Naročnina metečno	^^	A	^	Abbonamenti: Mere
SJ20VENEC
»tvo 20 Lir
deljska Izdaja ce- ^^^^^ I^M	M	V	M/K	anno 34
loietno 34 Lir, za
Lire, Estero 50 Lire.
so Lir. ^ ^^M JW Hf	m	^H	c.
Ljubljana ^^ JOP JJP ^	^Br Mffli	M	W J^V	^ ^HE	10.650 per abbo-
, naročnino dHaV	MhH^a	^	^^^^^^ namerni:	per
in 10.349 za inserate.	—	^^^^	le inserzioni.
Podružnica«	Iskat« T*ak dn ijntra| razen ponedelfka In dneva po praznika.	F11 i a 1 s t
Novo mesto.	kt	.
- ... . .... , . , ...... . .	. . i Uradnlltvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljnblfana.	g	Novo mesto
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega g Redazlon«, AmminUtrazlon«! Kopitarjeva 6, Lubiana.	i Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	1 Telefon 4001—4005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 509
Ponovni obsežni napadi na Malto
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj popoldne so sovražna letala izvedla polet nad Crotone. Majhna škoda in nobene žrtve.
Ponoči je* bil nov polet nad Napoli. Izgube se omejujejo na 5 ranjencev med civilnim prebivalstvom. Škoda ni obsežna.
Naše letalstvo je ponovilo napade na Malto, kjer so bombe zadele letališče M i c -c a b o in pristaniške naprave v L a V a -1 e 11 i.
Severna Afrika: Ničesar posebnega na kopnem bojišču. Pri Tobruku je bilo sestreljeno od naših lovcev eno sovražno letalo. Angleška letala so bombardirala Bcn-ghasi, Homs in Tripoli. Nobene žrtve, majhna škoda v Homsu. Trije bombniki so bili v plamenu sestreljeni in sicer dva nad Bon-ghasijem in tretje pri Homsu. Rešilni čolni so v morju nabrali zoglenela trupla nekaterih sovražnih letalcev.
Vzhodna Afrika : V odsekih Ualag in pri jezeru Tana delovanje naših oddelkov, ki so odbili sovražne oddelke. Nobenega važnega dogodka na drugih odsekih bojišča.
Rim, 24. okt. AS- Letalski dopisnik agencije Stetani poroča, da je Kr. letalstvo znova bombardiralo ponoči vojaške cilje na Malti. Prvi napad je bil izveden okoli polnoči proti letališču Micab-ba, ki je bilo neposredno zadeto z velikim številom bomb male vrste. Nekaj ur nato je bilo bombardirano pomorsko oporišče La Valetta. Velike in srednje bombe so padale na pristaniške naprave French Cree in na ladje, ki so bile zasidrane. Po izvedenem poletu so naši letalci mogli ugotoviti velike požare. Sovražni nočni lovci in letalska obramba na otoku ni mogla ovirati naših letal, ki so se vsa v redu vrnila.
Stockholm, 24. oktobra. AS. Švedski časnikar Kumbian je v listu »Aftonbladet« objavil članek v katerem obravnava trenotni položaj Italije. Članek se zlasti dotika vprašanj gos|X>darskega in vojaškega značaja. Člankar poudarja, da si Angleži ustvarjajo 6mešne privide, ko trdijo, da bodo ItaMjo lahko izločili iz vojne. Govoreč o italijanski notranji fronti, piše člankar o zadnjih omejitvah živil in izraža 6voje toplo občudovanje za visokega duha razumevanja in odgovornosti, s katerim so ljudje sprejeli racioniranje. Italijanski narod trdno veruje v zmago, ker' živi v prepričanju, da je geslo »živeti nevarno« veliko geslo Mussolinija in da je to geslo ]x>sfavilo italijansko ljudstvo na varno 6topnjo samozavesti in varnosti.
Veliki boji na vsem vzhodnem bojišču
Španska „Modra divizija" uspešno odbila sovjetske oddelke na severnem odseku - Veliki sovjetki parnik potopljen
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 24. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja;
Napadi in zasledovanja se na vzhodnem bojišču nadaljujejo.
Pri zavračanju sovjet. protinapada na severnem delu vzhodnega bojišča je modra španska divizija prizadejala sovražniku hude izgube in je ujela več sto sovjetskih vojakov.
Letalstvo je na morju pri Krimu potopilo sovjetski parnik s šest tisoč tonami, na Moskvo so pa tudi to noč bile vržene eksplozivne in zažigalne bombe.
V Severni Afriki so nemški lovci sestrelili tri angleška letala. Ponoči je sovražnik metal bombe
na razne kraje severnega nemškega obalnega ozemlja, med drugim na Hamburg in na Kiel. Civilno
frebivalstvo je imelo nekaj žrtev. Škoda ni velika, n angleški bombnik je bil sestreljen.
Bern, 24. oktobra. AS: Semkaj so prispele novice iz Moskve, da se odhod prebivalstva iz Moskve razvija v največji zmedi. Na cestah na vzhodu od Moskve so se begunci priključili že drugim dolgim vrstam beguncev, ki iz drugih
mest beže proti vzhodu. Med begunci so se tudi že začele širiti epidemije.
Rim, 24. oktobra. AS. V Moskvi 6o končno priznali, da so nemške in zavezniške čete zasedle Taganrog. Prav tako so v Moskvi objavili, da 60 nemške in zavezniške čete na jugu v veliki premoči in sovjetskim vojakom so dali povelje, da naj v slučaju potrebe za vsako ceno uničijo svoje tanke, da jih sovražnik ne bi mogel ujjorabljati. Vsa poročila iz Moskve potrjujejo, da se sedaj sovjetsko poveljstvo zanaša samo še na neugodno vreme, ki naj bi zavladalo ob tem letnem času.
Stockholin, 24. okt AS: Londonski dopisniki švedskih listov pravijo, da je novica o odstavitvi maršala Timošenka napravila zelo slab vtis v Angliji. Dopisnik lista »Dagens Nyheter« poroča iz Londona, da tamkaj menijo, da je Stalin sam prevzel vojaško poveljstvo. Iz Moskve so v London prišla poročila, da Stalin meni, da je položaj na bojišču zelo kočljiv. Stalin bo odslej sam opravljal poveljstvo nad vsemi odseki bojišča.
Budimpešta, 24. oktobra. AS: Novica, da je bil odstavljen maršal Timošenko, ki je poveljeval sovjetskim četam, katere naj bi branile Moskvo, ni v Budimpešti nikogar presenetila. Madžarski krogi poudarjajo, da bosta angleška in
sovjetska propaganda storili vse, da bi zakrili prave vzroke, zakaj je Stalin odstavil Timošenka. Sovjetska vlada hoče na Timošenka zvrniti odgovornost za poraze sovjetske vojske pri Brijan-sku in pri Vjazmi. General Žukov je bil imenovan za Timošenkovega naslednika in je ta general sedaj prevzel nehvaležno nalogo, da bi reorganiziral zadnje ostanke sovjetske vojske, to je tiste dele, ki jih nemška vojska še ni uničila.
Kritičen položaj v Ukrajini
Ri m, 24. okt. AS: Poročila iz Moskve priznavajo, da je položaj v južni Ukrajini izredno kritičen.
Sovjeti ne morejo več pomagati čangkajšku
Tokio, 24. oktobra. AS: Agencija »Domei« je izvedela iz pristojnega vira, da je sovjetska vlada obvestila vlado v Čungkingu, da ne more več pošiljati vojnega gradiva. Ruske potrebe so namreč tako velike, da ne more Rusija pustiti ničesar več Kitajski, prav tako pa je sovjetska Rusija izgubila mnogo vojne proizvodnje, ker so Nemci zasedli važna industrijska središča.
Nemški gospodarski minister odpotoval iz Rima
Prisrčno slovo nemškega državnika
Rim, 24. oktobra. AS: Snoči ob 18.45 je e postaje Ostia odpotoval v Nemčijo dr. Walter Funk, nemški gosr>odarski minister in predsednik nemške Narodne banke. V Rimu je bival pet dni.
Na postajo so ga prišli pozdravit minister za izmenjavo deviz Rafaelo Riccardi, z vsemi visokimi uradniki svojega ministrstva in državni podtajnik za vojno proizvodnjo, guverner italijanske Narodne banke, nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen in knez Bismarck ter minister Clodius. Poleg tega je bilo na postaji mnogo osebnosti iz industrijskih in finančnih krogov.
