URADNE OBJAVE OBČIN [LIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER. 20. SEPT. 1969 ST. !8 VSEBINA ! Občina Izola — ODLOK o pravicah in dolžnostih ter načinu izbire delegatov občine Izola na zasedanju v Skupščin; SR Slovenije — ODLOK o spremembi odloka o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Izola Občina Koper — ODI OK o potrditvi razširjene lokacijske dokumentacije za ! garaže, črpaiko in pralnico avtomobilov v Salari — ODLOK o dopolnitvi odloka o razmejitvi pristojnosti pri urejanju notranjih razmerij v upravnih in drugih organih občine Koper — ODLOČBA o prenehanju zavoda za prosvetno pedagoško službo Kop$r — ODLOČBA o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Delavske univerze v Kopru — ZAČASNI POSLOVNIK skupščine občine Koper Občina Sežana — ODLOK o potrditvi razširjene lokacijske dokumentacije za stanovanjsko-poslovno stavbo ob Cesti JLA v Kopru — ODLOK o načinu izbire ter pravicah in obveznostih delegatov občine Sežana v Skupščini SR Slovenije OBčtNA !ZOLA Na podlagi 3. točke VII. amandmaja k ustavi SRS, 3. čiena ustavnega zakona (Uradni iist SRS, št. 5/69) ter 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. septembra 1969 sprejela ODLOK O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH TER NAČINU IZBIRE DELEGATOV OBČINE IZOLA NA ZASEDANJU V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE 1. člen Delegati občine Izola (v nadaljnjem besedilu delegati), imajo pravico sodelovati na zasedanju delegatov v Skupščini SRS pri obravnavanju zadev o temeljnih vprašanjih s področja komunalnega sistema, financiranja družbeno političnih skupnosti, družbenega planiranja, komunalnega ter stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za občane v občini. 2. člen Na seji skupščine sc določi občinskega delegata, ki bo sodeloval v imenu občine v delegaciji občin na zasedanju v Skupščini SR Slovenije. Kadar obravnava posamezen osnutek republiškega predpisa svet ali drug organ skupščine in daje tak organ sam mnenje k obravnavanemu predpisu, določi tudi delegata, ki bo sodeloval na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije. Delegati občin se določajo izmed voljenih predstavnikov skupščine, predsednikov svetov ali komisij ali izmed predstavnikov delovnih in drugih organizacij, krajevnih skupnosti in občanov. 3. člen Na zasedanju delegatov občin imajo delegati pravico in dolžnost sporočati mnenja, stališča in predloge občine glede zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja. 4. Člen Mnenja, stališča in predloge občine določi skupščina občine Izola na seji posameznih zborov, skupni seji zborov, seji svetov ali komisij. 5. člen Za svoje delo na zasedanju v Skupščini SRS so delegati odgovorni skupščini občine Izola. Delegati morajo poročati občinski skupščini na prvi njeni seji o mnenjih, stališčih in predlogih, ki jih je na zasedanju v Skupščini SRS zastopal in o sklepih, ki jih je zasedanje sprejelo. 6 člen Predsednik občinske skupščine določi, kateri organ bo obravnaval vprašanja, ki so na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v Skupščini SRS in sprejel o njih mnenja, stališča in predloge občine. 7. člen Predsednik občinske skupščine Izola izda delegatom pismena pooblastila. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St. 020-18/69 Izola. 9. septembra 1969 Predsednik Jernej Humar, 1. r. Na podlagi 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67). 72., 73.. 74. in 75. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ. št. 1/64) ter 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. septembra 1969 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ENOTNEM RAZSEKU IN ENOTNEM NAČINU PRODAJE SVEŽEGA MESA V PRODAJI NA DROBNO NA OBMOČJU OBČINE IZOLA 1. Člen 14. člen odtoka o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa v prodaji na drobno na območju občine Izola (Uradne objave, št. 15/69) se spremenj in se glasi: "Gospodarske organizacije in njihove odgovorne osebe ter zasebni samostojni mesarji, ki prodajajo meso na območju občine Izola v nasprotju z določbami tega odloka, sc kaznuje po* določbah temeljnega zakona o blagovnem prometu (Oradnj list SFRJ. št. 1/67 in 30/68).« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 38-11/69 Izola, 9. septembra 1969 Predsednik Jernej Hupiar, 1. r. OBčtNA KOPER Na podlagi 17. točke 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. julija 1969 sprejela ZAČASNI POSLOVNIK SKUPŠČINE OBČINE KOPER 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delo in organizacijo občinske skupščine urejajo statut občine Koper in ta poslovnik. 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delo posameznih zborov, komisij in svetov občinske skupščine, lahko pa si ti organi predpišejo svoj poslovnik. 3. člen Skupščina občine Koper in njeni organi sodelujejo š Skupščino SR Slovenije in njenimi organi, s krajevnimi skupnostmi ter z delovnimi in drugimi organizaciiami in samoupravnimi skupnostmi. TiPArns7T7 IHTAVE B* ^ o — septembra 1969 lih bKupscina sodeluje tudi z drugimi občinskimi skupščinami pri obravnavanju zadev, ki so skupnega pomena. 4. člen Vsak odbornik ima pravico govoriti na seji skupščine v jeziku svojega naroda. 5. člen Občinska skupščina dela stalno, razen v času letnega odmora. Ce to terja posebna potreba, se lahko tudi v času odmora skliče seja skupščine. 6. člen Delo skupščine je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če zaradi splošnih koristi skupščina tako odloči. 11. SEJE SKUPŠČINE 1. Skupščina 7. člen Občinska skupščina, ki jo sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupščina), dela in odloča praviloma na skupnih sejah obeh zborov. Na ločenih sejah delata in odločata zbora o vprašanjih, glede katerih je tak način obravnave določen v zakonu, občinskem statutu, temu poslovniku ali kadar sama zbora tako skleneta. 