Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 26. januarja 1923- fehafa vaako sredo io petek. Let® V. Glasilo »»Samostojne i n H ' t - H ■ vd v P rit Ki 1 kmetijske stranke za Slovenijo". K-, - v- •ife> eeloletn© • . . . « poinletno ..... četrtletno..... Posamezna številka . Naročnina: . . . . .........Din 20"— . . ........... Din 10;-- ............. Din 5*— ............. Din 1*— Kmet pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam 1 Inserati: 1 mm inseratnega stolpič« stane za: male oglase .................. Din 0-25 uradne razglase ................Din 0*50 reklame po dogovora Uredništvo in upravništvo lista Je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoraa". Jufr®w3" mokarli in 99 Mladinski politični talenti so zaigrali ves svoj političen ugled in niti Praprotnikovi tr.lenti ga ne spravijo več Iz vode. Izgubili so upliv, izgubljajo pa vedno še ostanke svojih vernih pristašev. Toliko časa farbani uradniki so spregledali, da so jim le štafaža in glasovalna mašina, da pa so vedno pozabljali na nje, ko so imeli moč v rokah. Trgovec in obrtnik sta se že stokrat prepričala, da Jih mestni advokat pozna le ob volitvah, kadar pa je pri moči in oblasti pa napravi zanje samo ali kak novi poslovni davek ali pa kakšno postavo, ki Ima namen samo šikanirati obrtnika in trgovca ter ga spraviti v denarno kazen ali pa celo v zapor. Zadnji Žerjavov pravilnik je posebno priporočljivo sredstvo med temi sloji I Kmet pa je že davno spregledal, le kje je še kak posameznik, ki mu je srce prirastlo na Jutrovo gospodo in ki se tolaži, da smo mi pravzaprav >pasiven kraj«, ki bi ne smel imeti nič skupnega z zemljoradniškim gibanjem. Ko je torej vse obrnilo tej gospodi hrbet, nI Čuda. da so na lovu za novimi šlagerji. Ker so v silnih skr-i>eh za količnik svojega miljenca, ni čuda, če jim gre kri v glavo in da streljajo pri tem prav neprijetne kozle. Eden teh je bil članek proti bankam. To se je Praprotnik smejal! Pa tudi njihovi nekdanji volilci in v tem je lep košček tragike za nje. Ali, recimo, članek za popravo dinarja! Ljudje božji, kdo pa je popravljal« ves čas dinar? Ali ne gospod Kumanudi s svojimi »talenti« celo če hočete »finančnimi ženiji«, kakor sta bila označena še pred svojim prihodom gg. Kostrenčič in Plav-šiČi Vsi smo strmeli, kakor pred novim Mesijo, danes pa vemo. da smo bili lepo »naplaušanl«. Samo če ne bi tako prokleto bolelo! In vsi ti gospodje so vendar čisto- in polnokrv-ni demokrati najidealnejšega »Jutro-vega« kova. * Skrb za Žerjavov količnik pa narekuje nove strahove. Klerikalni zmaj Je trda stvar za nje in nimajo več pravega poguma. Beštija je nevarna in boj z njo je hud in naporen. Mestna gospoda pa se rada ne poti, zlasti advokatje gredo strnjeno le za iajšim zaslužkom. Izračunali so, da bi se z malo demagogije, nekaj laži ln sladkih zavijanj dalo morda odtrgati SKS nekaj kmetov in obrtnikov ter tako vsaj v nadi približati se količniku. In zato gredo za novimi gesli. Mesto klerikalnega zmaja so postavili kot strašilo »zemljoradniški blok«, za šlager pa ceneno moko in mast. Slovenci vsi kupujemo moko — tako so izračunali — in to bo vleklo. Noben kmet nima toliko pšenice, da bi prodajal žito ali moko — tako so dalje izračunali — in zato bomo rekli, ne samo, da ni treba kmetske stranke, ampak še več, da je celo škodljiva. In ker pšenice slovenski kmetje res ne prodajajo ali le v mali količini in še to le ponekod, nam bodo tudi drugo trditev verjeli in tako jih bomo prepričali, da je zemljoradniški blok takorekoČ smrt za slovensko politiko. Tako so torej izračunali tisti s Jutro vi« mokarji, ki bi sicer privoščili kmetu »da je pravilno, če se kmetski stan organizira stanovski in strokovno, da goji svoje interese, svojo Samozavest in svoj ponos«, ki si pa praktično korist takšne kmetske stranke predstavljajo tako, da bi morala predvsem skrbeti, da reši mandat političnim nerodam okoli »Jutra«, če ne pa jih bodo »s šibo našeškali«, Gospodje mokarji' Kakor ste popravili dinar, kakor ste in boste nagnali banke, tako malo boste pocenili moko. Le poskusite samo usta odpreti! Vas bo takrat pa gospod Veljkovič »našeškal« s svojo mlinsko industrijo. Ali veste kako ste bili v strahu, kaj bo z našimi velemlini, če se jih posebno ne usmili vlada? Povejte zlasti uradništvu in zdaj vam tako na srcu ležečim obrtnikom, da ste bili vedno za vsa najugodnejša olajšanja Izvoza finejših vrst moke, češ, doma zadošča moka za kruh in kuho, ker je to seveda želela demokratsko ori-jentirana mlinska veleindustrija. Kdo je pritiskal, da se je olajšala izvozna carina za finejšo moko celo od iz Rumunije uvožene pšenice? In kdo je to zagovarjal? In kdo je sedaj iz-posloval, da se je v času največjega pomanjkanja živinske hrane dovolilo izvoz otrobov, ko se je vendr.r prej zatrjevalo, da se hoče s to manipulacijo koristiti tudi živinoreji? Med drugimi neumnostmi pa so zagrešili naši ljubi prijatelji tudi p«av hvaležne stvarce za — nas. N. pr.: »Cene živini, ki je naš glavni proizvod nikakor niso v vzporedni zvezi s cenami žita«. To je nekoliko nejasno, kar pa židovsko-suhemu slogu nekdanje »Neue Freie Presse« radi odpuščamo. Stati bi namreč moralo, da cene živini ne odgovarjajo sorazmerno z ozirom na pridelovalne stroške cenam žita. To je istinito ln zato se mi borimo. Gospodje bi pa rajši dali tu priliko »zarade« klavnični ve-leindustriji. Zato smo tudi tukaj precej v zameri. Strašno bedast in bogzna komu namenjen pa je stavek: »izkustvo uči, da ob draginji žita mora kmet živino prodajati, a konsum mesa istočasno pada, ker si konsument ložje odtrga meso nego kruh.« Ali ste zato želeli, da bi samo veleklavnice izvažale? Po dolgih deloma zlobnih, deloma zmešanih stavkih pride trudni člankar do prepričanja, da je celotni račun silno žalosten, krivec pa da je »zemljoradniški« diktat iz daljnih, Srečnih ravnin, zoper katero zlo eksi-stira eno samo rešilno sredstvo: dajte mladinom poslanski mandat! In če bi bili tako neusmiljeno neumni, da bi to storili, potem ne bi bil niti zemljoradnički blok škodljiv, potem" bi ne bila na poti niti »vele-agrarna« politika slovenskega kmeta. Slovenski kmet in veleagrarizern? Ali je sploh mogoče bolj nespametna primera, še naši veleposestniki so povečini v primeri z banaškimi taki reveži, da o veleagrarni politiki niti sanjati ne morejo. Pa bi bil slovenski kmet za veleagrarno politiko? Ali pa morda srbski, ki je eden najbolj značilnih predstaviteljev srednjega in malega poljedelca! Toda mi razumemo, če meša »Jutro« kmetsko gibanje z veleagra-rizmom v enem loncu. Dela pač po svoji metodi. Predstavlja sebe za zagovornika srednjih slojev, dela pa to, kar zahtevajo veliki »magnati«. »Bori« se za ceno moko, toda podpira velemline, »bori« se za ceno meso, pa podpira veleklavnice, in »bori« se proti bankam, pa je v službi gospoda Praprotnika. To je bistvo mladinske mokarske politike in to je danes očito vsemu svetu, ki zato mladine odklanja. Odtod pa izvira tudi ona žalostna resnica, da nima mladinsko demokratska stranka upanja na noben mandat in odtod pa tudi vsa jeza na nas, ker smo to resnico zapečatili! Politični mokarji so prinesli potem, ko je bil naš članek že v tiskarni, v 20. št. Jutra« pod nebeškim naslovom »Uvoz pšenice v oplemenje-valnem prometu in carine prost izvoz pšenične moke« Še tele historične stavke: »Poleti lanskega leta je za našo mlinsko industrijo nastopila akutna kriza... Že prejšnja vlada je uvidela, da je s svojimi ukrepi (v pobijanju draginje!) šla nekoliko predaleč... in je že bivši drž. podsekretar za finance dr. Svetislav Po-povič po predhodnem zaslišanju zainteresiranih krogov predložil prejšnji vladi, da na temelju dovolitve uvoza pšenice v oplemenjevalnem prometu omogoči obrat v naših industrijskih mlinih. Disharmonlčni interesi nekaterih ministrstev — posebno za poljedelstvo, za soc. politiko ter za trg. in industrijo so preprečili realiziranje omenjenega predlo- ga.« — Zdaj ko se Je to zgodilo, kon-štatira razveseljeni »Jutrovi« člankar: »Ker pa smemo računati, da se naši pasivni kraji prehranjajo z moko iz inozemstva, ki se sedaj lahko izvozi carine prosto In da so se zaradi tega in pa zaradi onemogočenega izvoza prihranile precejšnje rezerve domače pšenice in moke, n!