Ko je minister Funk prišel na jjostajo, je godba zaigralah imni obeh narodov ter je minister pregledal častno četo Črnih srajc, ki je bila razvrščena na postaji. Odlični gost se je do odhoda vlaka pogovarjal z ministrom Riccardijem ter mu je v prisrčnem razgovoru še enkrat ponovil svojo veliko hvaležnost za bivanje med italijanskimi prijatelji, prav tako pa je izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi na gospodar-
Stanje v Egiptu se je zelo poslabšalo
Beda med prebivalstvom narašča — Nered na železnicah Naraščanje verižništva
Ankara, 24. oktobra. AS: Iz Egipta prihajajo še kar naprej poročila, ki vztrajno potrjujejo, da se je položaj v Egiptu zelo poslabšal in da je beda v Egiptu splošna. Vse to pa je nastalo zaradi tega, ker se je Egipt moral postaviti na stran Anglije.
Angleška vlada, ki je spravila Egipt v to bedo, tlači celotno narodno življenje v Egiptu, ta angleška vojna je v vsem Egiptu povzročila splošen nered in razkroj, zlasti pa se vedno bolj uveljavlja razkroj na socialnem polju.
Najzanimivejši znak te dobe v Egiptu pa je, da se je zelo razširilo in povečalo število ponarejevalcev denarja Ves čas se pomikajo skozi Egipt čete najrazličnejših plemen in ponarejevalci denarja so v tem okviru našli mnogo priložnosti za razmah svoje delavnosti. Ti jx>nare-jevalci delujejo brez vsakih ovir in celo brez posebnih nevarnosti, kajti tuji vojaki ne morejo ločiti pravega denarja od ponarejenega.
Ustanovljenih je bilo že mnogo odborov in »stanov, ki naj bi zatirale in preganjale to veliko zlo. Toda učinkov ni bilo.
Prav težak pa je položaj egiptskega prebivalstva tudi v higienskem in zdravstvenem pogledu. Prebivalstvo se je izselilo v velikem številu iz Aleksandrije in iz krajev, ob Sueškem kanalu. Izseljevanje pa se je vršilo v taksni neredu, da je bilo nemogoče primerno poskrbeti za hrano in stanovanje beguncem. Med temi bednimi pa se sedaj širi glad in nato bolezen. Egipt-ski zdravstveni minister je izdal celo vrsto odredb, ki naj bi vsaj nekoliko pomagalo beguncem.
Ves železniški promet v Egiptu je bil hudo prizadet zaradi prevelikega prometa, zlasti pa zaradi premočnega bombardiranja letal Osi. Javno mnenje se pritožuje nad stalnimi ogromnimi zamudami vlakov, prav tako pa se pritožuje zaradi pomanjkanja prostora v prenapolnjenih vozovih. Noben vlak ne more več. voziti po določenem voznem redu, mnogo železniških vozov je razbitih ali pa močno poškodovanih. Sprevodniki zaklepajo oddelke v vozovih in jih zato drago prodajajo potnikom. Seveda skušajo oblasti na tem polju zatreti zlorabe, toda preobremenjenost v vseh ozirih je tolikšna, da oblasti ne morejo priti vsem zlorabam na sled.
Vojna je zelo prizadela celo šolstvo. Profesorji in učitelji (Jobivajo svoje plače neredno in pri teh plačah jim oblasti še mnogo odtegnejo. Hiše in važnejša poslopja še vedno nimajo zaklonišč, sedanja maloštevilna zaklonišča pa so zgrajena tako, da ne nudijo nobene vaVnosti. No-
va zaklonišča grade zelo počasi. Hišnim lastnikom morajo najemniki prispevati osem odstotkov za stroške pri gradbi zaklonišč. Vsak dan pa izdajajo oblasti nove davke, in predpisujejo nove takse. Vsakdo se vprašuje, kdaj se bo vse to končalo. Vsa ta vprašanja pa si prebivalstvo zastavlja z velikim nemirom. Oblasti ne morejo nikakor ustaviti razvoja te krize. Prodaja kruha se vedno bolj krči in vedno več pekov zapira svoje obrate. Krompirja primanjkuje in ga tudi za najvišjo ceno ni mogoče dobiti. Živila so v cenah silno poskočila, prav tako pa so se dvignile cene tekstilnemu blagu. Kupci morajo plačati vsako ceno, ker oblasti ne morejo preprečiti zlorab. Kupci rajši prenašajo zlorabe in prevare špekulantov, ker vedo, da bi tratili samo čas, če bi se obrnili na policijo.
Amerika še ne želi spora z Japonsko
Stockholm, 24. okt. AS. Amerika si je izbrala Arhangelsk za pristanišče, kamor bodo ameriške ladje dovažale pomoč v Rusijo. Ameriške ladje se bodo tedaj izogibale Vladivostoka, ki je tudi predaleč od bojišča. Toda izbira Arhangelska tudi dokazuje, da Roosevelt trenotno še ne želi spo- I pada z Japonsko, prav tako pa še ne misli po- ' slati vseh sredstev Rusiji, ki je že v veliki nevarnosti.
Zakaj je odstopila islandska vlada
Washington, 24. oktobra. AS: Izvedelo se je, da je islandska vlada odstopila zaradi tega, da bi na ta način protestirala proti temu, ker so ameriške čete zasedle Islandijo in je ta zasedba spravila Islandijo v veliko gospodarsko nesrečo.
Popusti na hrvatskih železnicah
Zagreb, 24. okt. AS. Od 1. decembra naprej bodo hrvatske železnice uvedle vozne listke po znižani ceni za nedelje, za izlete in za zborovanja organizacij, za poročna potovanja in za potovanja bolnikov, ki na nasvet zdravnikov odhajajo v zdravilišča.
Omejena poraba aluminija v Švici
Bern, 24. okt. AS. Švicarska vlada je objavila posebno odredbo, s katero omejuje uporabo aluminija y vsej Švici,
skem polju med svojim obiskom v Italiji. Slovo odličnega nemškega ministra od ministra Riccar-dija je bilo resnično tovariško in prisrčno.
Važni gospodarski sklepi med Italijo in Nemčijo
Rim, 24. okt. AS. Včeraj je bil končan obisk nemškega ministra za narodno gospodarstvo dr. Ualterja Funka pri italijanskem ministru za zamenjavo in valute, Rafaelu Riccardiju. V preteklih dneh 6ta oba ministra v številnih razgovorih lahko prerešetala vsa vprašanja, ki zanimajo gospodarstvo obeh držav, ki ju tesno družijo vezi lojalnega prijateljstva. Mogla sta ugotoviti, da je gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Italijo — sodelovanje, ki temelji na sjx>razumih med obema vladama — pojx)lno in da je gosjx>dar6ka fronta držav Osi prav tako trdna kot vojaška. Oba ministra 6ta poleg tega imela tudi priliko nadaljevati z izmenjavo skušenj, ki sta si jih oba naroda pridobila glede vprašanj vojnega gosjx>darstva. Takšna izmenjava pregledov, se je, kakor znano, začela že tedaj, ko je minister Riccardi prišel na obisk v Berlin, t. j. lansko jesen.
Posebna pozornost je bila posvečena temeljnemu vprašanju cen in 6e je v zvezi s tem pokazala potreba, ostati tudi v vojnem času s potrebnimi ukrepi glede cen na ustrezajoči višini tako doma v državi, v odnošajih med obema državama Osi in v odnošajih s tretjimi državami.
Na podlagi tega je bila z nemške strani dana izjava, da se v letu 1942 ne bodo prav nič spremenile cene premoga, ki so bile delno že določene v začetku letošnjega leta. Vsekakor je važno, da spadajo cene premoga v Italiji v 6plošni okvir določevanje cen. Od italijanske strani pa bodo, kar se tiče italijanskega izvoza v Nemčijo, izdani enaki ukrepi, da se postavijo cene na odgovarjajočo podlago. Poleg tega so bile z nemške strani zagotovljene Italiji dodatne dobave izdelkov, ki se nanašajo na vojno preskrbo.
V kolikor gre za sedanje in bodoče prouče-čevanje valutnih vprašanj, je bilo doseženo popolno soglasje. Poleg tega so se nadaljevali tudi razgovori, ki so se začeli lansko leto, o vprašanjih, ki 6e nanašajo na bodočo gosjx>dar6ko ureditev Evrope. Tudi v tem oziru je bilo doseženo jjoprelno soglasje med obema vladama, da je potrebno doseči pofiolno neodvisnost Evrope na gospodarskem jx>lju, kakor je bilo dogovorjeno že prej.