8. člen Skupščina dela po okvirnem programu dela, kj ga sama določi. 2. Sklicevanje sej 9. člen Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo, po sklepu skupščine ali posameznega zbora ali na zahtevo ene petine odbornikov. Predsednik lahko skliče sejo tudi na predlog Skupščine SR Slovenije, Obalne konference SZDL, posamezne komisije ali sveta skupščine ali sveta krajevne skupnosti. V primeru, da predsednik ne skliče seje na zahtevo ene petine odbornikov najkasneje v roku 10 dni, skliče sejo odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. Predlagatelji za sklic seje skupščine morajo hkrati s predlogom za sklic predlagati tudi dnevni red. 10. člen Vabilo za sejo mora biti poslano vsem odbornikom najmanj 5 dni pred sejo skupno z gradivom za vprašanja, ki so predlagana za dnevnj red. Ce re za obravnavo nujnih zadev, katerih odlaganje bi lahko imelo škodljive posledice za družbo, se lahko dostavi odbornikom vabilo za sejo tudi manj kot 5 dni pred sejo. 11. člen Na sejo skupščine se poleg odbornikov redno vabijo predsedniki svetov in stalnih komisij, zvezni in republiški poslanci, predstavniki družbeno-političnih organizacij. predsedniki svetov krajevnih skupnosti in zastopniki javnih informativnih rsed-stev Kadar se na seji skupščine obravnavajo zadeve posameznih delovnih in drugih or- ganizacij, se vau!ju na sejo tudi predstavniki teh organizacij. Sej skupščine se morajo udeleževati tudi Jtajnik skupščine in starešine upravnih organov zaradi dajanja potrebnih strokovnih pojasnil. 3 Dnevni red 12. člen Dnevni red za sejo skupščine predlaga predsednik skupščine že v vabilu za sejo. Vsak odbornik ima pravico do sprejetja dnevnega reda predlagati njegovo spremembo in dopolnitev. Ce ne gre za nujne zadeve, lahko skupščina sklene, da se na seji predlagane točke dnevnega reda odstopijo v predhodno obravnavo ustreznemu svetu ali komisiji. Dnevni red sprejme skupščina z glasovanjem. Seja se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan; če skupščina ne more obravnavati vseh zadev, ki so na dnevnem redu, se na predlog predsednika seja prekine in se nadaljuje, čim je to mogoče. Skupščina lahko tudi sklene, da se posamezna točka dnevnega reda preloži za naslednjo sejo skupščine. 13. člen Predlogi, da se naj posamezne zadeve stavijo na dnevni red seje skupščine, se pošljejo predsedniku skupščine pismeno. Predloge dajejo sveti in komisije skupščine ter odborniki. Pri sestavljanju predloga za dnevni red upošteva predsednik skupščine tudi pobude, ki jih dajo družbeno-politične organizacije, sveti krajevnih skupnosti, upravni in drugi državni organi, delovne in druge organizacije ter občani. 4. Vodstvo seje 14. člen Sejo skupščine vodi predsednik. Pri vodenju seje mu pomagata podpredsednika. Ce je predsednik odsoten ali zadržan, vodi sejo podpredsednik, ki ga določi predsednik. 15. člen Govorniki imajo pravico sodelovati v razpravi, ko jim predsednik da besedo. Predsednik da besedo govornikom pravilo^ ma po vrstnem redu. kot so se prijavili. Predsednik da takoj besedo odborniku ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika, ó prekršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravil svojo izjavo. V tem primeru ne sme govor trajati dalj kot 5 minut. Ce je odbornik zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika, ali prekršitve dnevnega reda, mu da predsednik takoj pojasnilo. 19. člen Ce je zaradi uspešnosti in ekspeditiv-nosti poteka obravnave koristno, lahko skupščina sklene, da se omeji razprava posameznika na določen čas. 5. Potek sej 20. člen Na začetku seje skupščine ugotovi predsednik ali je skupščina sklepčna. 21. člen Preden sprejme skupščina dnevni red, lahko da predsednik skupščine kratka obvestila v zvezi z delom skupščine in njenih organov, v zvezi z delom na seji ter z drugimi vprašanji, ki skupščino zanimajo. 22. člen Obravnava posamezne točke dnevnega reda se praviloma prične z obrazložitvijo predlagatelja, nato povedo svoja stališča poročevalci svetov ali komisij, ki so tildi obravnavali zadevo. Za tem dobijo besede odborniki in drugi, ki so se priglasili h razpravi. Ce je gradivo dovolj izčrpno priprav* ljeno, lahko skupščina sklene, da se začne razprava brez ustne obrazložitve. 23. člen : Vsaka točka dnevnega reda se obravna^ va, dokler so zanjo priglašeni govorniki, nato predsednik skupščine sklene obrav* navo. 6. Obravnavanje vprašanj splošnega t pomena )] 24. člen Odborniki imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine in odločati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Na seji skupščine lahko sodelujejo brez pravice odločanja tudi druge osebe, ki so vabljene na sejo. 16. člen Govornikom daje besedo predsednik. Govorniku lahko samo predsednik seže v besedo in ga opomni na red. Predsednik mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora. 17. člen Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi. Ce se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik pozvati, naj se drži dnevnega reda. Ce se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik odvzame besede Posamezna vprašanja splošnega pomen^ obravnava skupščina na podlagi poročil^ analize, informacije ali drugega gradiva, k^ ga skupščini predloži pristojni svet al^ komisija na lastno pobudo ali na pobude delovne ali druge organizacije ali državi nega organa. 25. člen Skupščina lahko med razpravo sklene, da bo obravnavo odložila in jo nadalje^ vala na naslednji seji, dokler pristojni ofb gani ne proučijo vprašanja, ki je med raz. pravo postalo sporno. ^ Skupščina lahko tudi odloži obravnav' in naloži pristojnemu svetu ali konusijj da na podlagi poročila, obravnave in prea, logov odbornikov pripravi ustrezne za ključke ter jih predloži skupščini na prv^ ali naslednjih sejah. ^ 26. člen Obravnava vprašanj splošnega se lahko konča s nrehodom na naslednj'^ točko dnevnega red;*, s priporočilom ali P s sklepom, s katerim skupščina ugotov URADNE OBJAVE- St. IR — 20 1000 111 stanje in zav/tmtt: alt pa da smer- nice in navodila za delo politično-izvršilnih aii upravnih organov. 