-smo načelni protlvnfkl zgoraj omenjenega odloka!« Tako je torej s to stvarjo! So za ceneno moko, zaradi uradniških kroglic, aH mlinska industrija mora tudi priti na svoj račun, da ne bo »akutne krize«. Stvar je seveda težavna. Opfsati celo zadevo tako, da se uradniškim familijatn kar sline scejajo po ustih ob misli na dobre, cenene pšenične Štruklje, zraven pa zastopati interese vseh Majdičev in Veljkovičev je res umetnost! Toda gosoodje so umetniki in kdor jim ne verjame, ga pa »našeškajo«. ?ski sid. Znano je, da so Kitajci imeli pred več tisoč leti visoko kulturo. Da se ubranijo vsakega tretjega vpliva, zlasti pa, da zabranijo vsakemu ne-kitajcu vstop v državo, obdali so se okrog in okrog z visokim zidom. Dosegli so svoj namen. Stoletja ln stoletja ni stopila nobena tuja noga na kitajsko ozemlje. Zato pa je tudi kitajska kultura odrevenela in drugi. manj razviti narodi, so jih pretekli in danes je ogromni 400 milijonski kitajski narod tako slab in na-zadnjašk, da je le igrača v rokah drugih manjših narodov, zlasti Japoncev in Angležev. Taka je usoda naroda, ki se neče zanimati za to, kaj so dobrega in naprednega Iznašli drugi narodi in ki se noče učiti pri njih. Kitajcem so podobni naši klerikalci. Obdali so svoje pristaše z visokim kitajskim zidom, da ne pridejo v stik z drugimi strankami. Prepovedujejo Jim čitati časopise drugih strank, prepovedujejo jim hoditi na neKlerikalne shode in če hoče samostojen kmet na njihovih shodih kaj povedati, nahujskajo klerikalni kolovodje svoje pristaše, da mu šiloma zabranijo govoriti. Velikanski dogodki poslednjih let, svetovna vojna s strahovitimi izkušnjami in milijonskimi človeškimi žrtvami, ujedinjenje Jugoslovenov v močno, dvar.ajstmilijonsko državo, vse to je šlo mimo njih brez uiinka. Oni se niso iz tega ničesar naučili, niso pa tudi ničesar pozabili od svojih predvojnih metod. Zato je delo med našim ljudstvom mnogokrat težavno, ker je potrebno, čestokrat nalprej porušiti ta kitajski zid nezaupljivosti, predno se pripravi drugače pametnega in poštenega klerikalnega kmeta do tega, da poleg »Domoljuba« vzame v roke tudi »Kmetijski Ust« in da vidi, kaj hočemo mi in kakšno je naše delo. Vemo, da je za našo stranko pridobljen vsak kmet ki začne misliti s svojo glavo. Odtod izvira tudi tak strah pri klerikalnih poglavarjih, da njihovi pristaši ne dobe v roke našega časopisa, ker so že s tem za njihovo stranko izgubljeni. Toda napredku se Je nemogoče ustavljati. Klerikalni kitajski zid je dobil že nevarne razpoke in ni več daleč čas. ko bo ležal na tleh. Pristaši kmetske misli ne bodo odienja-11, dokler ne osvobode svoje kmetske tovariše iz ječe, v kateri jih drži klerikalna stranka. Delali bomo neumorno, dokler ne pride dan, ko bodo kmetje sami sebi dajali postave — ko bo popolna zmaga Stare pravde izvojevana. Volilna borba. Napredujemo! Dosedanji volilni boj kaže vedno bolj očito, da smo od zadnjih volitev silno napredovali. Kdor je bil tedaj naš, je tudi danes in odpadlo je le nekaj ljudi, katerim je bila njih lastna častivredna osebica več ko pa interes kmetske misli. Dobro, da smo danes teh rešeni, ker moremo tako očiščeni še vse drugače iti v boj za naše svetinje. V nadomestilo za teh par odpadnikov, pa smo pridobili vse polno drugih in sicer samo takih, katere je spoznanje utrdilo in ki so bili v svojem srcu vedno pristaši kmetske misli, čeprav so njih usta govorila drugače. Ta naš napredek se kaže povsod in po vseh okrajih in v nekaterih se bodo naši glasovi naravnost podvojili. Zato se le dobro zabavamo, ko nam naši nasprotniki napovedujejo poraz. Štiri leta ga že napovedujejo, pa pri tem smo še vedno rasli in zato ga naj napovedujejo še peto leto. Ne dajte se begati I Od lepih volilnih izgledov, ki se kažejo za našo stranko, so klerikalci čisto zbegani. Veličini naše kmetske misli ne morejo ničesar postaviti nasproti. Niti versko misel ne! Zakaj bolj verski od njih smo mi in še nikdar nismo zagrešili mi tega, da bi se vezali z očitnimi brezverci, kakor so to storili dne 3. decembra v Ljubljani, ko so volili komuniste. Ker ne morejo torej postaviti proti naši misli nobene višje misli, pa hočejo naše pristaše demorallzirati. Po gostilnah in po hišah pošiljajo svoje plačane agitatorje, ki hinavsko zavijajo oči ln tožijo: »Ja, lepa je kmetska misel in tudi jaz sem pristaš Samostojne. Toda kaj pomaga, če pa so voditelji Samostojne taki, da se prodajajo Srbom. Vse ljudstvo odpada od Samostojne ln vse je izgubljeno«. Tovariši! Kdor seje malodušnost, ta Ima izprijeno srce. Dobri so le tisti, ki streme navzgor, kakor je Kristus pokazal vsem pot navzgor, ko je dejal »Kvišku srca!«. Zato ne poslušajte slabih, zato se ogibajte plačanih sejalcev malodušja, temveč pogumno na pot borbe, kajti šele po borbi pride zmaga. Če bi se pa kak tak klerikalni ali pa tudi demokratski agitator spozabil, da bi obdolžil le enega naših poslancev kakega nepoštenega dejanja, potem ga naznanite nam, ker vse obrekljivce bomo nostavili pred sodišče i Ne zato, da bi bili ti zapeljančki kaznovani, temveč da se jim da priliko, da pred sodiščem dokažejo svoje trditve. Naj zmaga resnica in zato še enkrat: Z obrekljivci pred sodišče! Razkol v klerikalni stranki še vedno ni poravnan in njegova rešitev postaja vsak dan težavnejša in sicer zaradi vprašanja mandatov. Ker so ujeli komunisti klerikalce, dobe ljubljanski mandat, če bi zmagala nemoralna Zveza delovnega ljudstva* kar pa nikakor še ni gotovo, soclja-listi. Dr. Gosar ostane tako na dilci. Na deželi pa je silno težko spraviti skozi poslanca, ki je odločno nasto* pil za prepoved izvoza živine. In zato vidimo, da n. pr. v kamniškem okraju nastopajo pristaši konservativne in komunistične klerikalne skupine in da se strastno napadajo. Kakor vse kaže, pa niti razmerje s komunisti ni tako več idealno, kakor je bilo nekdaj. Zato piše zadnji »Slovenec«, da so edini socijalisti na svetu pravzaprav samo klerikalci. Samo ti hočejo izviti vlado pluto« kraciji in jo dati ljudstvu, vsi drugi pa imajo druge namene. Klerikalni socijalizem! Oglejmo si ga vendar malo natančnejše! V Ljubljani kar rastejo palače klerikalnih bank, v, katerih ima kmet, ki je znosil ves ta denar, samo toliko besede, da nalaga svoj denar Sn da plačuje obresti. In poglejte ostala njihova podjetja, predvsem slavno Jugoslovansko, nekdaj Katoliško tiskarno. Novo, lepo stano* vanjsko hišo si je potavila ta tiskar* na. toda stanovanja nI v njej za njenega nameščenca, temveč za tistega* ki več plača. Socijalisti prve vrste so naši klerikalci! Žalibože pa le po tem receptu, da vzamejo vse, ne dajo pa nič. Dr. Šušteršič. " v Pri vseh teh neprilikah, ki že itak nad vse občutno pretresajo klerikalno stranko, pa je prišla še posebno težka nesreča, da se je povrnil dr. Šušteršič. Pokopali so tega moža, da bi prevzeli njegovo dedščino. Sedaj so to dedščino v veliki meri zapravili in vse iz sebe so, ker jim njegov glas, glas iz groba, vzbuja vest. NI pa večje neprijetnosti, ko oglašujoča se vest, in odtod vsa jeza klerikalcev na dr. Šušteršiča. In ker se mi ne jezimo z njimi, ker n:mamo prav nobenega vzroka se jeziti, če je klerikalcem neprijetno, pa pravijo, da smo ž njimi. Tudi v tem primeru naj bi jim laž pomagala na noge! Pa ni koristi« la nekoč laž. da smo z demokrati in ne bo koristila ta laž. da smo z dr, Šušteršičem. Vednfe smo se borili proti njemu, ::obene?a vzroka pa nimamo. da bi mu rekli, da naj prizanaša klerikalcem. Taka je resnica! »Jutrovske« modrosti bodo postale skoraj pregovorne. Tako bleste po svoji neresničnosti i» zavednem zofizmu. Da pribijemo zopet eno tako mladinsko klerikalno cvetko. »Jutro« z dne 25. januarja piše v uvodniku: »V Prekmurju se pogaja aktiven minister z bivšim madžarskim poslancem za madžarske glasove In glavni organ radikal-ske stranke »Samouprava« poroča v cinični zlobi, da bo v Prekmurju zmagal oni, ki bo imel največ »sredstev« na razpolago«. Strinjamo se, da je tak način volilnega boja, kakor ga uganjajo radikalci absolutno nedopusten. Toda nobene pravice nima »Jutro«, da daje v tem oziru nauke, ker demokrati niso nič boljši. Kdo pa je bil tisti, ki je šel kot prvi v Prekmurje z denarjem? Kdo pa je tisti, ki si domišljuje, da Je danes Prekmurje njegovo, ker ga je kupil. Ali ne bi mogli mariborski demo« krati