Kakor je bilo že rečeno, je mii»i6tra dr. Funka sprejel tudi Duce. Poleg tega je nemški gospodarski minister imel razgovore tudi z raznimi ministri, kakor na primer z zunanjim ministrom in ministri, ki jim je zaupano vodstvo gospodarskih l>osIov.
Vojna na zahodu
Berlin, 24. okt. AS: Ponoči so angleška letala metala eksplozivne in zažigalne bombe na nekatere kraje v severni Nemčiji, povzročena škoda je majhna. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj mrtvih in ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Rim, 24. oktobra. AS: V Londonu se je med angleškimi pristojnimi krogi začelo širiti veliko razburjenje, ker se je ugotovilo, da se je delovanje nemških podmornic na Atlantiku med Anglijo in Islandijo zelo povečalo. Angleški listi pišejo, da se je število nemških podmornic jjove-calo, da stalno križarijo na tem odseku nemške podmornice ter opozarjajo zato prebivalstvo Anglije, da naj ne bo nikakor optimistično, kajti v nemških ladjedelnicah grade celo vrsto novih jx>dmornic.
Lizbona, 24. okt. AS. Na neko londonsko ulico je padlo angleško lovsko letalo. Pilot je bil na mestu mrtev. Med civilnim prebivalstvom pa je bilo več oseb ranjenih, ker je letalo jx>rušilo nekaj hiš. '
Angleški parnik potopljen
Lizbona, 24. okt. AS: Angleška admiraliteta je objavila, da je bila potopljena pomožna ladja »Sprindbankt, ki je imela 5155 ton.
Angleži so Združenim državam vrnili 40 petrolejskih ladij, ki so jih dolgo uporabljali. Na ta način se bo — kakor pravijo v Washingtonu — zmanjšalo pomanjkanje bencina v Ameriki.
Švedski parnik potopljen
Stokholm, 24: okt. AS. Švedske oblasti so prejele r>oročilo, da je ob nizozemski obali bil potopljen švedski parnik »Hikla« (1.900 ton) I arnik je plul v Goteborg s tovorom premoga. Posadka je bila rešena.
Avtomobilska nesreča angleških letalcev
Newyork, 24. oktobra. AS: Izvedelo se je Londona, da je v bližini letališča Cheltendam zavozil avtobus, ki je bil poln angleških letalcev v nek tovorni avtomobil. Osem letalcev je bilo na„ mestu mrtvih, ostali pa so bili več ali manj težko ranjeni.
Tri nesreče angleških letal
Newyork, 24. okt. AS. Včeraj so angleški in ameriški vojaški krogi lahko ugotovili tri letalske nesreče. V Montrealu je padel na tla kanadski bombnik in so bili vsi člani posadke mrtvi. Na Novem Škotskem je padlo na tla dvomotorno angleško letalo in štirje člani jx>sadke so bili mrtvi. Iz Dublina se je izvedelo, da je v morje padlo eno angleško letalo. Trije člani posadke so mrtvi.
Ruska fronta: Italijanski zdravnik v ujetniškem taborišča obvezuje ranjenega ruskega
~ ujetnika
Občni zbor najstarejše slovenske trgovske organizacije
V	četriek zvečer je bil v Trgovskem domu občni zbor Trgovskega društva »Merkur«, ki je najstarejša slovenska prostovoljna trgovska organizacija, tako rekoč matica vsega trgovskega gibanja pri nns. Letošnji občni zbor je bil štirideseti po številu.
Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik g. dr. Fran Windischor, ki je pozdravil najprej navzoče zastopnike Zveze trgovskih združenj in ljubljanskega Združenja trgovcev g. Verbiča, Lukiča in Šmucn. Nato pa je podal zanimivo poročilo, iz katerega posnemamo tole:
Pregled organizacijskega dela
Letošnio spomlad so se odigrali veliki dogodki, ki so globoko posegli v usodo naše domovine. V prvi polovici meseca aprila je italijanska vojska zasedla Ljubljano in zahodni del slovenskega ozemlja. Tako je prišlo do popolnoma novega ustavno-pravnega položaja, čigar konkretna oblika je podana v ustanovitvi Ljubljanske pokrajine v mejah italijanske države. Ljubljanska pokrajina je sestavni del kraljevine Italije. Ljubljanski pokrajini, ki jo upravlja Visoki komisar ekscelenca Emilio Grazioli, je glede na njeno strnjeno slovensko prebivalstvo določen avtonomen ustroj, ki upošteva etične značilnosti prebivalstva, zemljepisno lego ozemlja in posebne krajevne potrebe. Kraljevi ukaz priznava svojstveno omiko, ki so jo ustvarili Slovenci v stoletjih, in zagotavlja obenem njen nadaljni razvoj. Tako je po teli načelih omogočeno Slovencem tekmovanje z drugimi narodi pri ustvarjanju kulturnih in gospodarskih vrednot. Kot predsednik našega društva sem imel čast obiskati Eksc. Visokega komisarja, izraziti mu našo lojalnost ter ga prositi za tvorno naklonjenost našemu društvu, ki je imelo vedno pred očmi veliko važnost znanja italijanskega jezika za naš trgovski 6tan spričo živahnih ustaljenih kupčijskih zvez z Italijo in Orientom.
Ker je danes naš 40. občni zbor, je umestno, da se s tega mesta spomnimo v kratkih obrisih našega preteklega prizadevanja in dela. Naše društvo je imelo vsa leta svoje glasilo »Trgovski tovariš«, ki je dovršil svoj 17. letnik. Odličen in zaslužen urednik mu je dolga leta gospod Josip J. Kavčič. Trgovski koledar izdaja naše društvo od leta 1007. Ta koledar ima za leto 1941 svoj 27. letnik. Prizadeven in zaslužen urednik mu je dolgo vrsto let gospod Franc Zelenik. Ko je bila sila in potreba, smo izdajali prve strokovne knjige za menično pravo, za trgovinsko korespondenco, za knjigovodstvo, 60trudniški zakon, za trgovinsko računstvo; nekatere teli strokovnih knjig ponovno. Položili smo tako temelj naši strokovni trgovinski literaturi, ustrezajoč največji praktični potrebi.
Ako samo po gladini in površini, ne da bi segli globlje v razvoj dogodkov, bežno šinemo v duhu preko razdobja dopolnjenih prvih štirih kri-žev našega 6toletja, moramo 6 pravim zadovoljstvom ugotoviti, da smo od skromnih in ponižnih razmer od pričetka našega veka tekom štirideset let na gospodarskem poprišču v stanovskem, or-ganizatornem, družabnem pogledu in po življen6ki ravni prišli mogočno naprej.