7. Obravnavanje odlokov in drugih splošnih aktov 27. člen Obravnava predloga odloka ali drugega splošnega akta se začne z obrazložitvijo, ki jo da predlagatelj. Skupščina lahko sklene, da bo predlog odloka ali drugega akta obravnavala najprej načelno, nato v podrobnostih. 28 člen Odbornik, predsednik sveta ali komisije, ki meni. da osnutek odloka ni dovolj proučen in prime! en za obravnavanje in sprejem, lahko predlaga, da se predlog odloka umakne z dnevnega reda ali pa pošlje pristojnemu organu skupščine v ponovno proučitev. O takem predlogu se mora izjaviti predstavnik predlagatelja če ne da takega predloga san! Nato skupščina o takem predlogu glasuje. 29 čten t — Skupščina lahko sklene, da se da predlog odloka ali drugega akta pred sprejetjem v javno obravnavo sh da se k obravnavanju povabijo predstavniki krajevnih skupnosti, družbeno-političnih in delovnih organizacij in drugih zainteresiranih institucij. Predlog odloka se da v javno obravnavo tako, da se na primeren način objavi besedilo predloga obenem z obvestilom, na kakšen način in do kdaj lahko zainteresirane organizacije in občani dajo svoje predloge in pripombe. Vsak odbornik ima pravico podati k predlogu odloka ali druaega akta spremi-njevalni predlog (amandma), dokler predlog ni dan na glasovanie Amandmaji se pošljejo praviloma pismeno pred sejo skupščine predsedniku skupščine, lahko pa se dajo tudi na sami seji skupščine. Amandma mora b ti tako formuliran, da je mogoče o njem glasovati. Ce ima amandma določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, mora v obrazložitvi nakazati način zagotovitve takih sredstev. 31. člen O vsakem amandmaju se mora izjasniti predstavnik predlagatelja, če ni amandmaja podal sam Ce predstavnik predlagatelja meni, da je amandma v nasprotju s predlogom predlagatelja, lahko zahteva, da se pred* log odloka ali drugega akta umakne z dnevnega reda in poš!'<* v ponovno obravnavo predlagatelju, lahko pa predlaga, da tak predlog obravnavajo tudi drugi sveti in komisije. O zahtevku predstavnika predlagatelja skupščina glasuje. 32. člen Ce se predstavnik predlagatelja ne po-služi pravice iz prejšnjega člena, skupščina po končani obravnavi o amandmajih glasuje. 33. člen Ce je k predlogu odloka ali drugega akta podan samo en amandma, se najprej glasuje o besedilu predloga, na katerega sc amandma nanaša. Ce besedilo predloga ni bilo sprejeto, se nato glasuje o amandmaju samem. Cc je več amandmajev, ki se nanašajo na isto zadevo, se glasuje o vsakem amandmaju po vrsti, kot so bili podani, Kadar je predlog, na katerega se nanašajo amandmaji sprejet, se o amandmajih ne glasuje. Prav tako se ne glasuje o nadaljnjih amandmajih, ki se nanašajo na isto zadevo, če je eden od amandmajev sprejet. 34. člen Po opravljenem glasovanju o amandmajih. glasuje skupščina o predlogu odloka ali drugega splošnega akta v celoti. 8. Glasovanje in sklepanje 35. člen Skupščina lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica odbornikov vsakega zbora. 36. člen Razen v zadevah, kjer je z zakonom ali statutom določena drugačna večina, se sklepi skupščine sprejemajo z večino glasov navzočih odbornikov. 37. člen Pri zadevah, kjer je določeno skupno glasovanje obeh zborov, je sklep sprejet, če je zanj glasovala večina vseh navzočih odbornikov. Pri zadevah, kjer je obravnava skupna, morata pa zbora po določbah zakona ali statuta ločeno glasovati, je sklep sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov vsakega zbora, če ni- s takim predpisom določena drugačna večina. ^ : - "P. - M. . 38. člen Kadar razpravljata in ddločata zbora občinske skupščine na ločenih sejah, je odlok ali drug akt sprejet, če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu Ce se zbora o besedilu ne zedmita, sestavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce s skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta sporazumnega predloga, se predlog obravnava na skupni seji obeh zbodov. Ce se tudi na skupni seji zbora ne zedinita, se predlog umakne z dnevnega reda. Ce pa gre v primeru iz prejšnjega odstavka za družbeni plan, proračun, odlok ali drug važen akt. ki bi ga morala občinska skupščina sprejeti na podlagi veljavnih predpisov, se seja odloži za tri dni. Občinska skupščina lahko povabi na to sejo še predstavnike družbeno-političnih organizacij in društev (splošni zbor), da z njimi razpravlja o spornih vprašanjih, sama pa si zadrži pravico odločanja. Ce se tudi na tej seji ne sprejme sporni akt, se oba zbora razpustita, družbeni plan, proračun ali drug akt pa velja za sprejetega v besedilu, ki ga je sprejel občinski zbor. Na novo izvoljena zbora iahko ponovno sklepata o družbenem planu, proračunu ali drugem važnem aktu. 39. člen Odborniki glasujejo osebno in javno. Tajno glasujejo, če je tako določeno z za- konom ali statutom ali če tako sklene občinska sku^Sčina. 40. člen Odbornik: lahko glasujejo za predlog, proti predlogu ali se glasovanja vzdržijo. 41. člen Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko. Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pokliče, naj dvignejo roke najprej tisti odborniki, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja. Poimensko glasovanje odredi predsednik, kadar meni. da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju kliče tajnik odbornike po seznamu, odborniki pa izjavijo ali so za predlog, proti predlogu ali se vzdržijo glasovanja. 42. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Na glasovnici morajo biti imena vseh predlaganih kandidatov po vrstnem redu, kot so bili predlagani. Kadar skupščina glasuje tajno o drugih sklepih, so na glasovnici vpisani predlagani sklepi po vrsti, kot so bili predlagani. Odbornik glasuje tako, da obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata oziroma zaporedno številko pred sklepom, za katerega glasuje. 43. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen. Cc se izid glasovanja ne da zanesljivo ugotoviti, odredi predsednik ponovno glasovanje. 44. člen Razprava in glasovanje o že sklenjeni zadevi se lahko obnovi po sklepu skupščine. če sc v teku razprave o isti zadevi ali kasneje ugotovijo nova dejstva take narave, ki bi lahko bistveno spremenila že sprejeti sklep skupščine. V takem primeru lahko skupščina že sprejeti sklep razveljavi ter znova odloča o stvari. 9 Vzdrževanje reda na seji 45. člen Za red na seji skupščine skrbi predsed- nik. 46. člen Za kršitev reda na seji skupščine se smejo izrekati tile ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. 47. člen Opomin se izreče odborniku, ki s svojim vedenjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, seganjem v besedo, govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče odborniku, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe poslovnika. Opomin in odvzem besede izreka predsednik, * M2 40. člen Odstranitev s seje se izreče odborniku, če noče poslušati predsednika, ki mu je odvzel besedo, ali kako drugače ovira ali preprečuje delo na seji ali na seji hudo žali občinsko skupščino, odbornike ali druge udeležence seje. Odbornik sme biti odstranjen le s seje. na kateri je prekrši! red. O odstranitvi s seje odloči skupščina na predlog predsednika ali na predlog odbornika, ki ga podprejo še 4 odborniki. Odbornik, zoper katerega je predlagana odstranitev s seje. ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. Odbornik, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz sejne dvorane in sc ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen. 49. člen Ce predsednik ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji. odredi kratko prekinitev. 50. člen Predsednik lahko odredi za vsakega, poslušalca, ki moti red. naj se odstrani iz dvorane, v kateri je seja. Ce gre za večje motenje reda, lahko predsednik odredi, da se morajo odstraniti vsi poslušalci. 10 Ločene seje zborov 51. člen Za delo na sejah posameznih zborov se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o delu na sejah skupščine. 52. člen Ce jc za reševanje pomembnejših gospodarskih in družbenih vprašanj koristno, se lahko skliče skupna seja posameznega zbora skupščine in samoupravnega organa delovne ali druge organizacije. Tako skupno sejo vodi predsednik zbora. Zaključke in priporočila lahko na taki seji sprejmeta oba organa skupaj ali vsak zase. 53. čler Kadar je sklicana skupna seja obeh zborov, pa se med sejo zbora odločita, da bosta določen^ zadeve obravnavala ločeno, predsednik prekine skupno sejo in oba zbora nadaljujeta delo na ločenih sejah. Ko zhe a zakljucda obravnavo na ločenih sej<*h. se nadaljuje skupna seja, na kateri poročata predsednika zborov o stališčih zborov, nakar skupščina skupno glasuje. !!!. POSTOPEK PRI VOLITVAH, 1MEOVANJ1H IN RAZREŠITVAH 54. člen Razen v zadevah, za katere zakon in statut določata, da opravi posamezne volitve in imenovanja ter razrešitve vsak zbor posebej, odloča skupščina o volitvah in imenovanjih ter razrešitvah na skupni seji obeh zborov. 55. člen Ce ni z zakonom in statutom občine in s tem poslovnikom drugače predpisano, "URADNA '*'PTAVF* daje predloge za izvoiuve, imenovanja in razrešitve komisija za volitve in imenovanja. Komisija za volitve in imenovanja da svoje mnenje tudi k predlogom za imenovanja, ki jih dajo drugi organi, ki so za to pooblaščeni po posebnih predpisih. 56. člen , Volitve predsednika in podpredsednikov skupščine se opravijo po postopku, ki ga določa občinski statut. 57. člen Na seji skupščine se določi občinskega delegata, ki bo sodeloval v imenu občine v delegaciji občin na zasedanju v Skupščini SR Slovenije. Kadar obravnava posamezen osnutek republiškega predpisa svet ali drug organ skupščine in daje tak organ sam mnenje k obravnavanemu predpisu, določi tudi delegata, ki bo sodeloval na zasedanju delegatov občin v Skupščini SR Slovenije. Delegati občin se določajo izmed voljenih predstavnikov skupščine, predsednikov svetov ali komisij ali izmed predstavnikov samoupravnih skupnosti v občini. 58. Člen Volitve in imenovanja članov komisij in svetov skupščine ter upravnih odborov skladov sc opravijo na predlog komisije za volitve in imenovanja z javnim glasovanjem, če skupščina ne odloči, da jc glasovanje tajno. 59. člen Ce jc za izvolitev ali imenovanje predlagan en sam kandidat ali ena sama kan-diaatna lista, je izvoljen tak kandidat oziroma so izvoljeni kandidati s take kandidatne liste, če je zanje glasovala več kot polovica navzočih odbornikov. Kadar je več kandidatov za isto mesto ali več kandidatur za isti organ, je izvoljen tisti kandidat oziroma so izvoljeni tisti kandidati s kandidatne liste, ki so prejeli največ glasov. 60. člen Med glasovanjem lahko dobi besedo samo odbornik, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika. 61. člen Predsednik, podpredsedniki občinske skupščine ter predsedniki zborov, člani svetov n komisij se volijo za mandatno dobo skupščine, tj. za 4 leta, in opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novih organov. 