na to odgovoriti? Če ne morejo, jim povemo to nfl ob priliki! j Socijalisti Najbolj razbiti so socijalisti. Eden vleče z avtonomistl, drug s centra-listi, eni so za komuniste, drugI za klerikalce, skratka za vse so, samo pravih socijallstov je najmanj. Da pri i Ako še nisi član ,Jugoslovenske, Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu! fekffi prepirih trpi največ delavstvo, je jasno samoposebL Kdo je tem prepirom kriv. Riba pri glavi smrdi, pravi pregovor in to velja tudi v tem primeru. Vseh razporov delavskih strank so krivi socijalistični voditelji, ki so aranžirali vse spore, ki so razdvojili delavstvo vsled raznih teorij, mesto da bi s plodonosnim delom za živ-Ijenske potrebe delavcev ujedinili vse delavstvo v enotno delavsko stranko. Zato ne bo delavstvu bolje, da bo tudi ono povzelo po nas svoje geslo ter da bo pometlo z vsemi, ki so le z besedo, ne pa s srcem na njih strani. Po državi se volilni boj bistveno ni izpremenil. Radikalci imajo še naprej svoje težave s Protičem, demokrati s svojo nekdanjo politiko, zemljoradniki pa se vedno bolj utrjujejo in polagajo temelje za kmetsko vlado. Oni tam na vzhodu, mi tu na zapadu, vsak zase, toda vsi skupno na delu za ustvaritev kmetske vlade. Brez vsakih kompromisov, brez vsakih dogovorov se Izvršuje dobra stvar sama od sebe in o koncentraciji zem-ljoradnikov ni treba niti govoriti, kajti zmaga prave ideje je nevzdržna. Zato tovariši! Za najvišje se borimo mi, ki smo v vsem stranka bodočnosti in zato odločno v boj in pogumno proti vsem, ki nočejo zmago Stare pravde! FRAN TRČEK: £elko kmetiisk® zadrulništvo. m. Gospodarsko skladiščne zadruge (HospodSfska družstva skladištnO so zadruge, s katerimi so Čehi nadomestili kmetske konsume. Te zadruge, ki datirajo izza vojnega časa in se jako dobro obnašajo, so organizirane po sledečih načelih: 1. Svojim članom nabavljajo samo gospodarske potrebščine, ne pa tudi gospodinjskih (konsumnih) in še te samo na debelo. Na drugi strani pa vnovču-jejo kmetijske pridelke. Vsaka zadruga ima svoje, z vsemi modernimi pripravami za čiščenje in shranjevanje žita ter drugih semen opremljeno skladišče. Nekatere teh zadrug imajo tudi svoje mline in pekarije, tako da zamenjavajo kmetje svoje žito že za gotov kruh, kar je zelo praktično in koristno in zlasti gospodinje niso mogle prehvaliti teh naprav. Zadruge ne oskrbujejo s kruhom samo kmetskega prebivalstva, temveč tudi industrijske revirje in mesta. Tako sem n. pr. videl v Kraljevem Gradcu zadrugo, katera zalaga s kruhom celo mesto in vsa okoliška tovarniška podjetja. Tovarniški delavec, fanatičen komunist, pa mi je z žalostjo v srcu pripovedoval, da so kmetje, četudi liberalci po mišljenju, vendarle mnogo bolj praktični in pametni kakor delavstvo. Dočim naseda delavstvo frazam meščanskih demagogov, ki o pravem gospodarstvu in delu nimajo pojma, pa si gospodarijo kmetje sami in tako, kakor je boljše; utopističnim teorijam komunizma pa se pomilovalno posmehujejo. In na koncu mi je žalosten zatrdil, da si bodo ustvarili kmetje v teku časa Idealno komunistično državo, delavstvo pa bo poginilo v boju za teorije raznih internacijonal, in to zbog slabega vodstva, ki se ne rekrutira izmed delavskih vrst kakor kmetsko, marveč izmed degeneriranega meščanstva, ki je že zdavnaj izgubilo vsak stik z naravo in naravnimi zakoni, katerih upoštevanje rodi tako lepe sadove med kmeti. Kupčevanje oziroma posredovanje trgovine na debelo zmanjšuje režijo (obratne stroške) in omogoča vpliv na trg in cene. Kajti le kdor kupčuje na debelo in v velikih množinah, more vplivati na cene blaga. In to je končni cilj gospodarsko skladiščnih zadrug. Z odstranitvijo prekupcev in vzpostavitvijo neposrednih zvez med producentom in konzumentom je sicer že mnogo doseženo, vendar glavno zlo (špekulacija) s tem še ni ubito. Da se doseže ozdravljenje gospodarstva, je predvsem treba onemogočiti borzno in rzvenborzno špekulacijo, ki odira na debelo in diktira svetovne cene tako, kakor je prav špekulantom, ne pa producentu in konsu-mentu. 2. Stroga rajonizacija (omejitev okoliša zadrug) po gospodarsko zemljepisnih enotah, ki težijo na enotno prometno točko, je druga posebnost teh zadrug. Gospodarsko zemljepisne enote, ki tvorijo okoliše (rajone) posameznih zadrug, obsegajo navadno po en sodni okraj. Vendar ni glavno velikost okoliša, marveč je glavno, da teži vsak okoliš na gotovo prometno točko: železniško postajo ali cestno križišče. Radjonelno izrabljanje prometnih sredstev znižuje režijske stroške na eni strani, na drugi strani pa onemogoča konkurenco med zadrugami samimi. Umetno prepreččevati konkurenco sicer ni koristno, vendar vsled pomanjkanja zadružne discipline in silne privatne konkurence neobhodno potrebno. Končno pa to ni umetno, marveč naravno preprečavanje konkurence, kar je vsaj neposredno cilj zadružništva, če se pomisli, da je konkurenca plod nezdrave trgovine. Velik okoliš pa je potreben zato, da morejo trgovati zadruge z velikimi množinami blaga. 3. Ker tvorijo pri zadrugah obratno glavnico zadružni deleži in z njimi združeno jamstvo, zato so pri teh zadrugah deleži zelo visoki in mnogo-kratno jamstvo. Kajti v današnjih časih visoko razvite tehnike in intenzivnega gospodarjenja morejo uspevati in uspešno delovati samo podjetja, ki razpolagajo z zadostnimi in cenimi obratnimi glavnicami. In to velja v polni meri tudi za te zadruge. To je tudi deloma vzrok, da imajo te zadruge tako velike okoliše, ker v velikem okolšu je mnogo interesentov, ki pristopijo k zadrugi kot člani, in mnogo članov vplača mnogo deležev. Dočim so imeli in imajo pri nas kmetski konsumi po večini še okoliše ene fare ali ene občine in deleže po 2 j do 10 kron, vsled česar je v najboljšem slučaju mogoče spraviti skupaj par tisoč kron obratne glavnice, pa imajo češke gospodarsko skladiščne zadruge mnogo večje okoliše in deleže po 100 do 200 kron. Ker pa deležna glavnica še vedno ne zadostuje, čeprav znaša po par stotisoč kron, zato je združeno z deleži tudi 5- do lOkratno jamstvo, na katero dobi zadruga od Osrednje zveze po nizki obrestni meri kredit ali posojilo. 4. Dalje so uvedli praktični Čehi v teh zadrugah tudi takozv. pluralno glasovalno pravo, t. j., da more imeti posamezni član pri volitvah in drugih glasovanjih tudi po več glasov. Dasi to načelo ni demokratično in zato tudi ne zadružno, je pa zato toliko bolj praktično. Na stvari je namreč dvojno dobro. Prvič mora član, ki hoče imeti več glasov, vplačati večje število deležev (navadno za vsak glas 5 deležev), s čimer si pridobi zadruga večjo obratno glavnico, drugič pa se položaj zadruge nekako stabilizira. Zadrugarji, ki so tako idealni, da vplačajo večje število deležev in prevzamejo visoko z deleži združeno jamstvo, so brezdvomno upravičeni, da imajo z večjim številom glasov sorazmerno večji vpliv na vodstvo zadruge. In kakor vsaka stvar, tako so tudi zadruge odvisne predvsem od dobrega vodstva. »Kakoršen gospodar, tak hlapec,« pravi pregovor. _______(Dalje prih.) Pokrajinska vesli. (Proslava spomina Matija Gubca.) Opozarjamo vse naše organizacije in vse pripadnike kmetske misli, da se z vso vnemo pripravljajo na proslavitev spomina našega mučenika Matije Gubca. Krajevnim razmeram primerno uredite spored proslave. Priporočamo vsem, da si nabavijo Aškerčevo čitanko, ki stane le 10 dinarjev in v kateri je celoten ciklus Aškerčeve »Stare pravde«. Zelo primerno je, da se kdo te pesmi nauči in da jih pri proslavi dc-klamira. »Kmetijski list« izda v proslavo spomina »Matije Gubca« posebno številko, ki izide že okoli 10. februarja. Natančnejša navodila glede načina proslave dopošljemo še. Nujno poživljamo vse tovariše, da gredo takoj na delo, da bo proslava velikega Matije Gubca tudi vredna njegove mučeniške smrti. (Na podrobno agitacijo tovariši!) Čim bolj se bližajo volitve, tem bolj mora narasti naše delo. Zlasti pa je treba posvetiti vse sile podrobni agitaciji, ki je najbolj učinkovita, pa tudi najbolj prepričujoča. Pomnite tovariši, da smo edina stranka v Sloveniji, ki gre sama v boj, ki ne pozna nobenih notranjih sporov, temveč, ki je vsa prežeta ene misli, ene volje, da zmaga Stara pravda! Zato je naša agitacija lahka in zato nam v resni debati ne more vzdržati prav noben nasprotnik. Močnejša