V	začetku našega stoletja brez stanovske m poklicne zavednosti, brez orgarazatornega okostja, biez programske usmerjenosti in ciljnosti je gospodarski' stalež kakor v drugih panogah tudi v trgovini in obrti prepuščen kar samemu 6ebi, dobri sreči in slučaju, prizadevanju posameznikov, ni ga, ki ravna in vodi, vse gre brez napotka in vodila. Ko dobi naša domača trgovina, šibka, ma-lovidna, skoraj skrita, brez strokovnega razčlen-jenja v našem društvu svoje žarišče, je treba ledino orati, pričeti iz osnove, zbirati drobce, buditi, bodriti, vlivati pogum. Potrebno je delo za spoštovanje 6tanu iti vrednost poklica, potrebna je 6krb za strokovno izrazoslovje, brige je treba za izobrazbo v tečajih, predavanjih, poprijeti se je bilo priprav za izdajo knjig, misliti je bilo na preobrazbo obstoječih poklicnih združb, gospodarskih ustanov, dobrodelnih naprav. Ob veselju za delo, ob bodrilu 6rečnih uspehov, ob prizadevanju požrtvovalnih, dalekovidnih delavcev se je položaj v naši trgovini čudovito hitro boljšal v središču in v podeželju. Pokret v trgovini je vzpodbudno vplival na rokodelski stan. V prvem in drugem desetletju vse do svetovne vojske je v našem društvu delovna sreda. Velika vojska preseka redno delovanje, ali uspehi dolgoletnega napora so tu, mlad nov duh veje. Stanovska zavest je prebujena, zmi-sel in čut za napredek je tu, gmotno stanje poboljšano. Stan je zavesten in prebujen. Naš trgov-ski človek ve, kaj hoče in kaj zmore. Z leti je število samostojnih gospodarjev in 6otrudnikov toliko, da začne redno naseljevanje mladih trgovskih začetnikov iz središča v podeželje. Še pičla in redka nastanjenost po trgih in večjih vaseh omogoča trgovskemu naraščaju, da v zgodnji moški dobi gradi svojo gospodarsko samostojnost. Ustre-žemo je na ta način tudi prebivalstvu, ki dobiva dobro založene trgovine v svoj domači kraj. Razmerje med gospodarjem, sotrudnikom in vajencem je še patriarhalno, skrb za socialno preskrbo, osobito za starost ni še pereč problem spričo dejstva, da 6i more trgovski naraščaj v krepki dobi ustvarjati svoj gospodarski obstoj, ki daje pridnim in stremečim relativno blagostanje. V tem pogledu je v zadnjem desetletju nastala popolna preobrazba. Živ interes po socialni preskrbi za bolezen, onemoglost, 6tarost, brezposelnost je ne le med delojemalci, zadnja leta ob poslabšani konjukturi in gostem številu trgovinskih obratov vidimo tudi med gospodarji živahno gibanje za socialno preskrbo zlasti v Ljubljani v okrilju razgibano delavnega Združenja trgovcev in dinamičnega vodstva Zveze trgovskih združenj. Med svetovno vojsko vezane eile 6e po končani vojski v novih razmerah z ogromnimi potrebami spro6te. Velika je gibalna sila v trgovini in 0brtn06ti. Srečna kon-juktura za podjetne in spretne ljudi, obilna priložnost za delo in zaslužek. Gospodarska povzdiga je očitna. Življenjska raven se dviga.
Sredi živahnega gospodarskega udejstvovanja začne živahna delavnost na polju gospodarske in stanovske organizacije. Poleg podjetij posameznih trgovcev in obrtnikov nastane živahno ustanavljanje gospodarskih družb v raznih oblikah in različnega obsega. Sočasno je sprožena in izpeljana iz našega društva sestavna akcija za izpopolnitev stanovske obvezne organizacije. Že pomladi 1. 1920 je mogoče sklicati ob času velikega trgovskega shoda aprila meseca v Ljubljano ter ustanoviti Zvezo trgovskih gremijev in zadrug s sedežem v Ljubljani. Vse to veliko pripravljalno organiza-torno delo je bilo v našem društvu skrbno pripravljeno še ob času, ko 60 imele vse te trgovinske /družbe, vštevši Trgovsko bolniško in podporno 'ruštvo 6voj skupni skromni dom v našiti prosto-ph v tedanji Liningerjevi hiši. Velika stiska za sianovanja je tedaj vladala in dolgo dobo jc v
prostorih našega društva bilo zbrano zastopstvo vseh trgovskih stanovskih in dobrodelnih ustanov v Ljubljani. Pretekla je dosti dolga doba do udobnejših razmer. Resnično izboljšanje je nastopilo z dograditvijo ih otvoritvijo Trgovskega doma, ki je dal leta 1930 glavnim trgovskim organizacijam pripravne prostore.
Iz klenega jedra, ki je izžarevalo stanovitno snovalno silo. je v kratkih letih bilo mogoče razplesti tesno mrežo številnih osnovnih trgovinskih stanovskih organizacij, povezanih v spretno in srečno delujočo Zvezo trgovskih združenj. Obvezne trgovinske organizacije po V6eh okrajih, živahna delavnost teh združenj, osobito vodilnega, ljubljanskega Združenja trgovcev ter njih agilnega središča Zveze trgovskih združenj so v naravni evoluciji prevzele v 6voj prirodnd delokrog številna opravila, ki so bila svojča6 po sili razmer osredotočena v naši društveni organizaciji kot matici naše domače stanovske organizacije. Z upravičenim ponosom in zadovoljstvom 6me matica motriti gospodarski in organizatorni razvoj v štiridesetih letih tembolj, ker je vso to dolgo dobo obstajala tesna jx>vezanost med matičnim društvom im tekom let nastalih novih stanovskih zastopstev, ki so zaživela jx> programatičnem načrtu.
V prisrčnih prijateljskih odnošajih z našimi trgovskimi obveznimi organizacijami in njih vodniki ima naše društvo kot čuvar spoštljivih tradicij vedno še dosti obsežen delokrog 6 poglavitno nalogo, da skrbi za strokovno in splošno izobrazbo našega naraščaja. Brez napuha in prešernosti smemo reči, da smo 6e zvesto trudili leto za letom. V trdih razmerah vztrajamo, ob skromnih sredstvih izvajamo svoj program.
Po svojem f>očetnem vodilu ne deliti, marveč družiti, smo bili vedno vneti zastopniki in besedniki gospodarskega in stanovskega solidarizma. Razvoj v naši trgovini je pokazal, da nismo ravnali napačno, vzeli smo 6Vojo nalogo resno in 6e zvesto trudili za njeno izpolnitev. Hvala Bogu ne brez uspehov. Svoj lep del smo doprinesli, da trdih trenj v naši trgovini med gospodarji in sotrud-niki vsa leta ni bilo. Važne socialne pridobitve, vpoštevna izboljšanja so prišla brez resnih 6tres-ljajev.
Zavzemali smo ee za graditev in bili proti razdorom. Imeli smo vero v našega človeka. Upali smo v njegov napredek. Z ljubeznijo smo spremljali snovanje naših družb in rast naših podjetnikov, veselili smo 6e, da so se množile delovne prilike. Težili smo za izboljšanjem življenjske ravni našega človeka ter za izpopolnjevanjem in dovr-ševanjem socialnih naprav. Ljudsko blagostanje je vsota blagostanja poedincev. Vlivali smo pogum v slabih časih in krotili napuh v srečnih časih z nagibno6tjo čvrste vzpenjavosti. Ker ven:o, da gre pri našem človeku bolje zlepa nego zgrda, 6tno bili rajši za pregovarjanje in dopovedovanje nego za silo in ukazovanje brez sodelovanja neposredno prizadetih. Ker dajemo prednost talentom pred
.ženiji v gospodarskem življenju in pridni preudarnosti pred drznostjo, smo bili bolj za vsakdanje redno in jx»topno delo nego za sunkovite akcije. Če smo učila v početku naše ljudi stanovskega ponosa in jim veleli nositi glavo pokonci, smo jim hkratu govorili, da morajo 06tati z nogami pri tleh.Dajali smo prednost preudarni povzdigi pred tveganimi poizkusi. Hiša v jedru zdrava, čeprav skromna, nam je ljubša nego kričeče Ia6ade s čr-vivim ozadjem. Mislimo, da je vse to v 6kladu z resnično bitnostjo in zdravo naturo našega naroda. Tako 6mo stali in tako stojimo, ker tak je ukaz za dobro službovanje našemu narodnemu blagostanju.
Smo sredi vojne. Neocenljivo velike bodo potrebe in zahteve, ko pride konec. Za obno»o bodo potrebna ogromna sredstva ob časih, ko piožene iz ruševin novo življenje z novimi vrednotami. Daj nam Bog zdravo jedro in glavo vedro za tiste čase!
Poročilo predsednika g. dr. Frana Win-diseherja je bilo z odobravanjem sprejeto.
Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal g. Anton Agnola. Po počastitvi spomina umrlih članov je podal pregled dela društva v preteklem poslovnem letu. Društveno delo je bilo usmerjeno na več_ ciljev. Poslovalnica za po-sredovanje služb je sedaj prenehala delovati, ker je ta panoga prešla v izključno poslovanje oblasti. Društvo pa mora ugotoviti veliko dela na tem polju. Društvo je veliko pomena polagalo na socialno pomoč. Tega se je zavedalo že takrat, ko socialni problemi niso bili tako pereči. Razni skladi so omogočili društvu opraviti veliko človekoljubno delo. Zasluga gre predvsem predsedniku in agilnim članom uprave, ki so zbrali vsako leto v socialne namene znatna sredstva. Največje delo pa opravlja društvo na vzgojnem polju, sledeč potrebam časa in gosfiodarstva. Društvo je lani priredilo številne tečaje za stenografijo ter jezike. Ustrezajoč praktičnim potrebam je društvo letos spomladi priredilo učne tečaje za italijanski jezik v treh stopnjah. Prvotno je tečaje obiskovalo okoli 200 oseb, ko pa je bila priključena še italijanska trgovska korespondenca, je število udeležencev naraslo na 300 in vsi so vztrajali do konca tečajev. Kaže se, da je med trgovskim naraščajem mnogo volje za resno delo. Nekatere tečaje je društvo priredilo celo brezplačno. Društvo je tudi gmotno mnogo žrtvovalo za tečaje.