62. člen Razrešitev posamezne osebe dolžnosti, na katero jo je postavila skupščina pred potekom roka iz prejšnjega člena, lahko predlaga skupščini komisija M volitve in imenovanja ali drug organ, ki ga pooblašča zakon ali statut občine. Predlog za razrešitev mora biti obrazložen. Komisija za volitve in imenovanja se mora izjasniti o vsakem predlogu za razrešitev, ki ga ni dala sama. O predlogu za razrešitev sc glasuje na enak način kot o predlogu za izvolitev oziroma imenovanje. Predlog za razrešitev je sprejet, če je zanj glasovala taka večina, kot je potrebna za izvolitev oziroma imenovanje na dolo- f ceno dolžnost. 63. člen Vsakdo, ki ga je skupščina izvolila oziroma imenovala na določeno dolžnost, ima r-* io — c^ntnmbra 1969 pravico odpovese tato lunhiaji in odpoved utemeljiti. Odpoved se poda pismeno predsedniku občinske skupščine. IV. VERIFIKACIJA MANDATOV ÌN POTEK PRVE SEJE NOVOIZVOLJENE SKUPŠČINE L Seje posameznih zborov skupščine 64. člen Na prvi seji po izvolitvi odbornikov vsak zbor skupščine verificira mandate odbornikom, izvoli predsednika zbora in mandatno-imunitetno komisijo zbora, lahko pa izvoli tudi druge organe. 65. člen Prvo sejo zborov in skupno sejo skupščine skliče predsednik skupščine prejšnjega sklica. Sejo zbora začne in jo do izvolitve predsednika zbora vodi po letih najstarejši navzoči odbornik. Odborniki vsakega zbora oddajo predsedujočemu odborniku potrdila o izvolitvi. 66. člen Vsak zbor izvoli verifikacijsko komisijo, ki ima predsednika in dva člana. Predlog za verifikacijsko komisijo poda skupina najmanj petih odbornikov zbora. 67. člen Verifikacijska komisija pregleda poročila občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi odbornikov, volilne spise ter morebitne pritožbe, ugovore i'n opozorila, ki se tičejo volilnega postopka. Verifikacijska komisija preizkusi -pravilnost volitev in sestavi- poročilo za zbor. 68. člen Na podlagi poročila verifikacijske komisije odloča zbor o verifikaciji mandatov. O verifikaciji mandatov odbornikov, katerih izvolitev ni izpodbijana, se glasuje skupno, o verifikaciji izpodbijanih mandatov pa za vsakega odbornika posebej Odbornik, katerega mandat je izpodbijan, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata. Ce so potrebne poizvedbe, lahko zbor odločitev o verifikaciji posameznih mandatov odloži, vendar največ za dva meseca. Poizvedbe opravi mandatno-imuni-tetna komisija. Dokler zbor o tem ne odloči, ima odbornik pravico udeleževati se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu. vendar brez pravice odločanja. Zbor odloči, da se mandat verificira ali da se izvolitev odbornika razveljavi. 69. člen Odborniki, katerih mandati so vcriH* cirani, podajo in podpišejo slovesno izjavo, ki se glasi: "Izjavljam, da bom dolžnosti odbotni-ka občinske skupščine opravljal vestno^da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoj^ in m^sničt vnniu cil jev socialistične družbe in inteicsom naiodov in občanov Socta- gt. !8 — 20 seof ombra 196b jlJRADNE OBJAVE- gstičnc nutrtauvae republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in občine Koper. 70. člen Predlog za predsednika zbora lahko poda skupina najmanj petih odbornikov zbora. Volitve predsednika zbora so javne, razen, če zbor sklene, da se opravijo tajne volitve. 71. člen Predlog za predsednika in Člana man-datno-imunitetne komisije poda skupina najmanj petih odbornikov zbora. Glasuje se javno. Zbor lahko sklene, da postanejo člani verifikacijske komisije člani mandatno-imunitetne komisije zbora. P" strehi predloge in pri-organ, ki je tak akt sp:ejel, obiavnavati in o svojih stališčih obvestiti skupščino. 80. Člen Skupščina lahko sprejme sklep, da predlaga Skupščini SR Slovenije ali dru-gemu republiškemu organu izdajo zakona ah drugega predpisa. Skupščina lahko na seji obravnava tudi osnutke in predloge republiških zakonov. Obrazložitev takega akta pripravi posebna skupščinska komisija. Pripombe in predloge, ki jih skupščina sprejme k osnutku republiškega predpisa, se posredujejo Skupščini SR Slovenije. 113 87. člen Na vsaki seji mora biti predviden čas za postavljanje odborniških vprašanj in za dajanje odgovorov nanje. 88. člen Odborniki imajo pravico predlagati, da se sprejme na dnevni red obravnava vprašanj, ki imajo splošen pomen za občino ali širšo' družbeno-politično skupnost, kakor tudi razprava o pomembnejših zadevah njegove volilne enote ali krajevne skupnosti. Predlogi iz prejšnjega odstavka se dajejo praviloma pismeno in se s primerno utemeljitvijo pošljejo predsedniku skupščine, lahko pa se dajejo predlogi tudi ustno na seji skupščine. \ ' 72. člen Ce ni s teni poslovnikom določen drugačen način, lahko poda predloge za izvolitve ali imenovanja na prvi seji zbora skupina najmanj petih odbornikov. 2 Skupna seja obeh zborov 73. (len Na prvi skupni seji obeh zborov skupščine se izvolijo predsednik in podpredsedniki skupščine ter komisija za volitve in imenovanja, lahko pa se izvolijo tudi drugi organi skupščine. 81. člen Skupščina lahko tudi določi stališča, ki naj jih pri posameznih zadevah zagovarja delegat občine v skupščini SR Slovenije. VI. ODBORNIK! SKUPŠČINE 82.(!en Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščine. sodelovati pri njenem delu, pri delu komisij in svetov, v katere so izvoljeni ter opravljati druge naloge in dolžnosti, katere jim zaupa skupščina. Predsednik skupščine odstopi tak predlog' organu skupščine, v katerega pristojnost spada predlagana zadeva, da zavzame stališče, ali naj se zadeva obravnava na seji skupščine. Ta organ sporoči skupščini tudi svoje stališče do predloga. 89. člen O posebno važnih zadevah, ki zadevajo območje volilne enote, se mora odbornik posvetovati z volivci in dobiti njihovo mnenje pred razpravo v občinski skupščini. Odborniki so dolžni skrbeti, da se sklepi, predlogi, pripombe in mnenja občanov — volivcev in članov delovnih skupnosti čimprej posredujejo občinski skupščini in njenim organom. 90. člen Pri opravljanju svoje odborniške funkcije se odborniki izkažejo z odborniško izkaznico. 