej pa še pri dodatnih (zunaj- šolskih) dejavnostih. Dr. Igor Saksida se v prispevku smiselno osredinja na nekatera temeljna izhodišča priprave bralnega dogodka, ki ga je mogoče opredeliti kot vodeno spoznavanje besedil v skupini različnih učenk in učencev; med katerimi so tudi nadarjeni. Na drugi strani pa je danes tudi večjezičnost sprejeta kot do- dana vrednost, nekaj, kar nas opolnomoči in oplaja. Vendar pa je za učence, ki so za učenje tujih jezikov še posebej nadarjeni, relativno slabo poskrbljeno. Dr. Karmen Pižorn v prispevku predstavlja nekaj izhodišč za poučevanje učencev, ki kažejo iz- jemno učljivost in odprtost za učenje tujih/drugih jezikov, da bi tako skupaj s preostalimi učenci v razredu začutili, da so del pedagoškega procesa, pri katerem lahko s pozitivnimi čustvi aktivno in uspešno sodelujejo. Avtorica ob tem poudarja, da pouk, ki upošteva potrebe učencev nadarjenih za učenje tujih jezikov, hkrati koristi vsem učencem in tako dviguje kakovost poučevanja in učenja na višjo raven. Med dogodki, kjer lahko učenci ob sodelovanju z mentorji do- kazujejo (in razvijajo) svoje nadpovprečne sposobnosti in znan- je, so tudi različna tekmovanja. Za nadarjene učence priprava, izvedba in sodelovanje na tekmovanjih poustvarjajo kontekst realnega delovnega okolja, ki je zanje bolj motivacijsko kot obi- čajno delo v razredu. Avtorji Dr. Irena Nančovska Šerbec, Špela Cerar in dr. Jože Rugelj predstavljajo prispevek, kjer so cilji tek- movanja Bober motiviranje učencev za reševanje problemov Avtorici poročata, da so v raziskavi na študiji primera preuče- vali, kako lahko delo z glasbeno (bolj ali manj) nadarjenimi v avtentičnem okolju partnerstev med šolami, kulturno ustano- vo in umetniki, prispeva k razvoju vseživljenjske kompetence kulturne zavesti in izražanja. Pri tem so skušali odgovoriti na vprašanje: »Kako lahko ustvar- jalno delo z glasbeno (bolj ali manj) nadarjenimi v avtentičnem okolju partnerstev prispeva k razvoju kazalcev vseživljenjske kompetence kulturne zavesti in izražanja?« V raziskavo so bili vključeni učenci glasbenih šol, mentorji / učitelji v glasbenih šolah, študenti iz treh fakultete Univerze v Ljubljani (Akademija za glasbo, Filozofska fakulteta in Pedago- ška fakulteta) ter učenci (stari osem let ali več), ki so sodelovali v projektu prve slovenske glasbene delavnice za sodobno glas- bo. Udeleženci različnih starosti in glasbenih znanj so sodelo- vali v ustvarjalnem procesu oblikovanja in izvajanja sodobnih glasbenih del. V trimesečnem procesu so samostojno in ob po- moči mentorjev ter skladatelja Uroša Rojka raziskovali zvoke svojih inštrumentov, sodobne načine glasbenega zapisa, iskali možnosti interpretacije sodobnih partitur ter skozi individual- no in skupinsko improvizacijo spoznavali parametre sodobne- ga glasbenega jezika. Avtorici ugotavljata, da se pri delu z nadarjenimi srečujemo z vprašanji, katere vrednote in kakšno znanje omogočajo kako- vostno učenje in razvoj ter posledično višjo kakovost življenja ter kako to dosegati. Odgovori na omenjena vprašanja predpostavljajo premik v pojmovanju znanja in nadgrajevanju njegove ravni. Izpostav- ljeno je znanje, ki je celostno, ustvarjalno, inovativno, re- flektivno, avtonomno in vseživljenjsko. Na področju glasbene vzgoje ugotavljata, da je ustvarjalno, celostno in reflektivno mišljenje aksiom dela z glasbeno (bolj ali manj) nadarjenimi. Kompetenca kulturne zavesti in izražanja kot ena od osmih ključnih vseživljenjskih kompetenc daje ustvarjalnemu izražan- ju, sprejemanju in doživljanju umetnostnih jezikov osrednje mesto. Kot pomembne dejavnike vključuje kritično razmišljan- je, ustvarjalnost, iniciativnost, reševanje problemov, oceno tveganj, sprejemanje