od vseh drugih sil je sila ideje in to imamo mi, zato pogumno v boj! (V Borovnici) je imel tov. poslanec Kušar preteklo nedeljo zelo lepo uspel shod. Prostori pri Josipu Zalarju so bili nabito polni. Shoda se je udeležilo tudi nekaj naših nasprotnikov, ki so se pa vedli dostojno. Prepričujočim besedam tov. KuŠarja ni ugovarjal nihče, kajti preočitna je bila njih resničnost. Uspeh shoda je bil popolen in je bilo nabranih za tiskovni sklad 900 kron. Pri tej priliki smo spoznali, kdo je pristaš kmetske misli in kdo ne, kajti ko se je pričelo nabirati za denar so vsi nasprotniki odšli. Toda prostori so bili še vedno polni in nato smo se še pogovorili zaradi volitev. — Popoldne je bil enako uspel shod tov. Kušarja na Vrhniki. (Neuspeh poslanca Gostinčarja v Bohinju.) V nedeljo je imel mali Go-stinčar še manjši zaupni sestanek v Bohinju. Zboroval je, za zaklenjenimi vratmi in sicer tako zelo zaupno, da ga niso smeli poslušati niti vsi klerikalci. Kdor je smel biti na njegovem shodu, se je moral izkazati s prazno glavo in okovanim želodcem, kajti samo tak je mogel prenesti farbarije poslanca Gostinčarja. — Istočasno pa smo tudi mi imeli zaupni sestanek, na katerega pa smo pustili vsakogar, ki hoče zmago kmetske misli in ki je kmet. Nimamo ničesar za skrivati in zato zaklenjenih vrat ne rabimo. Kdor hoče slišati, naj pride in če mu ni všeč, kar pravimo mi, naj nas pouči. Ljudstvo je glasno odobravalo naše odkrito stališče In to nam je pridobilo novih in zanesljivih prijateljev. Kmetska misel vstaja in napreduje. (Oklofutani poslanec Pušenjak.) Klerikalni poslanec Pušenjak je tisti, ki krije s svojim hrbtom vse laži in vsa obrekovanja, ki Jih redno prinašata »Straža« in »Slov. gospodar«. Nešteto tožb je že bilo vloženih zaradi časti-kraje proti odgovornemu uredniku »Straže« in »Slov. gospodarja«, pa nikdar ni nihče mogel priti do pravice, ker je bil Pušenjak poslanec in zato imun. Čisto naturno je, da je vsled tega naraščala pri vseh ljudeh jeza, ker kako pride državljan do tega, da mora mirno prenašati, kako se mu krade čast od ljudi, ki očividno sami nimajo zmisla za čast. Zato ni čudo, če je enkrat ljudem zavrela kri in če je poslanec Pušenjak prejel svoje zasluženo plačilo. V pondeljek zvečer je namreč dospel bivši poslanec Pušenjak v celjsko kavarno »Evropo«. Tu je sedel več časa skupaj z dr. Novačanom, ki ga je pred kratkim »Slov. gospodar« prav grdo nahrulil. Razgovarjal se je mirno z dr. Novačanom. Ko pa je vstal od mize, mu je prisolil dr. Novačan par krepkih zaušnic kot pobotnico za prejete žaljivke v »Slov. gospodarju«. Poslanec Pušenjak je bil čisto prepaden. Klical je priče, pa nihče se mu ni hotel odzvati, temveč vsa kavarna se mu je smejala, kajti vse je odobravalo, da prejme svoje plačilo tisti, ki posoja svoje ime za obrekovanje bližnjega. (»Veliki koritar«), to psovko si je dovolil »Domoljub« na račun tov. Puclja. Pripominjamo samo sledeče: Isto stvar, katero objavlja »Domoljub«, je ponatisnil iz srbske »Politike« »Slovenec«. Ker »Domoljuba« ščiti poslanska imuniteta, »Slovenca« pa ne, je vložil tov. Pucelj proti »Slovencu« tožbo. Ampak tisti lopov, ki krade sistematično bližnjemu čast, svoje lopovščine vseeno ne bo preklical. Zares, krščanski list je »Domoljub«. (Torkov »Slovenec«) prinaša tri dopise iz dolenjevaškega revirja pri Ribnici, ki so polni lopovščine, stilističnih in slovničnih napak. Tiskani so na različnih krajih, vendar jih »krepka« govorica tako odlikuje, da jih najde vsak otrok. Zaradi brezpomembnosti dopisnika hočemo prištediti papir in črnilo. Pika! (Kočevski »Radikal«) je »kunde«, bi rekli Ljubljančanje. V 20. štev. svojega finega in bogve od koga plačanega papirja pripoveduje svojim pičlim ali kakor izgleda silno naivnim bralcem, da so Samostojni krivi, da se ni že iz prve tranše nakazalo 2 milj. dolarjev za zvezo Slovenije z morjem. Izgleda, da je mišljenja nedolžni notičar, če bi imel! Kočevci za poslanca dr. Sajovica, bi ta denar radikalom kar pograbil, pa ga prinesel svojemu svaku, da bi začel z zidavo. In nič ne bi čakal, da radikali ne puste nobenega solda preč, dokler ni denarja tudi za jadransko železnico, o ne; on bi jim celo povedal, pa še s kakšnim uspehom, da so v usodni zmoti, če zares mislijo, kar govore, da imamo Slovenci že preveč železnic in sploh vsega. Kdor torej misli, da je treba Slovenijo pošteno zastopati, naj voli, kar bo priporočal kočevski »Radikal«. Kaj bo priporočal, pa ta moment še ne ve, ker pogodba še ni gotova. (SIzIfovo delo.) Grška mitologija pripoveduje o nekem Sizifu, ki je bil obsojen, da je moral valiti težak kamen na vrh gore. Vselej pa, kadar je spravil kamen tik do vrha, pa se je ta zvalil zopet navzdol in tako mora Sizifus večno spravljati kamen na vrh, ne da bi tudi enkrat dosegel cilja. Tako Sizi-fovo delo, take brezplodne napore dela ljubljansko »Jutro«, ko hoče dokazati, da nima kmet mesta v kmetski stranki, da se ne sme zvezati s kmeti vse države, temveč da mora iti skupno z meščani, ali še bolje rečeno z demokrati. Gospoda, samo uničujte papir in pišite o ne-zmiselnosti zemljoradniškega bloka. Če nimate drugega dela, ko da izgubljate brezplodne besede, potem Vam to zabavo radi privoščimo. Morebiti pride le še dan, ko spoznate tudi vi, da je kmetsko ljudstvo že davnaj spoznalo, v čem da je njegova rešitev in da se zato na take učene razprave samo smeji. Kmetsko ljudstvo je tako odločno za zemljo-radniški blok, da je proti vsakomur, ki je temu bloku nasproten. Osamosvojitev kmetskega ljudstva napreduje in zato pustite fraze, ki ne prepričajo nikogar! (Minister za--za--za agitacijo menda) je govoril po Prekmurju in Štajerskem med drugo nevednostjo tudi neresnične vesti o naši stranki Iz Bele Krajine pa prihajajo danes še bolj pobarvana poročila. Ko se bomo uve-rili o potankostih, bomo ministra Miklavža primerno poklicali na odgovor ter se podrobneje pečali z žalostno usodo tega ministrovanja. (Denar je sveta vladar) si mislijo demokrati in ker imajo tega po milosti nekaterih za enkrat še dosti, hočejo s pomočjo denarja splezati kvišku. Tako je hotel kupiti v pondeljek nek demokratski plačanec v neki vasi ljubljanske okolice, kjer demokrati ne dobe niti enega glasu, dva naša pristaša, če prevzameta varuštvo demokratske skrinjice, to je praznega zraku. Taka agitacija ni samo nečastna, temveč tudi nepo-stavna in zato ji bomo posvetili vso svojo pozornost. (Odprto pismo na ministra Zupani-ča) so objavili uradniki v slovenskih listih. V tem pismu opozarjajo na obupen položaj uradništva in stavijo svoje zahteve. Končno poživljajo ministra Zupanlča, da se v ministrskem svetu zavzame za njih pravične zahteve. Minister Zupanič do danes še ni odgovoril v slovenskih listih. Verjetno pa je, da je uradnikom vse obljubil. Toda če bi bile obljube denar, bi bili danes uradniki sigurno najbogatejši ljudje. (Delegat ministrstva financ v Ljubljani, dr. Karel Šavnlk) je v sredo, dne 24. t. m. službeno odpotoval v Beograd, odkoder se predvidoma povrne v osmih dneh. (Vpoklic rekrutov.) Ker je bilo veliko vojakov odpuščenih, pravi vojni minister, da mora vpoklicati nekaj rekrutov. Novinci bodo vpoklicani koncem februarja. Prevažali jih bodo v osebnih in ne v tovornih vagonih, ki bodo zakurjeni. Tudi bo preskrbljeno, da bodo dobili novinci na poti toplo hrano. Priporoča se pa vsem novincem, da se toplo oblečejo. Enako bi nujno svetovali vsem, da posebno sedaj v zimi, ne uživajo preveč alkohola in da se obnašajo mirno in dostojno. Naj mesta spoznajo, da so kmetski fantje trezni ljudje, ki se povsodi lepo obnašajo! — Če pa bi doživeli kje k&ke nerednosti, naj jih sporoče našemu listu in storili bomo vse potrebno, da bodo krivci kazrfovani. (Pesnik Josip Stritar) se preseli v domovino in bo stalno bival v Rogaški Slatini. (Poštnim uradom.) Opetovano se dogaja, da prejemamo naročnino po pošti, ne da bi bil napisan naslov. Tako se dela po nepotrebnem ljudstvu škoda, uradom pa sitnosti. (Za načelnika gospodarskega odbora meščanske korporacije v Kostanjevici) je bil pretečeni teden izvoljen tov. gostilničar Ivan Kuntarič, posestnik in gostilničar v Kostanjevici, odločen pristaš SKS. Mlademu somišljeniku želimo mnogo uspeha v vodstvu gospodarskih poslov samostojne Kostanjevice. (Slov. obrtno društvo v Brežicah) ima svoj redni občni zbor dne 4. februarja t. 1. v Narodnem domu ob 10. uri dopoldne. (Slovenski dirkalni klub) v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje jahalnega športa na sestanek, ki bo v pondeljek, dne 29. januarja t. 1. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda« radi ustanovitve »Kola jahača« v Ljubljani. (Sokolsko gledališče v Radovljici) ponovi na splošno željo v nedeljo, dne 28. t. m. ob treh popoldne igrokaz »Bratje sv. Bernarda«. (Sokol Sv. Marjeta Drav. polje) ima drugi letni občni zbor dne 28. januarja ob 11. uri dopoldne v Čitalnici. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži. (Iz Polhovega gradca.) Ni vse zlato, kar se sveti in tudi ni vse dobro, kar nam je prinesel moderni napredek. Med slabost moderne dobe je na vsak način uvrstiti pretirano kajenje, ki je doseglo svoj višek v ženskih kadilkah. Nič kaj mikavna prikazen ni pijana ženska, toda še skorai manj prikupna pa je kadilka. Kaj bi dejali ljudje, če bi se pokazala ženska s pipo v ustih. Toda nič lepše niso ženske, ki pušijo tobak v drugi obliki. Ta grda razvada je med ženskim svetom že splošno razširjena in tudi med Slovenkami imamo kadilk več ko zadosti. Le naših Pograjk še ni okužila ta razvada. Vsa čast jim I One, ki so v tem oziru izjeme niso zrasle na domačih tleh. Naš lepi Polhovgra-dec ima to posebnost, da zaidejo novosti k nam šele tedaj, ko so drugod že zastarele. Pri tem se pripeti, da se nas ogne marsikaka neumnost. Ravno tako je s kajenjem. Upamo, da se bodo naše žene tudi v bodoče krepko držale in delale čast naši ožji in širši domovini, s tem da se ne oprimejo grde razvade kajenja. Naj bodo tudi drugim naše Pograjke v vzgled in v posnemanje. (Pod kozolccm je prehladno.) Čevljarski pomočnik Josip Bratun Iz Do-brunj je v nedeljo vinjen zaspal pod nekim kozolcem. Že zmrzlega so pripeljali v ljubljansko bolnico. (Pišece.) Dne 24. decembra sem se podal v Pišece, da opravim božično spoved. Pa ojoj! Komaj poklek-n«m v spovednico in opravim apovedne molitve, že me vpraša gospod kaplan Rakon, katere časopise da čitam. Pri spovednici pa vendar ne smem lagati, sem si mislil in zato povem, da »Kmetijski list«. Ves razburjen mi reče gospod kaplan: Zakaj čitaš liste, ki so proti duhovnikom? S tem da naročaš samostojen list, podpiraš delo naših nasprotnikov. Naroči si »Slovenskega gospodarja«! — Na to sem mu odgovoril, da »Gospodarja« ne maram, ker preveč laže. »Ako ti ni všeč,« nadaljuje gospod kaplan, »pa si naroči kak gospodarski list ali pa »Glasnik«! Pa če bi mi naložil to magari kot pokoro, vseeno mu tega ne bi mogel obljubiti. — Ta gospod kaplan je prišel k nam v Pišece meseca avgusta lanskega leta, kot pravi pobožni duhovnik. 2a-libože pa je našel kot tovariša provi-zorja Fr. Toplaka, ki pa je hud politik in ki je zavel kaplana. Iskreno bi Vam svetovali gospod kaplan, da posnemate upokojenega gospoda župnika, če Vam je natem, da Vas bodo farani ljubili — Politiko pa pustite, če ne drugače vsaj v cerkvi. Večkrat slišimo v cerkvi, da naj izprašamo svojo vest in opravimo sv. spoved. Zalibog pa je pri nas v Pi-šecah tako, da se to ne da storiti brez izpraševanja o političnih listih. Izpraševanje vesti pa stopi v ozadje. Prepričan sem, da bi mi bili takoj odpuščeni vsi grehi in tudi najhujši, samo če bi pri spovedi dejal, da čitam samo lažnivega »Gospodarja«. Ker pa čitam naš »Kmetijski list«, pa pridem gotovo v pekel! — Eden od faranov. (Iz Zavodnje) nam poročajo, da lazi tam od hiše do hiše neka postarna devica, ki vsiljuje ljudem »Pijanega gospodarja«. Kakor kramar ničvredno robo, tako hvali ta ženska svojega ničvrednega »Gospodarja«. Zahteva zanj 100 kron, kdor pa se pogaja, ga dobi tudi ceneje, za samo 20 kron. (Klerikalne banke imajo pač denar! Op. ur.) Ker se ne upa agitirati pri kmetih, se spravlja nad njih žene ter seje tako prepir v družine. Svetujemo tej goreči devici, da naj raje pomisli, kam jo je privedla klerikalna politika, mesto da dela zgago med ljudstvom. Samostojni kmetje pa pokažite takim vsiljivcem in vsiljivkam duri ter ne pustite, da bi kdo sejal v vaši hiši zdražbo in prepir. (TrniČe.) Tudi pri nas smo praznovali Silvestrov večer in sicer z godbo dveh godcev in z medsebojnim pretepanjem orlov. Čisti dobiček proslave je znašal: 1. Nekaj razbitih kozarcev in steklenic, 2. v glavo gostilničarke priletela kupica, in 3. razbita okna na neki hiši, kar je bilo junaško delo nekega znanega orlovskega pretepača. Na-obrazba je torej pri orlih temeljita to prav nazorna. (Listnica upravništva.) Prosimo naročnike na »Kmetijski list«, ki so poslali naročnino po položnici in ki niso navedli svojega naslova, da to nemudoma store. Tako je oddal nekdo dne 9. januarja na pošti v Višnji gori naročnino v znesku 20 dinarjev, dne 11. januarja drug naročnik na pošti v St Lenartu in dne 11. januarja tretji na pošti v Št. Jerneju naročnino po 20 dinarjev, ne da bi kdo od njih navedel svojega naslova. Politične vesti. (Boj med Francozi in Nemci v Rutinskem ozemlju) se nadaljuje z vso srditostjo, čeprav nekrvavo. Francozi so silno odločni in vse kaže, da bodo popolnoma zmagali. Vse lastnike nemških rudokopov, ki se niso hoteli ukloniti njih odredbam, so aretirali m jih kaznovali. Nemci so hoteli na to odgovoriti s štraj-kom, ki se pa ni posrečil, ker so bfll Francozi pripravljeni, da zamenijo nemške delavce z drugimi. Ruhrsko ozemlje so Francozi carinsko ločili od Nemčije in nameravajo uvesti tudi poseben denar. Odločnost Francozov je čisto na mestu, ker kakor vsak dogovor, tako ima biti izpolnjena tudi mirovna pogodba. (Lozanska konferenca) je končala popolnoma brezuspešno, ker niso Turki odnehali proti Angležem. (Nova balkanska volna) se napoveduje med Grki in Turki. Je trdno upv nje, da sc v slučaju izbruha te vojttt, ne bodo v njo drugi vmešavali (Zavednost bolgarskega kmeta.) Prt pravkar izvršenih volitvah na Bolga*-skem je dobila kmetska stranka 450.000 glasov, komunistična 220.000, meščanske stranke aH takozvani napredni blok 210.000, narodni liberalci 59.000 in my cijalni demokrati 41.000 glasov. Ker tO v komunistični stranki skorai samo kmetski glasovi, je pomen zmage ksMfe ske stranke še večji r ...... ^ _RaeSlrjajte vedno fn povsod Ideje, k! flh zastopa »Samostojna kmetijska stranka"!_ 3 Gospodarstvo. (Vrednost našega denarja) se je v zadnjih dneh znatno popravila. V Cu-rihu je bil vreden en dinar že samo 3 vinarje in 60 desetink, sedaj pa velja že 4 vinarje in 75 desetink. Ker se je poprava dinarja izvršila skoraj sama od sebe, je to najlepši dokaz, da je bil prejšnji padec dinarja popolnoma neutemeljen. Vrednost našega denarja je sedaj sledeča: Ameriški dolar od 40S do 412 kron, angleški funt šterling od 1912 do 1928 kron, francoski frank 27.20, švicarski frank do 79 kron, češka krona do 12 kron in laška lira do 19.60 kron, nemška marka 2 vinarja, madžarska krona 16 vinarjev, poljska marka 1.60 vinarja in avstrijska krona 0.5 vinarja. (Zagrebški žitni trg) dne 23. t. m. Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 487.50—495, koruza žolta nova 225—250, umetno posušena 300—305, rž 350—375, ječmen za pivovarne 350—375, za krmo 325 do 350, oves 300—325, fižol pisani 400 do 402.50, beli 400—405, pšenična moka »0« 750—775, »2« 725—750, »4« 700—725, za krmo 250—255, otrobi drobni 200 do 225, debeli — Tendenca čvrsta, promet živahen. (Zagrebški živinski trg.) Zagreb, dne 23. t. m. Za kg žive teže notirajo v dinarjih: svinje debele Ia 22, mesnate 22. Svinjska mast 36, slanina 29.5. — Tendenca zelo čvrsta. Cene goveji živini so nespremenjene. Na tržišču vlada stagnacija. (Cene v Gorici.) Cene na goriškem trgu, dne 20. januarja so bile: česnik kg 1.60 do 2 L; kislo zelje kg 2 liri; karfijol kg 1 do 1.20; čebula kg 1 do 1.20 liro, navadni fižol 2 do 2.40 liri; kok 2.80 do 3 lire; salata 1.80 do 2 liri; krompir 70 do 80 cent.; peteršilj 90 do 120; sladka repa 30 do 40; kisla repa 1 liro; rdeči redič 1.20 do 2.20; špinača 1 do 1.20; jabolke 1 do 2; orehi 3 do 3.40; lešniki 4.40 do 5; hruške 2.40 do 3.20; govedina prednji del 6.60 lir; zadnji del 8.20 lir; teletina, prednji del 8 Hr; zadnji del 10 lir; koštrunsko meso, prednji del 4 lire, zadnji 6 lir; prešičje meso 8 do 9 lir; naravno maslo kg 16 do 17 