91. člen Odbornik skupščine ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v občinski skupščini. Za kaznivo dejanje, ki sc preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti zoper njega kazenski postopek; če zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imunitetna komisija zbora. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen. t 92. člen Odbornik ima pravico do povračila potnih stroškov in nadomestila izgubljenega zaslužka za čas, ko se udeležuje sej skupščine in njenih organov. Način in višino povračil in nadomestil iz prejšnjega odstavka določa poseben sklep. 93. člen Odborniku preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. ) 94. člen Odbornik lahko odstopi in ima pravice svoj odstop obrazložiti. Izjavo o odstopu izroči odbornik predsedniku skupščine, ta jo pošlje predsedni- ustreznega zbora. 74. člen Do izvolitve predsednika skupščine vodi prvo skupno sejo po letih najstarejši navzoči odbornik. 75. člen T. Predsednik in podpredsedniki skupščine sc predlagajo in volijo po postopku, ki je določen v statutu občine Koper. 76. člen Predlog za komisijo za volitve in imenovanja poda skupina najmanj petih odbornikov. V. POSTOPEK PR! OBRAVNAVANJU STATUTOV IN DRUGIH AKTOV DELOVNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ !N OBČINSKIH SKLADOV TER OSNUTKOV REPUBLIŠKIH PREDPISOV 77. člen Kadar je skupščina pooblaščena, da obravnava statute in druge akte, ki ji jih predložijo v obravnavo delovne in druge organizacije, se obravnava začne s poročilom skupščinskega organa, ki je tak akt proučil. 78. člen Skupščina daje na take akte soglasje, ali jih potrdi, kadar je za to pooblaščena. Preden da soglasje oziroma preden potrdi tak akt, ga lahko skupščina vrne delovni oziroma drugi organizaciji, da ga dopolni po pripombah skupščine. 79. člen Ce je v zakonu predpisano, da skupščina posamezne akte delovnih in drugih organizacij samo obravnava, daje skupščina 83. člen Odborniki se lahko udeležujejo tudi sej komisij in svetov, v katere niso izvoljeni kot člani, in lahko sodelujejo pri obravnavanju posameznih zadev, vendar brez pravice glasovanja. 84. člen Odbornik, ki ne more priti na sejo skupščine ali drugega organa skupščine, mora to sporočiti tajniku skupščine ali drugega organa in vnaprej ali pozneje opravičiti svoj izostanek. Predsednik skupščine obvesti skupščino, če odbornik trikrat zaporedoma ne pride na sejo in ne opraviči svojega izostanka. 85. (len Vsak odbornik skupščine ima pravico, da se seznani ž zadevo, ki se pripravlja za dnevni red seje občinske skupščine in tudi z vsem gradivom, ki mu je potrebno za obdelavo in obrazložitve zadeve. V zvezi s tem se odbornik obrne na tajnika občinske skupščine ali starešino upravnega organa. 86. člen Odborniki lahko pismeno ali ustno na seji postavljajo vprašanja predsedniku občinske skupščine, podpredsednikom, predsednikom zborov, svetov ali komisij, ali predstavnikom upravnih organov v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine in njenih organov. Odgovor na tako vprašanje se da po možnosti takoj, najkasneje pa na naslednji seji skupščine. Ko dobi odbornik odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi na seji dopolnilna vprašanja. Odbornik lahko predlaga, da se zadeva, na katero se nanaša njegovo vprašanje, postavi na dnevni red ene izmed prihodnjih sej skupščine. 3* '<* — it 1969 114 Predlog za sprejem odstopa odbornika da zboru mandatno-imunitetna komisija zbora. 95. člen Ce sprejme odbornik funkcijo oziroma delo. ki je po zakonu nezdružljivo z od-borniško fur.kcijo, mora o tem takoj obvestili predsednika skupščine. 96. člen Zaradi obravnavanja splošnih gospodarskih in družbenih vprašanj, podrobnejše obravnave zadev, ki se pripravljajo za sejo skupščine ali posameznih zborov, ali zaradi drugih splošnih interesov se lahko ustanovi klub odbornikov. Skupščinski kolegij 97. člen Zaradi koordinacije dela skupščine in njenih organov sc po potrebi sestaja skupščinski kolegij. Skupščinski kolegij je posvetovalni organ predsednika skupščine ir ga sestavljajo poleg predsednika, podpredsednika skupščine, predsednika zborov in tajnik skupščine. Po potrebi se vabijo na sejo skupščinskega kolegija predsedniki posameznih svetov in komisij ter starešine upravnih organov. Skupščinski kolegij obravnava zadeve, ki se pripravljajo za sejo skupščine ter druge zadeve, ki so pomembne za občinsko skupščino. 98. člen Da bi se izmenjala stališča posameznih svetov in komisij o pomembnejših vprašanjih. ki se nanašajo na delo skupščine, sklicuje predsednik skupščine po potrebi sestanke s predsedniki svetov in komisij. Teh sestankov se udeležujejo poleg predsednika skupščine tudi podpredsednika, predsednika zborov in tajnik skupščine ter starešine upravnih organov. VH. NAČELO JAVNOSTI DELA OBČINSKE SKUPŠČINE 99. člen Občinska skupščina obvešča javnost o delu svojih teles, o odločitvah in stališčih do vprašanj, ki jih obravnava in o svojem delu nasploh. V ta namen vabi na seje skupščine in seje svetov in komisij predstavnike javnih informativnih sredstev ter jim posreduje podatke, ki so za informiranje javnosti potrebni. 100. člen Občanom je zagotovljen prost dostop na seje skupščine in njenih organov. 101 člen Za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki tiska in drugih oblik informacij skrbi pobobna služba v občinski upravi. 102 člen Vsakdo lahko dobi osebno informacijo o vsebini razprave odbornikov in drugih govornikov na sejah, ki so bile javne, in sicer pri tajniku skupščine, ne more pa dobiti prepisov njihovih izjav iz sejnih *UP ^ rtME* rmtivn« zapisnikov, ce izrecno to odobri na zahtevo prizadete ali zainteresirane fizične ah pravne osebe. V1H. AKTI SKUPŠČINE IN IZVRŠEVANJE SKLFPOV SKUPŠČINE 103. člen Občinska skupščina izdaja pri opravljanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb, sklepov in navodil. Skupščina srejema tudi priporočila delovnim in drugim organizacijam, stališča in smernice za dele poiitično-izvršilnih in upravnih organov ter predloge za organe širših družbeno-političnih skupnosti. \ 104. člen Vse akte, ki jih sprejme skupščina, podpisuje predsednik skupščine, razen aktov v upravnem postopku, ki jih podpisuje tajnik skupščine. 