Skrajšan zapisnik 
18. seje zbora krajevnih skupno sti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, dne 24.  oktobra 1979 po končanem skup nem zasedanju zborov.
Sejo zbora krajevnih skupnosti je sklicala in vodila predsednica zbora, JOŽICA KRIŠTOF. Soglasno je bil sprejet naslednji
DNEVNI RED:
1.  Ugotovitev sklepčnosti seje,
2.  Odobritev skrajšanega zapisnika 17. seje zbora,
3.  Obravnava in sprejem predloga sklepa o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združitvi sredstev za pla-čilo anuitet za poslovitveni objekt na Žalah,
4.  Obravnava in sprejem predloga sklepa o delni sana-ciji škode v občini šentjur pri Celju iz sredstev solidar-nostnega sklada,
5.  Obravnava informacije o izvajanju programa dela delovne organizacije IPK Ljubljana v letu 1978 in 1979 (mestno gradivo)
6.  Obravnava gradiva za sejo zborov SML in določitev delegatov za sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane,
7.  Vprašanja in predlogi delegatov
KTOČKI 1.
Na podlagi oddanih pooblastil je bilo ugotovljeno, da je od skupno 29 delegatov na seji prisotnih 22 delegatov zbora krajevnih skupnosti.
Zasedanja zbora se niso udeležili delegati naslednjih krajevnih skupnosti: Lavrica, Brezovica, Notranje Gorice, Dobrova, Rob, Horjul in Škofljica.
K TOČKI 2.
Skrajšan zapisnik 17. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 26. 9. 1979 je bil brez pripomb sprejet soglasno.
K TOČKI 3.
Predlog sklepa o pristopu k samoupravnemu spora-zumu o združitvi sredstev za plačilo anuitet za poslovi-
tveni objekt na Žalah je objavljen v delegatski prilogi. V razpavi so sodelovali: Planinc Julij - delegat KS Trnovo, Vili Belič - delegat KS Rožna dolina in Ivo Lovše - član izvršnega sveta.
Podana je bila pripomba k 2. odstavku 8. člena, ki naj bi se glasil:
»Predsednika arbitražne komisije imenuje predsednik prihodnjega temeljnega sodišča, po enega člana na vsa-kega udeleženca«. Pripomba je redakcijske narave in se z njo seznani predlagatelja.
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združitvi sredstev za plačilo anuitet za poslovitveni objekt na Žalah.
Pripomba k 8. členu se posreduje predlagatelju.
K TOČKI 4.
Predlog sklepa o delni sanaciji škode v občini šentjur pri Celju iz sredstev solidarnostnega sklada je bil objav-Ijen v delegatski prilogi.
V  razpravi je sodeloval Julij Planinc - delegat KS Tr-novo, ki je podal pobudo, da se prouči možnost zavarova-nja kmetijskih pridelkov na celotnem območju Slovenije, ker so sedanji pogoji za kmeta nesprejemljivi.
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel sklep o delni sanaciji škode v občini šentjur pri Celju iz sredstev solidarnosti.
K TOČKI 5.
Informacijo o izvajanju programa dela delovne organi-zacije IPK Ljubljana za leto 1978 in 1979 je podal predstav-nik delovne organizacije IPK Ljubljana.
V  razpravi je sodeloval ing. Zoren Srečko, predsednik izvršnega odbora Komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, ki je podal nekatera pojasnila in dopolnitve v zvezi z informacijo o izvajanju programa dela ter Jaki Stanko - delegat KS Krim-Rudnik.
SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel informacijo o izvajanju programa dela delovne organiza-cije IPK Ljubljana v letu 1978 in 1979 z dopolnitvijo oz. stališči, ki so bila podana v razpravi.
K TOČKI 6.
K ostalemu gradivu za sejo skupščine mesta Ljubljane ni bilo pripomb oziroma spreminjevalnih predlogov izvrš-nega sveta niti delegacij krajevnih skupnosti.
Za 20. sejo zbora občin so bili soglasno določeni na-slednji delegati:
-  Kregar Rovan Bosiljka - KS Vič,
-  Grabnar Janez - KS Vrhovci,
-  Čertanc Dušica, KS Brdo
-  Vitomir Vidmar - KS Kolezija,
-  Mlinar Franc - KS Vnanje Gorice
-21. seje zbora občin se bodo udeležili delegati delegacij naslednjih krajevnih skupnosti: Milan Česnik, Rob, Tr-novo, Velike Lašče, Črni vrh in Rožna dolina.