odločitev ter konstruktivno obvladovanje čustev. Udeleženci partnerskega projekta sodobne glasbe so razvijali samozaupanje in sprejemali ustvarjalne izzive, razvijali strpnost in spoštovanje drugačnih pogledov in idej, z intere- som komunicirali skozi sodobni glasbeni jezik, bili avtonomni v iskanju lastnega glasbenega izraza, pridobivali glasbene spret- nosti in znanja ter razvijali vzajemno zaupanje in razumevan- je. Ugotovitve raziskave potrjujejo pomen partnerstev med iz- obraževalnimi in kulturnimi ustanovami ter umetniki kot avtentičnega okolja, ki omogoča kakovostne spodbude za raz- 75 Ocene 76 Seveda ja nadarjenim treba ponuditi tudi še kaj več. Dr. Tat- jana Hodnik Čadež, Lucija Željko in dr. Vid Manfreda Kolar opozarjajo, da je reševanje matematičnih problemov vodilna kreativna aktivnost v matematiki, ki jo lahko oz. jo moramo ponuditi za matematiko nadarjenim učencem na vseh stop- njah šolanja. Raziskave so namreč pokazale, da matematično nadarjeni učenci tudi sami opredelijo reševanje problemov kot najpomembnejšo komponento matematične nadarjenosti. V tem prispevku je avtorje zanimalo predvsem to, kako nadar- jeni učenci in dijaki rešujejo problem, kjer se od njih pričakuje iskanje vzorcev in pravil med informacijami in posploševanje. Prispevek naj spodbudi učitelja, da tudi sam pri delu z nadar- jenimi učenci izbira matematične probleme, ki učencem pred- stavljajo dovolj dober izziv in ob katerih bi lahko razvijali svoje potenciale. Spoznamo tudi priložnosti in težave dela z nadarjenimi učen- ci v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri družboslovnih vsebinah ter primere načinov učenja, s katerimi so lahko realizirani nekateri učni cilji iz učnih načrtov pred- metov spoznavanje okolja ter družba. Predstavljeni so primeri vprašanj, s katerimi učenci razvijajo višje nivoje mišljenja na temelju Bloomove taksonomije znanja in na podlagi De Bo- nove metode paralelnega mišljenja. Večji del prispevka avtoric dr. Maje Umek in Marjete Raztresen zajema predstavitev me- tod in oblik dela, pri katerih učenci razvijajo socialno-čustveno področje. Dr. Saša A. Glažar in Iztok Devetak ugotavljata, da sistematična identifikacija nadarjenih na področju naravoslovja v Sloveniji ni razvita. Učitelji v osnovni in srednji šoli lahko identificirajo učence z večjim interesom za naravoslovje skozi delo in zani- manje učenca za naravoslovje. Od učitelja je nato odvisno, ali bo takega učenca spodbujal, ga vključil v krožke, mu dodelil zahtevnejše dodatno delo, ki spodbuja višje kognitivne rav- ni delovanja pri reševanju naravoslovnih problemov. Najbolj kreativni učenci na naravoslovnem področju si navadno ne prikličejo največ naravoslovnih podatkov, so pa nadpovprečni pri načrtovanju eksperimentalnega dela, si zastavijo ustrezen raziskovalni problem in raziskovalna vprašanja ali hipoteze, si natančno zapisujejo opažanja oz. izvajajo meritve in znajo na temelju pridobljenih rezultatov ustrezno sklepati in zaključiti poglobljene sklepe. Taki učenci pa niso vedno uspešni, npr. pri računskih problemih. Vse to kaže, da je treba pri identificiran- ju učencev na naravoslovnem področju spoznati njihove raz- lične sposobnosti in jih tudi ustrezno interpretirati. Če pouk naravoslovja oziroma naravoslovnih predmetov ustrezno načrtujemo in izvajamo, ponuja dovolj priložnosti za prepoznavanje in razvijanje nadarjenosti, opozarja dr. Ana Gos- tinčar Blagotinšek. To je možno doseči s skorajda vsemi nači- ni poučevanja. V prispevku je predstavljen raziskovalni pouk, pristop, ki za razvijanje nadarjenosti ponuja še posebej veliko možnosti. Prednost tega pristopa je tudi v tem, da ni namenjen z računalniškimi metodami, spodbuditi učence pri uporabi računalnika