105. člen Splošni akti, ki jih sprejme skupščina, se objavijo v Uradnih objavah in začnejo veljati praviloma osmi dan po objavi. Občinska skupščina lahko odloči, da se objavijo v Uradnih objavah tudi drugi pomembnejši sklepi. 106. člen Tajnik občinske skupščine poskrbi, da se takoj po seji skupščine pripravi pregled sprejetih sklepov, na katerem se določijo zadolžitve za izvrševanje posameznih sklepov. Pregled se dostavi predsedniku in podpredsednikoma skupščine ter starešinam upravnih organov. 107. člen Starešine upravnih organov so dolžni skrbeti za izvrševanje sklepov skupščine in o tem poročat: tajniku skupščine. Tajnik skupščine poroča predsedniku skupščine in skupščini o izvrševanju sprejetih sklepov. Tajnik skupščine skrbi, da se vodi evidenca sprejetih sklepov in vse evidence v zvezi z delom skupščine. IX. ZAPISNIKI SEJ 108. člen O vsaki seji skupščine se sestavi zapisnik. Zapisnik vodi tajnik skupščine ali oseba. ki jo tajnik določi. Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, tj. datum in kraj seje, imena navzočih in opravičeno odsotnih odbornikov ter odbornikov, ki odsotnosti niso opravičili, ima predsedujočega in zapisnikarja. dnevni red seje in kratek potek seje s točno formuliranimi sklepi. Zapisnik podpišejo zapisnikar predsedujoči in overi tel ia zapisnika Poleg zapisnika po prejšnjem odstavku se vodi tudi stenografski zapisnik seje. iz katerega je razviden tečen potek razprave na seji skupščine Ta zapisnik podpiše zapisnikar Zapisniku seie mora biti predloženo vse gradivo, ki je bHo obravnavano in sprejeto na sei? Z*' prnvih*'o vod rt'r* in čuvanje zapisnikov je odgovoren tajnik skupščine. CitNt Po en izvod zapisnika se dostavi predsedniku in tajniku skupščine, en izvod v dokumentacijsko službo in en izvod v arhiv. Dokumentacijski službi se dostavlja tudi po en izvod zapisnikov sej svetov in komisij z vsemi prilogami. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 110. člen Predlog za spremembo tega poslovnika lahko poda predsednik občinske skupščine, vsak svet ali stalna komisija skupščine ali skupina 10 odbornikov. Sprememb? poslovnika se sprejemajo po postopku, k: velja za sprejem splošnih aktov. 111. člen Dokler ne bo sprejet dopolnjen statut občine Koper, nadomeščajo začasno določbe 57. in 81. člena tega poslovnika statutarni akt v smislu 3. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev VI, VII, XVII in XVIII. 112. člen Ta začasni poslovnik začne veljati, ko ga sprejme občinska skupščina. Poslovnik se objavi tudi v Uradnih objavah. Z dnem, ko začne veljati ta začasni poslovnik, preneha veljati poslovnik za delo skupščine občine Koper z dne 30. junija 1964. Številka: 020-5/69. Koper, 1. julija 1969. Predsednik Miro Kočjan, 1. r. i Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16,67) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. septembra 1969 sprejela ODLOK O POTRDITVI RAZŠIRJENE LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE ZA STANO-VX^JSKO-POSLOVNO STAVBO OB CESTI JLA V KOPRU 1. člen Potrdi se razširjena lokacijska dokumentacija za stanovanjsko-poslovno stavbo ob cesti JLA v Kopru, ki jo je izdelal lnvest-bi'0 Koper pod št. 45-20 — marec 1969. ki je bila javno razgrnjena v času od 4. avgusta do 4 septembra 1969 in dopolnjena po sklepu skupščine občine Koper z dne 16. 9 1P69 o poročilu sveta za urbanizem, gradbene, komunalne stanovanjske zadeve ter osnutku razširjene lo-kaciiske dokumcntacuc Razširiena lokaoiiska dokumentacija obsega a) soglasja komunalnih organizacij, b) pitno'^m k; d'** z ns^ntknm gradbenega Cl tehnično + rlp! (crafične iz otU^vka je del tega odloka. 115 gt 18 — 20. septembra 1969 - "URADNE OBJAVE* z. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 351-12/69. Koper, 16. septembra 1969. Predsednik Miro Kocjan, 1. r. Na podlagi 12. Člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16,67) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. septembra 1969 sprejela ODLOK O POTRDITVI RAZŠIRJENE LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE ZA GARAŽE, ČRPALKO IN PRALNICO AVTOMOBILOV V SALARI 1. člen Potrdi se razširjena lokacijska dokumentacija za garaže, črpalko in pralnice avtomobilov, ki jo je izdelal Invest-bi^o Koper, pod št. 68-21/170 — junij 1969, ki je bila javno razgrnjena v času od 4. avgusta do 4. septembra 1869. dopolnjena po sklepu skupščine občine Koper z dne 16. 9. 1969 o poročilu sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve k osnutku razširjene lokacijske dokumentacije. Razširjena lokacijska dokumentacija obsega: a) soglasja komunalnih organizacij, b) programski del z osnutkom gradbenega pravilnika c) tehnično arhitektonski del (grafične priloge). Razširjena lokacijska dokumentacija iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 351-442/69. Koper, 16. septembra 1969. Predsednik Miro Kocjam ! r. Na podlagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/65) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. septembra 1969 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O RAZMEJITVI PRISTOJNOSTI PRI UREJANJU NOTRANJIH RAZMERIJ V UPRAVNIH IN DRUGIH' ORGANIH OBČINE KOPER z I. Člen Za 2. Členom odloka o razmejitvi pristojnosti pri urejanju notranjih razmerij v ^pravnih in drugih organih občine Koper (Uradne objave št. 11/67) se doda nov 2. a člen, ki se glasi: ' Za tajnika občinske skupščine se lahko imenuje oseba, ki ima dokončano drugo stopnjo visoke šolske ixobraxbe m najmanj navJinJh J vsaj 3 lej na vodilnih delovnih mestih v upravi. za kaznovanje prekrškov se lahko imenuje oseba, ki izpolnjuje pogoje za sodnika za prekrške.