Društvo je izdajalo dve svoji publikaciji: Trgovskega tovariša in Trgovski koledar, ki sta bila uspešna vez med članstvom in društvom.
Stanje članstva v društvu je ostalo skoraj popolnoma nespremenjeno: okoli 700 in 87 naročnikov lista. Statistika društvenega dela kaže, da je bilo delo znatno in uspešno.
Blagajniško poročilo je podal za lansko poslovno leto blagajnik g. Krek. Na predlog nadzorstva. ki ga je podal g. Zelenik, je soglasno bila odboru izglasovana razrešnica.
Pri naslednjih volitvah je bil odbor društva na čelu s predsednikom g. dr. VVindischer-jem ponovno soglasno izvoljen. Po zaključku občnega zbora je bila takoj tudi seja novega odbora, ki je razpravljala o smernicah za nadaljnje delo.
Določila o porazdeljevanju tekstilnih izdelke
obutve in oblačil
w
"i- 1
V zvezi z naredbo Visokega komisariata z dne 7. X. 1941-XIX št. 122 se pojasnjuje sledeče: 1. Inventar blaga je sestaviti na posebnih tiskanih obrazcih, katerih razdelitev bo oskrbela v Ljubljani Zbornica za TOI, v drugih krajih pa občine. Medtem pa naj industrijci, trgovci in obrtniki sestavijo inventar na posebnih jx)lah, iz katerih bodo kasneje prepisali podatke v tj-skane obrazce.
Sestava inventarja se ima izvršiti po stanju o polnoči od 29. na 30. september 1941 (morebiti kasneje prejeto blago je seveda pripisati) in bi morala biti končana do 27. X. 1941.
Inventar sestoji iz 7 velikih skupin, in sicer:
a)	tkanine,
b)	pletenine,
c)	konfekcija,
č) druga konfekcija,
d)	hišno perilo,
e)	obutev,
f)	razno.
Blago je navesti po številu, metrih, parih, ducatih itd., kakor je pač trgovski običaj za dotično blago.
ad a) sukno za obleke, za površnike, za dežne plašče, za moške in ženske, podloge, tkanine za osebno perilo, tkanine za hišno perilo, lahke tkanine za zavese, težke tkanine za pohištvo, gardine in tapete, nepremočljive tkanine sploh, vse druge tkanine, ki niso posebej imenovane;
ad b) zimske in letne pletenine za moške, ženske, deklice in otroke: maje, spodnje hlače, kombineže, džemperji, nogavice, iine nogavice, kopalne obleke, moške nogavice:
ad e) za moške in ženske nad 15 let, za dečke in deklice od 5. do vključno 14. leta, za otroke od 1. do vključno 4. leta: obleke, spuščene jopice, hlače, hlačke, spodnje obleke, dežni plašči, površniki, nepremočljivi plašči, srajce, srajčice, kombineže, spodnje jopice za ženske, vse to, če ni izključno od pletenin; ako blago ni iz same volne, je navesti druge tva-rine v procentih; izvzeta je tu delovna konfekcija;
ad č) delovne obleke, zaščitne delovne obleke, delovne jopice, delovne hlače, delovne hlačke, delovne spodnje hlače, ki niso iz pletenin, kopalni plašči, pidžame, halje, robci za nos, robci, predpasniki, rute in šerpe;
ad d) odeje za postelje, odeje za potovanje, šivane odeje, pregrinjala, rjuhe, podloge za blazine, podloge za žimnice, prti po 6, 12 in več kosov, serveti, brisalke vseh vrst;
ad e) obutev za moške, ženske, dečke, deklice in otroke, izvzemši obutev za industrijske svrhe in zaščitno obutev, ki se mora navesti brez razločevanja obutev iz U6nja (pri katerih je gornji del in podplat iz kože, usnja ali nadomestka za usnje), druga obutev (pri kateri je gornji del iz gumija, nadomestkov gumija ali tkanine), domači čevlji (samo oni iz kože, usnja ali gume);
ad f) kovčegi iz kože in usnja, oblačilno krzno, razni predeni oblačilni predmeti za prodajo na drobno.
Inventar se mora sestaviti v treh izvodih. Dva izvoda morajo sestavljale! izpolnjena vrniti Zbornici za TOI potom združenja odnosno občine, po kateri so obrazce prejeli. Združenja odn. občine morajo pri tem kontrolirati, ali so formularji v redu in pravilno izpolnjeni.
Pri vrnitvi Zbornici morajo biti izvodi inventarja razvrščeni po kategorijah: industrija,
obrt, trgovina na debelo, trgovina na drobno, krošnjarstvo, zastopništvo zaloge in dr. V posameznih kategorijah je razvrstiti formularje: samo tkanine, samo pletenine, razne konfekcije in formularji za trgovine z mešanim blagom,, ki so, ker gre za razne predmete, sestavile več tabel.
2. Trgovcem na debelo in drobno rn obrtnikom je dopustna nabava navedenih predmetov. Prodajne tvrdke razbremenijo lastne inventarje za prodano blago, ki ga prevzamejo v breme pre-jemne tvrdke. Prodajne tvrdke morajo o prodaji obvestiti zbornico TOI,
Industrijska podjetja in proizvajalne obrti nadaljujejo svoje delo, morajo pa dnevno zabeleže-vati porabljene surovine in izgotovljene izdelke.
3.	Dovoli se izročitev predmetov, kupljenih ali pa izdelanih po naročilu privatnikov pred 30. 9, 1940.
Zaradi kontrole se mora izročitev teh predmetov naznaniti zbornici TOI ali okrajnim glavar stvom.
4.	Prosta je prodaja občinstvu proti predlo' žitvi osebne izkaznice za sledeče predmete: izgotovljene obleke za novorojence, čepice in prtiči za otroke, dežniki in njih podloge, klobuki, rokavice, ovratniki in kravate, modrci, futerali, modrčki, intimni in vsakovrstni pasovi, higienične serviete do največje mere 60X60 cm, naramnice, podveze, nogavice za krčne žile, podveze in potil-nice, žalni trakovi, ščiti za nogavice, tkanine in manufakture iz slame, papirja, celofana in žaganja, planete, perilo in okraski za cerkvena opravila, čipke, vezenine in tul (z izjemo vezenih tkanin), trskovi in odrezki do 20 cm široki, vse tako imenovano kratko blago, stkano, spleteno ali prepleteno, ki se potrebuje za okrasek oblačil ali opremnih predmetov, ne širše od 5 cm, paramen-terije, gumbi, zapore na zadrge, kaveljčki, zaponke in slično, zastavice, praporji in znaki, predpostelj-niki in preproge za tla, predmeti za ortopedično rabo, antiseptični ovoji in gaze za zdravljenje, tkanine za embalažo, jadra in tehnične predmete, lesene coklje, povoščeno platno in sploh gumirano platno, povoščene namizne tkanine, pegamoidi in termoidi za kovčege, specialne gumirane tkanino za tiskarske in litografske stroje, razne gumirane konfekcije in tkanine za sanitetno rabo, kadi in banje iz gumiranih tkanin in za kopelj, copate brez kože ali usnja, športni predmeti (izvzemši čevlje in oblačilo). Za te predmete ni treba sestaviti inventarja, niti jih vpisovati v register za nabave in prodaje.
5. Smejo se prodajati tudi drugi tekstilni izdelki, oblačilni predmeti in obutev (kar ni navedeno v točki 4.) za vojaške svrhe in vojaškim obla-stvom in zavodom ter tvrdkam, ki vršijo nabave za vojsko, proti predložitvi osebne izkaznice-, nadalje častnikom in podčastnikom, namenjenim v operacijsko cono proti predložitvi odhodnega naloga.
