ANDREJ RANI
Domovina1
Domovina, ti si češnja, ki v pomladi zacveti; veje v nebo razteza in cvetove obleti...
Ti si zrela, rdeči sadež, ki v srcu dozori; kdor je zdoma, si mu rana, ki nenehno krvavi.
Domovina, ti si roža, ki pod Triglavom dehti, ti si mati, ki me boža in očetove dlani...
Ti si biser moj edini, ki v školjki se zlati; kot zaklad si, žlahtni kamen, ki v duši mi leži...
Ti si žalost, si veselje, vse, vse moje žive dni; ti si ptica, ki se vrača, tja, kjer gnezdo zapusti!
Pesem je pesnik prvič javno prebral na slovesnosti od odkritju spominskega obeležja Antonu Haiheiju v Aleji znamenitih Ločaiiov, 14. vinotoka2006