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 021-48/60. Koper, 16. septembra 1969. Predsednik Miro Kocjan, I. r. Na podlagi 119. člena statuta občine Koper, 104. in 111. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65 in št. 50/68), 286. Člena temeljnega zakona o podjetjih ter 22. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 14/69) je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. septembra 1969 sprejela ODLOČBO O PRENEHANJU ZAVODA ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO KOPER 1 Zavod za prosvetno pedagoško službo Koper (v nadaljnjem besedilu zavod), ki je bil ustanovljen z odločbo občinskega ljudskega odbora Koper št. 01/5-ZA-215/1, z dne 25. decembra 1961 in odločbo skupščine občine Koper. št. 022-1/65, z dne 29. 1. 1965 v soglasju s skupščinami občin Izola, Ilirska Bistrica. Piran, Postojna in Sežana, preneha s svojim delom 31. avgusta 1969. 2 Dokumentacijo zavoda prevzame Zavod za šolstvo SR Slovenije. Organizacijski enoti zavoda za šolstvo SRS. ki se ustanovi za delovno območje sedanjega zavoda, se zagotovijo dosedanji prostori zavoda in odstopi v začasno uporabo inventar zavoda. Dokončno bodo o inventarju zavoda odločali ustanovitelji zavoda sporazumno. 3. Likvidacijo zavoda opravi stalna likvidacijska komisija skupščine občine Koper. Komisija prične z delom takoj in ima med drugim nalogo predlagati izbris zavoda ix registra delovnih organizacij in izvršiti prenos dokumentacije in inventarja na Zavod za šolstvo SRS. 4. Ta odločba začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah. ^ Številka: 022-2/69. Koper, 16. septembra 1969. Predsednik Miro Kocjan, l.r. Na podlagi 119. člena statuta občine icr 19. in 20. člena temeljnega zakona svodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65 m 50/68), petega odstavka 169. člena te^ tj nega zakona o podjetjih (Uradm list 1J št. 17/65) in sklepa sveta delavske verze Koper z dne 9. maja 1969 je skup- ščina občine Koper na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. septembra 1969 sprejela ODLOČBO O DOPOLNITVI ODLOČBE O USTANOVITVI DELAVSKE UNIVERZE V KOPRU 1. V 1. točki odločbe o ustanovitvi Delavske univerze v Kopru št. 01/5-LU-67/3, z dne 1. julija 1963, se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi: *Ime zavoda je: ^Delavska univerza ,Ivan Regent' Koper.* 2. Ta odločba začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 022-38/69. Koper, 16. septembra 1969. Predsednik Miro Kocjan, 1. r. OBČ!NA SEŽANA Na podlagi 3. točke amandmaja VII ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5/69) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. septembra 1969 sprejela ODLOK O NAČINU IZBIRE TER O PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH DELEGATOV OBČINE SEŽANA V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE 1. člen Delegate občine Sežana, ki bodo na zasedanju v Skupščini SR Slovenije dajali mnenja o obravnavanih vprašanjih s področij, navedenih v prvem odstavku, in o vprašanjih iz drugega odstavka 3. točke amandmaja VII ustave SR Slovenije, izbere skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti. 2. člen Predlog za izbiro delegatov poda komisija za volitve in imenovanja. Predlog komisije za volitve in imenovanja mora biti sestavljen tako, da zajame kandidate, ki se aktivno udejstvujejo na posameznih področjih. Skupščina občine izbere delegate z javnim glasovanjem. 3. člen Delegati so lahko odborniki in drugi občani, ki jih skupščina občine izbere s posebnim sklepom. Predsednik skupščine občine je delegat po položaju. Delegat občine Sežana v Skupščini SR Slovenije ne more biti, kdor je bil v tekoči mandatni dobi izvoljen za poslanca zvezne ali republiške skupščine. 4. člen Mandatna doba delegatov občine Sežana se ujema z mandatno dobo republiških poslancev, ne glede na to, kdaj so bili izbrani. Skupščina občine Sežana lahko razreši posameznega delegata tudi pred potekom mandatne debe, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 155. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slove- Za posamezno zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije izbere de- HO legata predsednik občinske skupščine glede na vprašanje, ki ga ima zasedanje na dnevnem redu. Predsednik izda izbranemu delegatu pismeno pooblastilo. 6. Člen Delegat občine na zasedanju v' Skupščini SR Slovenije lahko zastopa mnenja in stališča in daje predloge skladno s stališči občinske skupščine ter mnenja in stališča. ki jih je sprejela občinska skupščina. njen zbor ali sveti v svojih splošnih predpisih in drugih sklepih. Delegat na zasedanju ne more zastopati mnenj in stališč ali dajati predlogov, ki jih je občinska skupščina izključila ali ki bistveno "URADNE OBJAVE* spreminjajo njenj mnenja, stališča in predloge. 7. člen Delegat občine lahko predlaga, da zasedanje odloži obravnavanje posameznega vprašanja do prihodnje seje ali da se predlog umakne z dnevnega reda, če se prvotni predlog spremeni in ni v skladu s stališčem in predlogom, kakor sta bila sprejeta na seji občinske skupščine. Delegat občine sme na zasedanju dajati tudi druge predloge v skladu s poslovnikom Skupščine SR Slovenije. 8 člen Delegat mora poročati občinski skupščini na prvi njeni seji o mnenjih, stali- li 18 — 20. septembra ltiuy ščih in predlogth, Ki jih je na zasedanju v Skupščini SR Slovenije zastopal, in o sklepih, ki jih je zasedanje sprejelo. 9. člen Ta odlok velja do ustrezne dopolnitve statuta občine Sežana. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St. 020-7/C9-1. Sežana, 10. septembra 1969. Predsednik Stane Čehovin, 1. r.