Določbe o Izdelovanju slaščic
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino, v zvezi s svojo naredbo z dne 11. sept. 1941-XIX, št. 101, v zadevi prepovedi izdelovanja in prodaje piškotov in slaščičarskih izdelkov, dovoljuje sledeče slaščičarske izdelke:
mandljeve slaščice (izdelane iz medu, slar-korja, oreščkov, čokolade, sadja in mandljev) do konca meseca decembra t. 1.;
slaščice in mandolate (izdelane izključno iz mandol, grozdnega sladkorja, sladkorja in medu);
slaščice »pinokaU (izdelane iz mandljev, pi-njol in sladkorja);
kandirano sadje, vštevši marone (izdelano izključno iz sadja, grozdnega sladkorja in sladkorja);
medene kolače (izdelane iz fig, sultanin in mandljev, oreščkov, pinjol, kandiranega sadja in mandljevega testa) do konca decembra t 1.
Opozarja nadalie, da se morajo zaloge, ki ee niso razprodale, prijaviti pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu Visokega komisariata, kateri je pooblaščen, da jih prevzame do 5. novembra. Naknadno se bo dovolilo izdelovanje in prodaja piškotov za otroke in bolnike v določenih količinah ter v okviru predpisov, izdanih po pokrajinskem Prehranjevalnem zavouu.
Gospodarsko stanje Goriške pokrajine
Na zadnji seji Pokrajinskega sveta korporacij je prefekt Goriške pokrajine dal zaokrožen pregled gospodarskega stanja v svoji pokrajini, iz katerega posnemamo po »Gazzetinu«:
Vremenske razmere v zadnjih tednih so bile za kmetijstvo ugodne. Samo nekai neviht in v nekaterih krajih toča, je povzročilo škodo na koruzi in trti. Žitna proizvodnja je dala okoli 8 milijonov stotov več kot lansko leto in tudi druga proizvodnja je dala več kot lansko leto. Povečanje površine pod fižolom in povrtninami so obenem z ugodnimi vremenskimi razmerami povzročili povišanje pridelka v primeri z lanskim letom. Vinogradi bodo dali okoli 30.000 stotov več kot lani. Dočim sadovnjaki niso tako dobro uspeli.
Slaba proizvodnja murvinega listja ni pospešila svilarstva. Kampanja je dala 143.000 kg svilenih bub s srednjim donosom 52 kg. Travniki so dali zaradi ugodnih vremenskih razmer zelo dober donos. To je dalo mnogo ugodnosti govedorejcem.
Na industrijskem polju je bila z uspehom izvedena preusmeritev potrošnje visokovrednih premogov na vrste z manjšim številom kalorij. To pa je imelo za posledico tudi spremembo v proizvajalnih stroških, kar ugotavlja zlasti cementna tvornica. Goriška tekstilna tvornica se je preusmerila na domače surovine. Na prometnem polju se je zmanjšala tonaža prevozov zaradi ukrepov za varčevanje goriva. Delo pokrajinskega sveta je bilo zlasti usmerjeno na dobavo potrebnih surovin industriji.
Trgovski položaj je ostal v glavnem nespremenjen. Da bi se pospešile vezi z novo pokrajino, je dal svet prispevek 25.000 lir in je organiziral goriško razstavo na Ljubljanskem velesejmu, katero je uredil inž. Cova. Nadzorstvo nad cenami se je strogo izvrševalo in je dalo povoda nekaj sodnim obtožbam in 1 administrativni obtožbi.
Oblačilne karte drugod
Italijanski listi prinašajo pvodatke o sestavu oblačilnih kart drugod, iz česar posnemamo:
Nemčija ima 5 vrst kart, ki so vse osebne in se ločijo po spolu in starosti lastnika. Sedaj je razdeljena tudi šesta vrsta kart in sicer za otroke do enega leta, ki so bili doslej izključeni.
Švica pozna pet vret po 6taro6ti in spolu lastnika po nemškem vzgledu.
Holandija ima štiri vrste osebnih oblačilnih kart.
Belgija je prevzela nemški 6istem.
Francija ima tudi štiri vrste kart kakor Belgija.	^
Letošnja žitna letina v številkah. V našem včerajšnjem jx»ročilu pod tem naslovom se mora stavek v sklepnem računu letine v Ljubljanski pokrajini pravilno glasiti: V6a Ljubljanska pokrajina je pridelala v 95 občinah in na 23.770 kmetijah 6 milijonov 245.352 kg pšenice, 545.435 kg rža, 336.294 kg soržice in 2,209.826 kg ječmena.
Izpremembe v davčni zakonodaji. Pred Zbornico fašijev in korjx>racij se nahajata dva zakonska predloga. Prvi predlog 6e nanaša na zvišanje davčne stopnje od 6 na 8% za registrski davek za prenos nepremičnin (a titolo oneroso) Nadalje se nahaja pred zbornico osnutek, ki predvideva odpravo najnižje stopnje 50.000 lir za izredni davek na nadvrednost nepremičnin. Namreč predpis, da v primerih prodaje nepremičnin v vrednosti nad 300.000 lir velja davčna oprostitev 60% davka na nadvrednost do vrednosti 50.000 lir, je dovajala do kršitev zakonskih določil.
Prepoved zgradbe novih zgradb in industrijskih naprav. Kot znano je Kr. dekret z dne 19. junija 1940 prepovedoval graditev novih industrijskih naprav in sploh novih zgradb. Po sedanjem tolmačenju ministrstva za korporacije se morejo nove zgradbe graditi samo v dokazanih primerih potrebe.
Razdelitev vagonskega parks bivših jugoslovanskih železnic je svrha konference, ki zaseda že nekaj dni v Zagrebu. Razprava je sedaj v glavnem v j>ododborih.
Hrvatsko-finski plačilni sporazum je bil podpisan v ponedeljek, dne 20. t m.
Amerika bo gradila prometne zveze v Mehiki
Washington, 24. okt. AS. Ameriška vlada nadaljuje s svojo politiko, kako si podrediti druge države in 6i tam zgraditi svoja ofiorišča. Sedaj je ameriška vlada nakazala Mehiki posojilo v višini 30 milijonov dolarjev, to vsoto pa bodo porabili, da bodo zboljšali cestno mrežo v Mehiki in da bodo zgradili nove železniške zveze. Vsa dela 6e bodo 6eveda izvajala pod nadzorstvom tehnikov iz Amerike in vse potrebno gradivo bo Mehika morala kupovati v Združenih državah.
Rim, 24. oktobra. AS: Nemški tisk silovito napada glavne predstavnike ameriškega vojnega hujskaštva. Pisanje ameriškega tiska je takšno, da v svojem izzivanju presega vse meje. Besede, ki jih je ameriški zunanji minister Hull izrekel
Eroti Osi, so hujše, kakor pa so bile besede enina in Trockega, ko sta napadala kapitalizem. Ostali Rooseveltovi pomočniki in prišepe-tovalci pa so zavzeli še strupenejše stališče.
Italijansko javno mnenje, ki se lahko ponaša s tisočletja staro civilizacijo, se pridružuje tej nemški obsodbi ameriškega izzivanja. Italijanski narod ve, da se ameriški oblastniki boje, da ne bi mogli potegniti ameriškega ljudstva v vojno tako, kakoi si to žele.
Poostreni policijski ukrepi na švedskem
i
j Stockholm, 24. okt. AS: V zadnjem času se j je na Švedskem kriminaliteta zelo razvila, mno-: žila pa so se tudi sabotažna dejanja in cvetelo je j vohunstvo. Vlada je zato sklenila popolnoma reorganizirati švedsko policijo V Stockholmu bodo odslej izvajali policijsko stražo tudi z 20 oklopnimi avtomobili, ki bodo opremljeni z radijskimi
rtajami. Po ulicah v Stockholmu bodo namestili 470 novih signalnih svetlobnih naprav.

V trgatvi na Trški gori
Trška gora, oktobra 1941.
»2e čriček prepeva, ne more več spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat!«
-^To pesmico sem si potiho brundal sam pri sebi, ko sem koračil po beli cesti iz Novega mesta ob plavi, čisto počasi tekoči Krki proti Trški gori. Sonce je toplo sijalo in me grelo v hrbet. Nebo je bilo bilo kakor umito. Na vseh njivah okrog so ljudje spravljali ajdo: ostri srpi so hrešče podirali rdečkasto ajdovo slamo, roke so jo povezovale v snope, ki so ležali za žanji-cami kot mali črnikasti možiclji. Gozdovi vsepovsod so goreli v prelepih jesenskih barvah, rdeče, rumeno, oranžasto, kakor bi sami živi plameni švigali iz njih.