k globljemu razmišljanju, spodbuditi razvoj stra- tegij za reševanje problemov, odkrivanje struktur, analizo pri- merov ter argumentiranje »za« in »proti«. Tekmovalci rešujejo naloge, povezane z razumevanjem informatike, z algoritmič- nim razmišljanjem, s strukturami, vzorci in sestavljankami ter z računalnikom in družbo. Nadarjenost se pogosto omenja ali celo enači z umetniškimi ta- lenti. Pogosto to drži, vendar naši prispevki opozarjajo na pri- sotnost, razvijanje in izražanje nadarjenosti na vseh področjih šolskega kurikula. Kljub obči prisotnosti likovnosti likovne nadarjenosti vendarle ne moremo pripisovati vsem otrokom v enaki meri, je trditev prof. Črtomirja Freliha. Likovna izraznost nadarjenih otrok se zlasti po njihovem vstopu v faze reprezentativnega likovnega izražanja začne vse bolj očitno razlikovati od običajne likov- ne prezentacije. Nadarjen otrok likovnoizrazni medij namreč uporablja pogosteje, likovno bolj prepričljivo in po njem po- sega tudi pri problemskih situacijah, ko pri preostalih otrocih likovnost ni prva ali najbolj običajna izbira. Glede na to, da zlasti v predšolskem in zgodnješolskem obdobju predstavlja li- kovnost enega ključnih izraznih medijev, ki jih spontano najde večina otrok, velja likovni nadarjenosti v predšolskem in zgod- nješolskem obdobju nameniti dovolj pozornosti (dr. Uršula Podobnik). Glede umetniških talentov lahko trdimo, da so prav vse oblike gledališča v razredu med najboljšimi kazalniki sposobnosti in talentov na različnih, ne le na umetniških področjih vseh vple- tenih, saj je do predstave dolg proces, ki je za prepoznavanje in možnost izražanja različnih talentov neprecenljiv. Od gledali- ških oblik, ki so del kurikularnih vsebin v šoli, je lutka zagotovo najbolj prvinska, nas opozarja prof. Edi Majaron. Njena vloga ob začetku šolanja, kjer je odkrivanje talentov in učenčevih nag- njenj izjemno pomembno in občutljivo, je nenadomestljiva. Lutka bo zmanjšala antagonizme med otroki, med »važiči,« ki že berejo, in tistimi, ki jim je nerodno, ker še ne znajo, med bolj in manj nadarjenimi Dr. Zlatan Magajna opozarja, da se matematično nadarjeni učenec, tako kot tudi preostali učenci, uči matematiko ob izzi- vih. Ker znanje in raven razmišljanja matematično nadarjenega učenca močno presegata znanje in raven razmišljanja preosta- lih učencev v razredu, je treba nadarjenega učenca vključiti ustrezne obšolske in zunajšolske dejavnosti. Zanj je treba pri- praviti primerne dejavnosti tudi in še posebej pri običajnem pouku matematike, na primer z dodatnimi, zahtevnejšimi na- logami, samostojnimi zaposlitvami, izzivi, ki niso neposredno povezani z obravnavano vsebino. Prispevek predstavlja prijeme in dejavnosti, s katerimi želimo obravnavati nadarjenega učen- ca kot soustvarjalca pouka matematike. Spodbudno uËno okolje. Ideje za delo z nadarjenimi v osnovni šoli izključno nadarjenim, saj ga lahko učitelj z občutkom prilago- di različnim ravnem zahtevnosti in pouk na različnih ravneh izvaja sočasno. Ponovno spoznamo: za razvoj potencialov na- darjenih učencev je ključna vloga šole; za uspešno delo v šolski praksi pa je ključna vloga učitelja. Raziskave na področju izobraževanja za naravoslovje nadar- jenih učencev so pokazale, da ima v okviru procesnih znanj posebno mesto raziskovanje (načrtovanje in izvajanje prepro- ste raziskave), saj so se vsi programi, ki so posebno pozornost namenili raziskovanju, izkazali za učinkovite. Na ravni redne šolske prakse lahko radovednost učencev, ki je med glavnimi kazalniki nadarjenosti učencev, spodbujamo in ohranjamo z raziskovalnimi škatlami. Dr Darja Skribe Dimec predstavlja raziskovalne škatle kot pri- mer, ki omogoča diferenciacijo in individualizacijo