K TOČKI 7.
Pismena delegatska vprašanja so poredovale delegacije naslednjih krajevnih skupnosti:
76
Andreja Novak, I. r.
1.  KS Polhov Gradec:
-  Krajevna skupnost je izvršni svet skupščine občine ter komite za kmetijstvo podrobno seznanila s posledi-
cami spomladanske suše, ki je močno prizadela kmetijske    Zapisnik izdelala: proizvajalce. Ali bo prizadetim kmetom nudena ustrezna pomoč, kdaj, kako in v kakšnem obsegu?
-  Kako daleč so priprave za izdelavo zazidalnega na-črta otoka VS-206 Srednja vas in urbanističnega načrta širšega območja KS Polhov Gradec?
2.  KS Želimlje:
Urgira odgovor na delegatsko vprašanje, ki ga je posre-dovala na 15. seji zbora KS.
3.  KS Črni vrh:
Kmetje v krajevni skupnosti Črni vrh so nezadovoljni, ker ni bilo nobene pomoči, niti odgovora na vlogo z dne 11. 6. in 19. 6. 1979 za pomoč zaradi suše v spomladan-skem obdobju. Na višinskem predelu je glavna krma za živino seno prve košnje, katerega pa je bilo letos polovico manj, koruza pa zaradi višinskih predelov skoraj ne raste. Za regres pri mleku pridejo v poštev samo tisti kmetje, ki mleko oddajajo, ostali, ki so v večini, pa nič. Prosijo pojasnilo.
4.  KS Barje:
Kako je prišlo do ključa za združevanje sredstev za plačilo anuitet za poslovitveni objekt na Žalah?
Ali je upoštevana nerazvitost posameznih občin in temu primerno prilagojena višina prispevka?
5.  KS Malči Belič:
Kaj je z nanovo opremljenim in več mesecev zaprtim lokalom v bivši gostilni »Zelena trata« na vogalu šibeni-ške in Gerbičeve ulice?
6.  KS Ig:
Ob zaključku asfaltiranja ceste Ig-Brest-Podpeč so bili nameščeni prometni znaki, ki prepovedujejo prevoz ci-stern na tem območju zaradi zaščite vodnih virov za vodarno Brest. Krajani na zaščitenem območju pa imajo ogrevanje v stanovanjskih objektih na tekoče gorivo. Kako se bodo oskrbovali s gorivom, če je prevažanje na celot-nem območju zaščite prepovedano?
Kam naj se krajevna skupnost obrne po pomoč, da se bo spremenil odnos SAP-VIATOR TOZD Medkrajevni pot-niški promet do uporabnikov njihovih storitev? TOZD Medkrajevni potniški promet namreč nima posluha za dve krajevni skupnosti (približno 3000 krajanov), da bi ustrezno prilagodit vozni red na relaciji Ljubljana-lg in obratno potrebam krajanov.
Ustna delegatska vprašanja so posredovale krajevne skupnosti:
Kolezija:
7.  Zakaj podjetje IMOS že eno leto zavlačuje z deli na družbeno organizirani gradnji v Murglah?
Zakaj se na območju Barja gradi v tolikšni meri, če pa bi bila na območju novih Kozarij gradnja veliko bolj pri-merna in tudi cenejša?
Z izgrajevanjem novih naselij se pojavljajo potrebe po obrtnih dejavnostih. Kdo ureja in skrbi za te stvari?
8.  Vrhovci:
S strani stanovalcev na cesti 26 in 32 je bilo izraženo nezadovoljstvo zaradi komunalne neurejenosti in tudi glede razdelitve v drugo cono, na kar je že pred časom opozorila krajevna skupnost Brdo. Vprašujejo, zakaj ni prišla komisija, ki je bila obljubljena s strani izvršnega sveta občine, da bi se pqgovorili s krajani, zakaj se pro-blemi ne urejajo, čeprav krajani plačujejo prispevke?
Zasedanje zbora krajevnih skupnosti je bilo zaključeno ob 18.45 uri.
Predsednica zbora KS:
Jožica Krištof, I. r.
77
78
79
80