Brentača sipljeta grozdje..,
(Foto Krivec.)
Pred mano se je prikazala izza hriba Trška gora, vsa oblita od sonca. Raztegnjena se vleče od severozapada proti jugovzhodu. Od vznožja do vrha je skoraj vsa preprežena z vinogradi. Med njimi čepe zidanice, ene manjše, druge večje in razkošnejše, skoraj že moderne vile. Raztresene so kjer koli: zgoraj, spodaj, pod ali med vinogradom. Seveda, najlepši pogled pa je na one, ki čepe zgoraj na vrhu, kjer se spajajo sive ali rdeče strehe z modrikastim nebom. Na vrhu, na najvišjem vrhu Trške gore, strmi rdeče pokrita cerkev v nebo. Ob njene stene se upira popoldanskq sonce in žarki se odbijajo od nje, da jemlje vid očem.
To je torej Trška gora, tista znana vinska gora na Dolenjskem! Toliko kozarcev vina je že dala, odkar stoji, in toliko človeških src se je naužilo že njene lepote! Kako je človek ne bi bil vesel, ko pa vendar zori na njej vsako leto sladko grozdje!
Ko sem zavil z glavne ceste proti njej, sem srečal tu pa tam kak vesel in smeha poln obraz. Ženske, otroci, vse je bilo veselo. Nosili so vsak svojo košarico, večji velike, manjši majhne. Ožarjeno grozdje je bilo v njih, oh, grozdje z rdečkastimi in sočnimi jagodami, kakor bi bilo sonce pustilo na njih nekaj svojega zlatega žara. Le malo bi se jih dotaknil, pa bi se že pokazale iz njih kapljice sladkega mošta.
Malo pod vznožjem, kjer se z njiv in travnikov začne dvigati Trška gora, dohitim rdeče-lično gospodično, lepe zalite postave, s površnikom in s košarico v roki. Saprament, si mislim, jo bom pa le pobaral za zidanico, kamor sem bil povabljen v trgatev. — Prav za prav moram povedati, da nisem kar tako na slepo srečo kolovratil proti Trški gori. V Ljubljano je namreč prispela karta, naj pridem v trgatev. Nisem se dal dvakrat prositi in sem jo mahnil s prvim vlakom do Novega mesta. Zdaj pa sem prišel že skoraj do vznožja te ljube Trške gore, pa se nisem vedel kam obrniti.
Ojunačil sem se in jo pobaral: »Gospodična, ali veste morebiti vi, kje je ta in ta zidanica?«
Pogledala me ie po strani — tako me je včasih kdo pogledal, preden mi je prislonil vročo za uho — razpotegnila zaspani obraz in zategnila: »Tega pa res ne vem! Grem tu gor v svojo zidanico, za tisto pa ne vem, kje naj bi bila.«
Mislil sem, da bova pač nekaj časa še hodila skupaj v prijaznem kramljanju in da bom navsezadnje kaj zanimivega zvedel od takele brhke Dolenjke. V resnici je pa le malo manjkalo, da si nisem poleg nje začel žvižgali kako pogrebno koračnico. Jaz sem dejal deset besed, ona eno. Molk nekaj korakov. Meni je to presedalo, pa sem udaril na politiko. Ona je molčala. Zavil sem pogovor na kak košček kulture, ona je s kratkim »da« ali »ne« odgovarjala. Njen kisli obraz je zlezel spet v gube in zrl v
prah in kamenje po cesti. Pred nama pa je žarela v popoldanskem soncu vinska gora. Nek zrel vonj po grozdju in moštu je puhtel od nje. Od nekod so se slišali glasovi ljudi, visoko gori je nekdo nabijal pri zidanici sod.
Z izgovorom, češ da moram vložiti v fotografski aparat film in da bom slikal Trško goro, sem se poslovil od nje in res pripravljal svoj aparat. Nato pa sem od stare ženice, z jerba-som grozdja na glavi, zvedel, kam moram kreniti, da bom naletel na tiste ljudi, ki so me povabili nn dobro grozdje, na kozarček pristne, še ne krščene pijače, pa na kak kos kruha — seveda brez karte in brez lir — in navsezadnje se še s tem nisem zadovoljil: zaželel sem si še koščka mesa. Take trgatve sem pač jaz vajen! Trgatve s svežini kruhom, mesom, kostanji, orehi itd. itd.; saj nisem šel letos prvič. Prvič sicer v Trško goro, druga leta pa sem jo mahnil v tiste gorice, kjer so celi hribi čez in čez, kamor koli ti seže pogled, prepreženi z goricami in kjer pojo v malo vetrovnih dnevih in nočeh klopotci, ki te že na kilometre daleč pozdravljajo. O, ko bi bil vsaj enega samega tu kje videl! Precej bi mi bilo pri srcu bolj domače, tako pa se mi je zdelo, da me je kar preveč zajela vsa ta tihota, ta mrtvi mir. Kakor da bi me bilo vse to malo razočaralo, sem si odločno dejal, da bom šel prihodnje leto spet tja v trgatev, kjer se belijo v soncu po vrhovih bele hišice in strmijo daleč dol čez prostrano polje ter pozdravljajo domačine in tujce po raztresenih vaseh in belih cestah. Tja, kjer klopotci pojo svojo pesem in oznanjajo trgatev. Zdi se mi, da je tam vse bolj domače, prijetnol
Po ozkem kolovozu sem se vzpenjal po pobočju, v grapo in spet na pobočje. Tu pa tam je pritekel izpod gorice bister studenček in se cedil čez cesto. Na položnem bregu pred mano je zrasla šivu zidanica. Nad njo pa se je vzpenjal jesensko rumen vinograd.
Hitro sem stopil čez travnik.
Osemdesetletni, dobrodušni in rdečelični možiček je prišel iz zidanice k vozu. Za njim še dva moška s škafi in z brentami. Praznili so polne sode grozdja in ga nosili v zidanico. Nazadnje se je pokazal še Janez, študent v rdečem puloverju, s katerim sva se spoznala že v počitnicah. O, ta Janez! Vse počitnice je brcal žogo, zdaj sem videl, da je sposoben še kaj drugega: zobati zrelo grozdje in basati brente. S širokim smehom na ustih mi je segel v roko, se začudil, da sem sploh prišel in da sem celo sem našel zidanico. Ampak, da povem: tako gotovo je vedel, da bom prinesel svoj sestradani želodec v Trško goro, da je bilo tisto začudenje le tako bolj iz navade. Najbolj vesel sem bil pa tega, da me je takoj peljal v zidanico, me predstavil precej ljubeznivemu bitju, ki mu je rekel »leta Stanka«. No, naj kar ima ime »teta Stanka«, ki mi je pa dejala nasprotno kakor Janez, namreč da so me že prejšnjega dne pričakovali, a največ vredno je bilo, da me je takoj posadila za mizo in postavila predme dober prigrizek. Naj mi ne bo nihče nevoščljiv, če povem, da se smejal pred mano maslen kos mrzlega svinjskega mesa, kisle kumarice in nebeško dober kruh. Saj bi bil lahko šel vsakdo z mano, pa bi mogoče dobil tudi on kaj takega.
Z Janezom sva jo nato mahnila v vinograd, kjer so trgali grozdje. Po strmem hribčku sem sopihal, zadnja leta nevajen hribovske hoje, pokušal s tega in onega grozda jagodo, utrgal grozdek tu pa tam in se sladkal z njim. Oh, tako sladko in sočno grozdje! Belo, rumeno, rdečkasto, rdeče, črno, celo zeleno, ampak okus-
no. Berači so obirali vsak svojo vrsto proti vrhu, prestavljali vsak svoj škaf od trsa do trsa in rezali velike grozde. Nazadnje so prebrskali še listje, če morebiti ni ostal kak grozd skrit med njim. Tako so se pomikali vedno više in više, polnili škafe ter jih stresali bren-tačeni v brente. Ti so sklonjeni kimali s polnimi brentami navzdol proti vozu, kjer so grozdje stresali v sode. Od tamkaj jih bosta krepka konja potegnila v zidanico, kjer bo prišlo v mlin in nato v stiskalnico.
Ljudje so veselo kramljali, ta ali oni je znal kako zabavno povedati. Nekje zgoraj je prihajal od druge zidanice vesel smeh in petje: »Kofkor kapljic, tol'ko let Bog nain daj na svet' živet'...«
Aha! Tam je bila trgatev že pri kraju in ljudje so se veselili obilnega pridelka.