lir; mleko 1.40 do 1.60 liter; eno jajce 60 do 65 cent.; suhe ribe 3 do 3.60; kv. necepljenih drv 9.50 do 10.50 lir. Cena mesu je torej precej padla. (Na goriški trg) je bilo prineŠeno leta 1921 zelenjave in sočivja za 3,814.000 lir, I. 1922 pa že za 4,544.000 lir. Vidi se, da se je goriško poljedelstvo že raatno okrepilo. (Videmski trg.) Udine, dne 15. januarja. Pšenica od 109 do 112 L, rmena turščica od 85 do 90, bela 78 do 80 L, rž od 95 do 98 in oves od 98 do 100 L za kvintal. Krma: prvovrstno visoko seno od 53 do 55, nizko 46 in slama 36 L. Drva: Bukova cepljena drva od 14 do 16, razcepljena od 12 do 13 L; oglje po 50 L za kvintal. Fižol od 170 do 250, krompir od 70 do 80 in čebula od 80 do 100 lir za kvintal. (Praški trg.) Praga, dne 22. januarja. Mesni trg: Na trgu je bilo 345 telet, 382 tujih svinj, od teh 152 jugoslovanskih in 191 madžarskih ter 90 argentinskih (zmrzlih), vse v zaklanem stanju. Cene so bile sledeče: teleta od 9 do 13, izjemoma 14 čeških kron, domače svinje od 13.75 do 17, izjemoma 17.50, madžarske od 14.50 do 15.50, jugoslovanske od 15 do 17 in argentinske od 13.60 do 14 čeških kron. — Tuje vdovsko meso, prednje od 8.50 do 10, zadnje od 10 do 12, bikovo od 9 do 11 in kravje sprednje od 7 do 9, zadnje od 9 do 11 čeških kron. (Živinski trg.) Praga, dne 22. januarja. Prignanih je bilo 154 domačih, 259 slovaških, 29 jugoslovanskih, 341 ru-ujunskih in 13 danskih živali. Cene so bile sledeče: Domači voli od 4 do 6.90, najboljši od 7.20 do 8.50, biki od 6 do 7.78, krave od 4.75 do 6.75, teleta od &78 do 7.50, jugoslovanski voli od 5 do 5.75 (60 do 69 naših kron), rumunski Od 5.75 do 7.50 in danski od 6 do 7.10 JMOdh kron. Sli si poravnal noisii za | janmr Kmetijski poisk na delali. inštruktor Gregorc o živinoreji, mlekarstvu in o ureditvi gospodarskih stavb. V Dobrem polju predava potovalni učitelj čebelarstva Okorn o zimskem in zgodnje pomladnem delu čebelarja. Na zborovanju Kmetijske podružnice v Trbovljah predava živinorejski inštruktor Zupane o svinjereji in o produkciji mleka. V Vuzenici predava okrajni ekonom WernSg o pospeševanju živinoreje in o sadjarstvu. V Turmžču v Prekmurju predava okrajni ekonom Vojsk o izboljšanju hlevov in o živinoreji. V Krogu v Piekmurju predava ob enih popoldne pomočnik okr. ekonoma Pavlica o gnojenju z umetnimi gnojili V pondeijek, dne 29. januarja predava na zborovanju kmetijske podružnice pri Sv. Marku živinorejski inštruktor Zupane o zboljšanju krme in o vzgoji plemenjakov. V torek, dne 30. januarja bo na zborovanju kmetijske podružnice v Hrastniku predavanje živ. inštruktorja Zu-panca o zboljšanju krme in o vzgoji plemenjakov. Kmetovalci, udeležite se predavanj v čim večjem številu! (Tečaj za sadjarje.) V dneh od 15. do 17. februarja 1923 bo na kmetijski šoli na Grmu trodnevni sadjarski tečaj. Tečaj ima namen, da izuči sadjarje in kmetovalce v pravilnem vzgajanju, cepljenju, saditvi in oskrbovanju sadnega drevja ter v umni uporabi sadja. Poučevalo se bo ne samo z besedo, temveč tudi praktično. Drevesničarstvo in umno sadjarstvo bi nam lahko donaša-lo lepe dohodke, ako bi se ga z vnemo oprijeli. Zato naj bi se tečaja v obilnem številu udeležili zlasti mlajši kmetovalci in kmetski mladeniči. Revni in oddaljeni dobijo tudi prispevek v hrani. — Kdor se misli tečaja udeležiti, naj se zglasi po dopisnici takoj, najpozneje pa do konca tega meseca pri ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. (Tečaj za pridelovanje in pravilno uporabo krme.) Naša živinoreja zadnja leta silno trpi pod pomanjkanjem krme. Tega pa ni kriva samo dvoletna suša, temveč v veliki meri tudi pomanjkljivo oskrbovanje' in gnojenje travnikov in deteljišč. Da se kmetovalcem pokaže, kako je dvigniti pridelek na krmi in kako je ž njim umno ravnati in varčno gospodarit, priredi drž. kmetijska šola na Grmu teoretično-praktičen tečaj za umno pridelovanje in pravilno uporabo krme. Ta tečaj bo dne 19., 20. in 21. februarja t. 1. Revni in oddaljeni udeleženci dobe na zavodu prispevek v hrani. Priglasiti se je ravnateljstvu čim-preje, najpozneje pa do 10. februarja. Vlnaratvo. Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je imel v soboto, dne 13. januarja odboro-vo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo in obračun o vinski razstavi v Mariboru v dneh od 8. do 24-septembra 1922. 2. Udeležbi odseka na vinski razstavi, ki jo priredi Srpsko poljoprivredno društvo prihodnjo spomlad v Beogradu. 3. Nameravana uvedba trošarine na vino v znesku 12 Din. za vsaki liter kvalitetnega vina in 1.35 Din. za vsaki liter vinskega mošta; 4. Izvoz vina v Češkoslovaško. 5. Slučajnosti. Seje se je udeležilo 26 članov odseka, oz. vinogradarjev. 1. Glasom poročila predsednika, vin. ravnatelja A. Puklavca je bilo za vinsko razstavo v Mariboru 78 prijav z 204 vinskim vrstami. Od teh se razstave ni udeležilo 7 razstavljalcev, razven tega so nekateri razstavili manj vrst vina, kakor so jih prijavili, ker je vino bilo v vrenju. Tako je odpadlo 20 vrst vina. Od 184 vrst vina se je vsled sklepa pre-izkuševalne komisije izločilo vsled bolezni in pogreškov 11 vrst vina. Na razstavi je ostalo torej 173 vrst. Od teh je preskuševalna komisija ocenila 10 vin kot navadno namizno vino, 17 vin kot boljše namizno vino, 33 vin kot navadno steklenično vino, 40 vin kot boljše steklenično vino in 64 vin kot vinske špecijalitete. Razstava je končala vzlic velikim stroškom z majhnim prebitkom. Odsekova imovina znaša danes 33.500 Din. Sejni sklepi so sledeči: 1. Izreče se najlepša zahvala vsem, ki so omogočili vinsko razstavo, nadalje vsem darovalcem vina za »Propagandni fond« in vsem sodelovalcem in sode-lovalkam za njih trud in požrtvovanje. Vse razstavljeno vino se izplača raz-stavljalcem po 5 Din. steklenica, kakor se je svoj čas obljubilo. Po ena steklenica se od vsake vrste odšteje za preizkušnjo. Razstavljalci, ki so darovali en del razstavljalnega vina v svrho kritja deficita, ki ga ni, se naprošajo, da se sme to darovano vino prepisati na propagandni fond. Ustanovi se pri odseku »Propagandni odbor«, ki bo skrbel za primerno reklamo za naša vina. V ta namen se do-tira 20.000 Din. iz odsekove imovine. V delovni odbor se določita ravnatelj Pu-klavec ln višji nadzornik Zabavnik ter en delegat drž. vinarske in sadjarske šole. 2. Udeležba naših vinogradarjev z boljšimi vini na vinski razstavi v Beogradu je potrebna. Pozove naj se vino-gradarje, ki so lani v Mariboru razstavili boljša vina, da se tudi beograjske razstave udeleže pod odsekovim vodstvom, toda na lastne stroške. Odsek se tudi odpove morebitnemu dobičku v prid razstavljalcem. Odsek naj bo pri razstavi zastopan po vsaj treh osebah. 3. Odsek protestira proti nameravanemu zvišanju državne trošarine na vino. Zahteva se, da pokrajinska uprava za Slovenijo opusti svoje stališče glede odobrenja občinskih proračunov z ozirom na obdavčenje vina. Opozarjanje občinskih zastopstev, da naj navržejo do 250% doklad na državno trošarino na vino, naj se od strani pokrajinske uprave z ozirom na vinsko krizo opusti. Pozivajo se vsi krajni zastopl, občine in kmetijske organizacije, da protestirajo v istem smislu. 