List 28.
Gospodarske stvari.
Gospodarske skušnje.
*  Mavec ali gips v živinskih hlevih. Po naznanilu dr. Grouven-a so v Salemindu skušali zvezo amonijaka z mavcem; prav dobro so se skušnje obnesle. V prah stolčeni gips so z vlažnim ovčjim in konjskim gnojem pomešali. Pol odstotka ga je bilo dovelj, če je bil le 48 ur z gnojem zmešan, da je skoraj ves amo-nijak v 100 odstotkih ovčjega in konjskega gnoja na-se potegnil. Zato bi bilo želeti, da bi naši gospodarji gnoj v živinskih hlevih večkrat z gipsom potresovali, posebno pa ovčji in konjski.
*  C e živinčetu kaka stvar v grlu ostane, da je požreti ne more , svetuje dr. Schumacher to-le : Večkrat sem že skušal, tako stvar potegniti iz grla ali pa jo dali pahniti v želodec; al ni mi šlo po sreči. Ko sem ji pa začel o 1 j a vlivati, se je po kakih 5—6 urah sama po sebi pomaknila doli. Dozdeva se mi, če bolj po grlu ongaviš , tem bolj drži krč grlo , da ne more stvar ne doli ne gori. Zato vlivam zdaj prve ure večkrat olja noter, in stvar smukne sama doli, ali pa je potem saj lože, jo potisniti doli ali jo izvleči. Ce v tem živino napenja, vbodi vamp, kakor pri napenjanji.
Naj bolj i gnoj za sadne drevesce je muza ali blato iz luž. Stare Češplje, ki niso že več sadu rodile, so se po tej mlakuži zopet oživile in orodo-vitile. Kaluže se tri Čevlje na debelo okoli drevesa na-meče ; na vrhu se včasih izrahlja in polije z vodo. Pa tudi druzemu drevju tekne ta gnoj in pa sočivju. Sicer ne prizadene stroškov gospodarju, ki si ga lahko veliko napravi.
*  Skušnje o krompirjevi bolezni. 1. Zgodnjega krompirja (tako imenovanega kifeljčarja kakor tudi zgodaj posajenega poznih plemen) bolezen prav po-redkoma ali celo malo napada. 2. Le v suhih letih se zdrav in dober krompir pridela. Ce začne poleti ali pa kmali, ko krompir ocvete, pogostoma deževati, ga gotovo gnjiloba več ali menj napada in pridelek je slab; pozno deževanje je krompirju pa tudi krompirjevcu jako škodljivo. Najbolj škodje dež krompirju in perju takrat, kadar po kaki hudi suši nastopi. 3. Na pusti, peščeni zemlji in visoki brežini bolezen krompirja tako ne napada, kakor v debeli in rodovitni zemlji; zato je pa tudi škodljivo , krompir na sirov ali frišni gnoj saditi. 4. Niso vse krompirjeve plemena bolezni enako podvržene; pri vsem tem ga pa vendar ni plemena, da bi ne bilo še nikdar bolehalo. 5. Iz semena pridelani krompir je ravno tako bolezni podvržen. Troje je, kar več ali menj krompirjevo bolezen uzrokuje, to je : vreme, zemlja in sorta krompirjeva; zato naj vsak skrben gospodar posebno pazi, da bolezen krompirjevo
odvrača kar najbolj more, da ga precej zgodaj sadi, in sicer v suho in peščeno zemljo in kar je le moč dobre sorte. Vse druge priporočila ne veljajo veliko ali celo nič.
* Nov rusovsk ječmen. Ta ječmen se je v poslednjih letih tudi po Nemškem zaplodil in sem ter tje se jako razširil; hvale vreden je posebno zato, ker tudi na pustih planinah in mrzlejih hribih dobro obrodi, da ga je kmetovavec res vesel. Prednosti rusovskega ječmena so pa te-le:
1. Je rodoviten na zrnji in slami, donaša pogostoma po 15terno do 20terno zrno. Na pol orala zemlje sem ga pretečeno leto 120 vaganov pridelal. Zrno je lepo, težko in močnato. 2. Pridelek tega žita je gotoviši, kakor od drugih sort ječmena. Ker ima ta ječmen močne bilke, ne poleže skor nikdar, če je še tako gost in velik zrastel. In če bi ga tudi piš in hud naliv na tla vrgla, zopet ^vstane. 3. Ta ječmen se v vsaki zemlji dobro ponaša, če je le za-nj pripravljena kakor mu gre. Na ravno tisti njivi mi je dve leti zaporedoma dobro obrodil.
Razločuje se ruski ječmen po svoji rasti od vsacega druzega znanega ječmena in sicer po svojem dvevrstnem klasu, ki naravnost kviško stoji, skor ravno tako kakor pira ali golica. Le takrat, kadar ga prezrelost tare, jame svoj klas nekoliko pobešati. Njivo z ruskim ječmenom obsejano je kaj lepo viditi.
Da se v mrzlih krajih več ječmena pridela, svetujem kmetovavcom, naj ga ne sejejo pred drugo polovico malega travna do začetka velicega travna.
„Hohenh. Wochenbl."