pouka na- ravoslovja na povsem preprost način. Ko spoznavamo oblike dela z učenci, moramo omeniti tudi so- delovalno učenje, ki je v prispevku Martine Erjavšek, Stojana Kostanjevca in Francke Lovšin Kozina predstavljeno v pove- zavi z motivacijo nadarjenih učencev pri pouku gospodinjstva. Sodelovalno učenje vpliva na učenčev učni, čustveno-motiva- cijski in tudi socialni razvoj. Izvaja se v majhnih in heterogenih skupinah, kjer učenci razvijejo sodelovalne veščine in dosežejo skupne cilje. Sodelovalno učenje je primerno tako za identi- fikacijo nadarjenih učencev kot tudi za spodbujanje različnih vrst nadarjenosti. Med prispevki, ki dokazujejo, da so posamezne dejavnosti lah- ko spodbuda za vse učence, hkrati pa tudi obogatitvena obšol- ska dejavnost za nadarjene učence na področju fizike in teh- nike, spoznamo Verižni eksperiment, kjer avtorja Jurij Bajc in Nina Verdel ob predstavitvi razložita in utemeljita, da so dejav- nosti, povezane oziroma izvirajoče iz Verižnega eksperimen- ta, primerne za vključitev v ponudbo dejavnosti za nadarjene učence. Zanimiva je študija primera, kjer dr. Gregor Torkar opisuje na- darjenega četrtošolca, ki je pri svojih letih že odličen poznava- lec ptic. Pri predmetu naravoslovje so imeli učenci nalogo, da navedejo imena treh živali z vsake celine. Učenec, ki je predsta- vljen, je za Evropo navedel kar 275 vrst ptic; izjemen dosežek in izziv tudi za izkušene ornitologe. Učenca je ptičjeslovje (or- nitologija) začelo posebej zanimati v drugem razredu osnovne šole, ko je lahko že bral knjige in podrobneje spoznaval svet ptic. Učenec se je opisanega naučil predvsem z natančnim opa- zovanjem in študijem ptic v knjigah. Ne smemo prezreti nadarjenosti na športnem področju. Dr. V esna Štemberger in Tjaša Filipčič navajata, da se v šoli športna nadarjenost kaže v gibalni spretnosti, vzdržljivosti, visoki uspeš- nosti v gibanju, uživanju v dosežkih, smislu za organizacijo. Odkrivanje športno nadarjenih učencev je kompleksen proces, kjer sodelujejo učitelji, starši in po potrebi zunanji strokovnjaki (trener v športnem društvu). Vsak od njih lahko prispeva ko- ristne informacije. Odkrivanje poteka prek evidentiranja, iden- tifikacije in seznanitev ter mnenja staršev. V prispevku avtorici predstavljata konkretne učne aktivnosti za športno nadarjene- ga učenca pri pouku, kjer so izpostavljene predvsem različne učne oblike dela, metode, cilji, vsebine in vloge, ki omogočajo diferenciacijo in individualizacijo. Večinoma je prisotno mnenje, da sta kategoriji nadarjenih učencev in učencev s posebnimi potrebami dve povsem nas- protujoči si skupini. Da temu ni tako, dokazujejo dvojno iz- jemni učenci. Strokovnjakinji dr. Marija Kavkler in Milena Košak Babuder opozarjata, da so to učenci s potenciali, ki jim omogočajo visoke dosežke, hkrati pa imajo tudi lastnosti učencev s primanjkljaji in motnjami, zaradi katerih se soočajo s številnimi težavami pri učenju in potrebujejo pomoč za pre- magovanje teh težav. V kontekstu nadarjenih učencev je smiselno omeniti tudi vlo- go in pomen socialnega kapitala. Nataša Zrim Martinjak trdi, da socialni kapital deluje v funkciji sredstva aktiviranja in ple- menitenja posameznikovega potenciala, pri čemer ga avtorica prepoznava v različnih vlogah. Opozori na pomen individual- nih potreb in lastnosti, ki lahko nadarjenost zakrijejo. Prispe- vek ponuja učitelju nekaj uporabnih usmeritev in spoznanj o dodani vrednosti socialnega kapitala v kontekstu nadarjenosti. Kot smo lahko spoznali, vsebuje monografija vsebine in usme- ritve, ki so neposredno uporabne v šolski praksi, predvsem pa dokazujejo, da vsi šolski predmeti lahko delujejo v vlogi identi- ficiranja in razvijanja nadarjenosti. 77 Ocene