4. Odsek se naj obrne na vlado, da ustanovi v Pragi državno vzorno klet, v svrho propagande za izvoz naših vin v Čehoslovaško. Izvoz naših svinj se naj veže z Izvozom vina- Istotako naj se veže uvoz češkega tekstilnega blaga in strojev z izvozom vina. Doseže naj se, da se bo od prijateljskih držav, kamor izvažamo oz. bomo izvažali naša vina, znižala uvozna car rina na vino in se odmerjala po vsebini alkohola. Železniški tarifi naj se pri izvozu vina znižajo, izvozničarjem pa se naj priznajo izvozne nagrade. Živinozdravnlk: S. ARKO. Kostolomnfca pri loveii živini in praSKih. Kostolomnica je bolezen, ki nastane kot posledica neprimernega krmljenja živali s snovmi, ki vsebujejo premalo apnenih soli, vsled česar črpa telo apnene snovi iz lastnih kosti, ki se omehčajo, upognejo ali celo zlomijo. Najpogosteje opažamo to bolezen pri govedi in sicer pri mlečnih kravah ter prašičih, posebno rado pri doječih svinjah. V nekaterih naših krajih imenujejo kostolomnico tudi spetko. Navadno se pojavi ta bolezen v krajih, kjer je zemlja revna na apnenih snoveh in fosforjevi kislini, tako v močvirnatih okoliših in peščenem svetu, kjer krma ne vsebuje potrebnega apnenca in soli, ki jih telo potrebuje. Po suhih poletjih, kakor sta bila zadnji dve leti pri nas, je opažati izvanredno veliko na kostolomnici obolele živine in prašiče. To ima še poseben vzrok v tem, da se vsled pomanjkanja zadostne množine mokrote omenjene solnene snovi niso mogle zadostno razkrojiti ali stopiti in jih zato rastline, ki so zrastle na taki zemlji ne vsebujejo. Taka krma recimo s peščenih tal, je ravnotako slaba in manjvredna kakor kisla trava, z močvirnih travnikov, ker manjka eni in drugi potrebnih kovinskih snovi in je zraven tega zelo težko prebavljiva. Tudi v primeru, če je zemlja sicer dobra, pa se povečini krmi živali z repo, žitno slamo, krompirjem in raznimi odpadki, ki že po svoji naravni sestavini ne vsebujejo dovolj apnenca v sebi, se rado pojavi kostolomnica. Včasih pripomore k vsemu tudi voda, ki vsebuje premalo apnenca. V prvi vrsti je torej iskati vzrok bolezni v neprimerni krmi in kot posledica tega, pomanjkanju apnenca v živalskem telesu. Nadalje pa zamorejo provzročiti bolezen tudi druge okolnosti, kar pa ni še povsem raziskano in dokazano ter za naše kraje ne pride v poštev. Naravno je, da se bolezen pojavlja tako pogosto ravno pri visokih brejih in doječih živalih, ker v tem stanju potrebuje telo veliko več apnenca kakor v navadnem stanju. Znaki bolezni so sledeči: pri goveji živini opažamo, da ne jč več s slastjo, navadno se pojavi obenem tudi lizavost in sicer ližejo živali neprenehoma jasli, zid, železne dele, sploh vse, kar morejo doseči. Pozneje pričnejo celo glodati zid, požirajo omet hleva, pesek, drobce opeke, trhel les i. dr. Spočetka pojedo še svojo krmo iz jasli, ko se pa bolezen bolj razvije pojema apetit vedno bolj. Namesto krme raje požirajo gnilo steljo in raje pijejo gnojnico kot čisto vodo. Okus se popolnoma spremeni, medtem začnejo tudi hujšati, dlaka se namrši, koža postane neprožna, prežvekovanje je neredno ali je celo popolnoma prenehalo. Obolelost kosti povzroča velike bolečine, zato živina veliko leži, nerada vstane in obstane na mestu, če se je ne nažene. Kadar vstaja, grban-či hrbet, široko stoji in stoka, kadar gre blato ali voda od nje. Hoja je počasna in previdna, vsa žival je zvezana kakor da bi imela revmatizem in večkrat se opazi, da močno čota, enkrat na eni, nato zopet na drugi nogi, da, celo na vseh štirih. Pogosto nastanejo na spodnjih členkih nog in kitah otekline. Kosti postajajo vedno manj trdne, tako, da se kar nenadoma brez večjega vzroka, če živina vstane ali leže, skrivijo ali celo zlomijo. Če se pritisne z roko na dotično mesto, kjer se je zlomila kost, opazimo bolečine, mišice niso več napete in na posameznih delih života se prične žival tresti. Hujšanje postaja od dne do dne očividneje, pojavi se driska, mleka je vsak dan manj, dokler popolnoma ne usahne in nazadnje se pojavijo na osušeni koži hraste, živali neprestano ležijo, dokler ne poginejo. Bolezen se vedno razvija zelo počasi in traja navadno po več mesecev. Neugodno vpliva na potek bolezni brejost, porod in dobra mlečnost. Možno je tudi, da se bolezen za nekaj časa ustavi ali celo zboljša, vendar se zelo rada ponovi in se na ta način zavleče na več let. Pri prašičih opažamo, da radi po-legavajo, le s težavo vstajajo in se težko premikajo. Hoja je okorna, život je zvezan. Ko se bolezen že bolj razvije, je zadnji del života deloma ali celo popolnoma ohromel. Na členkih nog se pojavijo otekline in kosti so večkrat zvite ali zlomljene. Pri prašičih se pa pogostokrat opaža, da nastopi bolezen skupno z revmatizmom ter je sploh pri teh živalih včasih težko ločiti obe bolezni eno od druge. Kako zdravimo bolezen? Kakor je iz vsega omenjenega razvidno, je naša prva skrb, da premenimo krmo. Popolna prememba pa je navadno skoraj neizvedljiva, zato se moramo omejiti le na delno premembo in sicer na ta način, da krmimo z isto krmo večje množine na dan, posebno pa z deteljo, dobrim senom iz travnikov, slamo od fižola, ajdo In po možnosti tudi lanenimi tropinami. Na vsak način je pa potrebno ra-zun navedenega pokladati dnevno apnenih soli in sicer pride tu v prvi vrsti v poštev kreda (Schlemm-kreide), ki je poceni ter klajna kostna moka in sicer se je najboljše ob-nesel sledeči način: 2-3 dni se daje 1—3 žlice (po velkosti govede) krede na vsakokratno krmo, (torej trikrat na dan) in nato zopet par dni klajno kostno moko v isti množini. Za prašiče velja isto, poklada se jim obkuhan ječmen, oves ali fižol in oparjena rezanca Iz dobre detelje. Krompirja naj se po možnosti ne daje. Kredo in klajno kostno moko se daje po pol do 1 žlico na krmo in sicer na isti način kakor pri goveji živini. Če so členki močno otečeni, naj se skrbi za topel suh hlev, ki ima lesen pod, obilno stelje, in da v hlevu ni prepiha. Oboleli členki se obvežejo z volnenimi cunjami. Če se živali zamorejo povoljno kretati naj se jih žene na krepko pašo, kar jim le koristi. V onih krajih, kjer se kostolomnica rada pojavlja, naj se skrbi, da se poklada brejim in doječim kravam in svinjam ter dobrim molznicam še v zdravem stanju klajno kostno moko in kredo, da se jih na ta način obvaruje bolezni. Priporočljivo je v takih krajih dati kemično preiskati zemljo, ker se na podlagi preiskave dožene, katerih snovi najbolj primanjkuje. Drug važen pogoj je izboljšanje tal z umetnimi gnojili kakor super-fosfati, kainitom, Thomassovo žlindro itd. za kar se obrnite na kmetijske strokovnjake, ki vam bodo v posameznih slučajih pravilno svetovali. Nadalje je priporočljivo globoko oranje in osuševanje zemlje ter krepko krmljenje in dobra nega žvali v hlevu. Hroirne vesti. (Kaj bi napravil, če bi imel denar.) To je pokazal brivec Lado Šamič iz Jajca, ki se je pripeljal v Sarajevo s celo rodbino in nakupoval v neki trgovini, na račun glavnega dobitka 100.000 dolarjev, ki si je vtepel v glavo, da ga je zadel. Na posredovanje policije so Šamiča zdravniško preiskali in ga izročili blaznici. Njegove spremljevalce so razočarane poslali nazaj v Jajce. (Drago plačana zaupljivost) Čedno oblečen možakar se je ponudil Ljude-vitu Dujmoviču iz Rodika v njegovem domačem narečju, da mu dobro proda 97 lir, ki jih namerava zamenjati. Dujmoviču se je zdelo vino pri Dalmatincu v Ljubljani vedno bolj kislo, ker je zastonj čakal postrežljivega neznanca (Smrtna nesreča v Grosupljah.) Delavec Ivan Perne, ki ga je pri raztovo-renju na grosupeljskem kolodvoru povaljal sod vina, Je kljub takojšnji zdravniški pomoči umrl. (Požar v Olševku.) V Olševku pit Kranju je Izbruhnil pretekli petek v drvarnici posestnika Alojzija Logarja požar, ki se je vsled močnega vetra hitro širil. Uničil je pet hiš in pet gospodarskih poslopij. Oškodovani so Franc Rozman, Miha Sajovic, Miha Štempi-har, Ivana Sajovic in Alojzij Logar. Gasilska društva iz Preddvora, Luž in Stražišča so prihitela na pomoč, škoda se ceni na 2 milijona kron. (Samomor.) V Zagrebu se je vrgel pod električno cestno železnico krojaški pomočnik Ivan Stančič, ravno v trenutku, ko je vozil tramvaj z največjo brzino. Stančiču je zdrobilo glavo. (V Žirovnici) se je ustrelil na svojem posestvu v pondeijek popoldne radovljiški nadpoštar Ivo Svetina. Kroglja mu je prebila čelo in izstopila na vrhu glave. Vzrok samomora so nesrečne rodbinske razmere. Njegovo stanje je brezupno. Ima ženo in 6 otrok. (Vsled pijanosti zmrznil.) V Osijektf je našel na ulici stražnik zmrzlega človeka. Zdravnik je konstatiral, da je Ml najdenec gotovo pijan in da ie v spanju zaspaL Raznoterosti. (Napad na dr. Besednjaka.) Biv§e- ga goriškega deželnega odbornika sO ustavili v soboto popoldne na ulici tropa fašistov. Vprašali so ga, Če je on napisal zadnji uvodnik v »Goriški Straži«. Dr. Besednjak je vljudno, toda odločno izjavil, da na tako vprašanje ne odgovori. Nato so se navalili nanj fašisti ter ga bili po sencih in po očehL, V levo očesno votlino je dobil dr. Besednjak 6 udarcev. Dr. Besednjak se je nato, dasi močno pobit, podal takoj k viceprefektu, da mu prinese še svež dokaz, kako se godi Slovencem pod Italijo. Od fašistov seveda ni nihče prijet. Tovariši! Zbirajte prispevke za »Jugoslovensko Matico« ln tudi ta napad bo maščevan. (Izseljevanje v Avstralijo.) Konztfc larne oblasti in izselitveni uradi v Avstraliji so že opetovano opozorili, da so današnje avstralske razmere za izse-Ijence-delavce zelo neugodne. Mnogi, ki so se v zadnjem času izselili ne dobe niti kruha, niti dela. Zapravili so ogromno denarja za pot v Avstralijo^ ne da bi imeli od tega denarja le količkaj koristi Mnoge države izdajajo zato potna dovoljenja izseljencem le, če se izkažejo, da imajo delo v tujini zasigt* rano. (Znajo Italijani.) V času svetovne vojne so branili, najhrabreje laško fronto tudi češki in jugoslovanski dobrovoljd V priznanje za njih hrabrost pa je poslala sedaj Italija račun za vzdrževanje dobrovoljcev. Tako zahteva od češke nič manj ko 180,500.000 lir, od nas pa 1,200.000 lir. Dobro bi bilo, da bi Češka ko naša vlada poslala Italijanom tudi račun za prelito kri dobrovoljcev. Ta račun bi pač čisto odtehtal laški račun, kajti kri se sploh ne da plačati. (Velika nesreča.) Dne 17. januarja je pretresel Gorico močan pok. V smeri proti Ločniku, kjer je shranjena mu-nicija, so se dvigali gosti črni oblaki dima. V Majnici pri Soči so eksplodirale bombe, ko so jih delavci nalagali Učinek eksplozije ie bil strahovit. Na mestu nesreče je bilo vse razbito in razkosano. Drevesa, mule, dve baraki, vse je bilo raztrgano. Vmes pa so ležali ostanki ponesrečenih delavcev, tu kaka zlomljena kost, tam del mesa. 40 metrov daleč so še našli drobce raztrganih delavcev. Vedno se še ponavljajo na Goriškem smrtne nesreče vsled eksplozije bomb in granat, toda laška vlada se ne gane. (Oj ti profesorji!) Neki Theodor Kop-pany, ki ni niti profesor niti docent na univerzi, je izrezaval podganam oči hi jim vstavljal nato nove. Podgane so z vlmi očmi videle prav tako, ko s starimi. Ta poizkus je naravno vzbudil največje zanimanje tudi v krogu učenjakov. Ti so prišli k njemu in mlaih kupčija v Prekmurju sploh posreči. Vseeno pa trde demokrati, da so se izkazali oni kot največji prijatelji obrtnika, ker kandidirajo v dveh okrajih obrtnike, oziroma zastopnike gesnodarskih krogov in sicer gospoda Rebeka v obeh mariborskih okra- l ; L jih in gospoda Petovarja v ljutomerskem okraju. In demokratski listi pišejo, da je izvolitev gospoda Rebeka zasieurana. Res ne vemo, kaj bi rekli na to zavedno varanje Hudi. Ali mislite v resnici, da so vsi ljudje otroci, da bodo verovali take stvari. Da bi bil izvoljen tudi gospod Rebek, bi morala dobiti demokratska stranka najmanj 15000 glasov na Štajerskem. Ali je v resnici mogoč tak slenec, ki bi megei o tem samo sanjati. Kaj pa je vendar storila demokratska stranka in gospod Kukovec še posebej, tako Velikanskega. da more računati k2r na več ko trikratno pcrrmcžitev glasov! Ampak ne zadosti temu, hečejo naslikati demokrati stvar tako. da bo izvoljen še gospod Petovar! V resnici, velika je potrpežljivost obrtnikov in gospodarskih krogov, da krat-komalo ne naženejo tistega, ki se drzne tako grdo norčevati iz njih! Cenimo gospoda Petovarja in cenimo gospoda Rebeka. Vsa čast pa tudi njih strankarski disciplini, da kandidirata brez upa zmage. Toda ravno zaraditega pa je treba pribiti, da nihče teh gospodov ne kandidira kot zastopnik obrtnikov, temveč le kot nristaš demokratske stranke. Mislimo, da nam pritrde vsi obrtniki, vsi gospodarski krogi, da ni njihov pomen tako majhen, da bi se mogli zadovoljiti s tem, da so samo zbiralci glasov za druge. In samo to sta oba kandidata demokratov na Štajerskem. Na prvem mestu dr. Kukovec, na drugem mestu gospod Štefan Kuhar in na tretjem pa gospod Rebek. Za oddati pa je največ eno mesto! Skromnost je lepa čednost, toda če je ne poznajo demokrati, potem res ne vemo, zakaj bi jo morali v svojo škodo poznati obrtniki. Neorimemo več glasov imajo obrtniki na Štajerskem, ko vsa ona gosooda, ki vlada v štajerski demokratski stranki. Če so gosoodje demokrati tako za obrtnike, zakaj pa ne postavijo kot nosPca liste gosnoda Rebeka ali gospoda Petovarja? Ah" mislite, da ta dva gospoda ne bi znala zastopati interese obrtnikov zato, ker nista doktorja? Gospod Kukovec je o tem najbrže prepričan, zakaj njegovo glasilo »Tabor« je pred kratkim zapisalo, kako je smešno, če hoče postati poslanec podeželski gostilničar ali obrtnik, ki je sicer rad vse častivreden mož, ki pa o politiki ne more vedeti tega, kar zna „kak doktor, zlasti dr. Kukovec, Že mogoče, da ne ve kak podeželski obrtnik vsega tega, kar ve kak doktor. Toda zato pa ve navadno podeželski obrtnik vse drugače za težave, ki jih prenaša obrtniški stan in se bo zategadelj za obrtniške pravice tudi z vnemo boril. In ta vnema odtehta dostikrat več ko vse akademično znanje. Ker vnema stori, da je hrbtenica trdna, srce pošteno in da so roke pridne in ljudi s takimi lastnostmi rabimo najbolj, zakaj samo ti bodo dokončali konsolidacijo države. Lisica gre enkrat na led, pravi pregovor in zato tudi obrtniku ni treba, da bi šel dvakrat. Leta 1920 je šel na led, leta 1923 pa ne sme iti. Zato na delo za osamosvojitev obrtnika, zato na delo za zmago kmetskega in obrtniškega ljudstva! ■■■■■^■■■■MMMaHaHHBMHMMnMMaMBaHnMBaHBaMMM Ljudje, kateri mislijo, vedo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje in naredi pred prehlajmjem manj občutljivo. Za pravo te'esno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote: lekarnarja Feller: Elza-obrazna in ko?o obvarujoča po-mada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev); Elza-lilijno-mlečno milo (4 kosi s pakovanjem in poštnino 35 dinarjev); najmočnejša Elza-kolon-ska voda 15 dinarjev; E!za-voda za usta 12 dinarjev; Elza-lilijno mleko 6 dinarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! Adresirati: Eu-ren V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg št. 344, Hrvatsko. dar hOČ6 svojo družino dobro obuti naj kupi usnie na sejmu Krško, Žužemberk, Metlika, Št. Jernej, Zagorje, Grahovo na stojnici Frarcc Perico. 99 iS Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8 ielefon št. 220. Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa. lam^Ifi le? s^mk^ «n J P cd tO cm debeline na tan^eiT) koncu in cd 3 dolžine naprej Kapi u^al^c mncžinc frank® uagco kranj$k'b pe5taj: ŠenfjanŠki premogovnik, ifrmelj-Dolenisko. Vinogradniki pozor! Na prodai imam lepo na suho cepljene trte najboll rodovitnih vrst kakor tudi večlo množino necepliene bele Srn srnice in več tisoč vkoreninienih (klučev) diviak Rio -Portalis in GOthe št 9. Cena po dogovoru, Kdor žel! res lepo in dobro blago naj se obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na Fr. Slodnjak, trtnar Sv. Lovrenc v SI. gor. p. Juršlncl Za pismen odgovor priložite mamt-e. Kupim lepe popolnoma suhe orehove deske od 30 mm napre). ta ta. m liii Sto I* imam vsako mno žino domačih Josip Jenko. Senilca štev. 16 p. Medvode. tonili tropin. ie najboljši domači izdelek. Dobi se v vsaki trgovini. H © i Iz d. d. v Ljubljani prodaja slovenskih premogovnikov velenjski, šenfianški ia trboveljski premogi vseh kakovosti, v celih vagonh po originalih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska pod]et]a ln razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter pri* poroča posebno I* fehoslovaški in angleški koks za livarne ln domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: Moi zavod za 51105, d. d. centrala v Liiii, lilktoilieva cesta 15/11. Podružnica v NOVEM SADU (Bačka). f vnimir* 9 ffflF""-*1« »—I.M—» Najboljši ilufel portland cement iz splitske to- osrednja gospo- darne oddaia OwsWbidarska zadruga :-: v L3UBUANI KOLODVORSKA UUCA št. 7 :-: d Delniška glavnica: Din 60,500. B^azerva: Din SO,000.000. Bled Cavtal Celje Dubrovnik Hereegnovi Jelša odružnices Jesenice Horšufa ICotor &ran! UubBfano fcSatkovEš Sarajevo Splet Sibenik Tržiš Zagreb. Naslov za brzojavke: Afiliranl zavodi: JADRANSKA BAS^Ki: Trst, Opatija, W!@n, SssSar. FRANK SAKSER STATE B&MiC, €®r[3and Strest 82, York €ity. B&6ICO VUGOSLAVO DE CHILE, Valpsrateo, Antofsgasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. Urednik: Jakob Kušar. Natisnil« »Zvezna tiskarna« v LjuL:. jJ. 0153230153485301022348534853232348534848534823484823482390484853485323485353532353482323235348484853232323 014823535323535348535323235323235323235323235323532348232353234889235323484848235348484823482353235353234823484848535348 5353485348532353232348482323532353484853485391532348534823234853485302235348530102025348