Sonce se je poslednjič uprlo v gorice in jih z zadnjimi žarki zlatilo. Čez kotanje so padle že dolge sence, po daljnih hribih se- je že spuščala megla. Okrog vsake zidanice je kdo govoril, trkljul s škafom ali z brento, stopal med trsjem proti grapi navzdol in se spet pomikal ob novi vrsti proti vrhu.
Bližala sva se z Janezom vrhu Trške gore. Bela, sveže prebeljena cerkev je stala proti večernemu ožarjenemu nebu, da so se njeni robovi ostro zarisavali v svetlo nebo. Čisti udarci urnega kladiva so zveneli in se gubili med goricami. Na zunanji vzhodni strani naju je pozdravil iz kapelice Sveti Urban, zavetnik vinskih goric. Gjeda proti vzhodu, kjer vsako jutro vstaja pomlajeno sonce, ki daje goricam spomladi in jeseni življenje. Prav lepa je tudi notranjščina cerkve, kjer kraljuje v glavnem oltarju slika Marijinega oznanjenja. Čisto na-lahko se čuje sunkovito tiktakanje cerkvene ure, drugače pa je v božjem hramu tako tiho in mirno, da še moreš dih čutiti.
Od cerkve je na vse strani lep razgled. Proti zapadu vidiš same žive jesenske barve gozdov, najbolj zadaj je Mala gora pri Ribnici, na jugu je razvlečen hrbet Gorjancev s Trdinovim vrhom, na vzhod pa se vleče široka in dolga dolina modre Krke, čisto tamkaj zadaj ležijo drobne hišice Kostanjevice. Na sever pa zreš zopet na gozdove in vinograde.
Sonce ugaša, večer lega na zemljo. Nekje za Novim mestom piska vlak. Potegneva se nazaj proti zidanici.
Berači so že pri mizi. Medla petrolejka gori in vsak gnete med prsti kruh in meso ter se zalaga. V sobico se čuje curek sladkega mošta, ki curlja iz stiskalnice. Vsa zidanica diši po njem. Hitro se spravimo na voz, ki nas čaka pred zidanico, da nas polegne v mesto.
Osemdesetletnega starčka smo samega pustili v zidanici, da bo stiskal iz grozdja sladek mošt. Nič ne toži, niti nad samoto niti nad delom, vesel je, da je Bog naklonil tako dober pridelek in da je še toliko pri moči, da more sam stiskali sočno grozdje. Stoji na pragu v svitu medle luči in gleda za nami, ki izginjamo v dolino.
V večernem mraku pojejo kolesa po trdi in beli cesti. Hladen zrak nam piha v lica, zvezde drhtijo visoko na nebu. Nekdo se spomni, da nekaj veselega pove in tako družbo razgiblje. Nato pa pesem za pesmijo plava iz mladih grl, dekliški glasovi so nežni in čisti, posebno Stan-kin glas prodira izmed vseh ostalih, a Janez spredaj poleg hlapca brunda s čisto medvedje donečim basom.
Tako pojemo, vriskamo. Veseli smo lepega dne, ki je zamrl, in se vozimo domov. Zadaj se gubi v mlečni megli obris Trške gore, le tu pa tam žari kak ogenj, ki naznanja, da so tamkaj ostali ljudje. V presledkih se čuje daleč za nami pesem, ki se izgublja po čudovito mirni dolini modre Krke..,	•	-jkc.
Spori
Na pragu zimske sezone
Ljubljana, 24. oktobra.
Prvega snega, ki je včeraj in danes oznanjal, da se letošnja topla jesen nagiba h koncu, ni bij nikdo vesel. Tudi otroci ne. Bil je moker, pobelil je samo strehe in drevesa, na cestah pa je zapustil luže in blato. Marsikoga je zaskrbelo, kaj bo z zimsko obutvijo, kaj z obleko. Starši, ki so v dobrih časih pripravljali otroke na radosti zimskega športa, jim obljubljali za Miklavža in Božič drsalke, smuči ali sani, so obrnili svoje misli drugam. Teži jih skrb za prehrano, kurjavo in obleke.
Smo na pragu zimske sezone. Zdi se pa, da tokrat ne bodo v ospredju smuške in druge prireditve, pač pa skrbi in težave, ki so v zvezi z zimskim časom. Medtem ko smo imeli druga leta konec oktobra vse polno tečajev smuške gimnastike, nismo o tem lepem pripravljalnem udej-stvovanju pred zimo letos še ničesar slišali. Tudi običajnih tekov čez drn in strn za enkrat še ni na sporedu.
Poprašali 6mo pri športnih trgovcih, kakšno sezono si obetajo. Tudi pri trgovcih nismo našli optimizma. Računajo, da bodo prodali le malo smuči, pač pa več drsalk — kdor jih ima. Po vsem sodimo, da bo letošnja zimska sezona precej suha. Brez programa pa gotovo ne bo. Ko bo bela odeja pokrila pokrajino z dobrim suhim snegom, se bodo smučarji ozrli po terenih Ljubljanske pokrajine. Podali se bodo v bližnjo ljubljansko okolico, pa tudi na klasične Bloke in prikupne ribniške terene. Skakalne prireditve se bodo vršile kar doma in bo z ozirom na majhne skakalnice prišel spet »stik do veljave. Večjo veljavo pa bodo najbrž dobile drsalke. Prognoze o bližajoči se zimski sezoni za enkrat niso rožnate. Morda bomo mogli tekom bodočih tednov poročati že kaj konkretnega.	1
Polornjaki so pripravljeni.,
(Foto Krivec.)
četrto kolo nogometnega prvenstva SNZ
Dvojni spored na igrišču SK Ljubljane
V	nedeljo dopoldne ob 10 bo na igrišču SK Marsa nogometna tekma med Marsom in Grafiko. Popoldne pa bo na igrišču Ljubljane dvojni spored. Najprej se bosta pomerili moštvi Jadrana in Svobode, zatem pa bo nastopil novomeški Elan proti Ljubljani, ki po zadnjih tekmovanjih krepko vodi. Prva tekma bo ob 14, druga pa ob 15.30.
Spored drugega razreda: Moste : Slavija, na igrišču Marsa ob 16; Mladika : Vič na igrišču Mladike ob 10.
V	soboto in nedeljo popoldne — obakrat ob pol treh — bo na Stadionu medklubski lahkoatletski miting SK Planine. Tokrat bodo atleti — najbrž letos zadnjič — poskusili izboljšati svoje rezultate.
Inozemski nogometni pregled
Schalke je zmagal v Parizu s 3:1. Pred 35 tisoč gledalci je gostoval v Parizu nemški ligaš Schalke. proti kateremu je nastopilo nemško kombinirano vojaško moštvo, sestavljeno iz samih znanih igralcev nogometa. Schalke je bil zlasti prvi polčas v premoči, ko je vodil s 3:0. V drugem polčasu je bilo vojaško moštvo boljše, do vidnega uspeha pa ni prišlo vse do zadnje minute, ko je Fiederer zabil častni gol.
V	dunajskem Pratru so imeli v nedeljo kar dve odlični nogometni prireditvi. Austria je premagala Dunajski športni klub (WSC) s 3:2, nemški prvak Rapid pa Admiro s 4:0.
Gradjanski na čelu hrvatske tabele. Tretje kolo hrvatskega nogometnega prvenstva je dalo pričakovane izide. Gradjanski je premagal Sarajevski ŠK s 4:0, Concordia pa je pohodila Zrinjskega iz Mostarja s 7:0. tretja bitka je bila v Varaždinu, kjer sta se srečali moštvi Ha-ška in Zagorca. Izid v Varaždinu je bil 1:1. Po tretjem kolu je Gradjanski na čelu tabele, za njim pa je Concordia.
Tfretji poraz Ferencvarosa. Svoj tretji poraz je doživel madžarski nogometni prvak na lastnih tleh, ko je igral proti NAC Grosswardein in izgubil z 1:4. Tako je moštvo Ferencvarosa zdrsnilo na četrto mesto. Na čelu tabele je WMFC, ki je zmagal nad Elektromosom z 2:1.
Srbsko prvenstvo. V petem kolu srbskega prvenstva sta bili pomembni samo dve nogometni tekmi: BSK je zmagal nad Obiličem s 3:1, nančevska rivala SK 1913 in KAP pa sta zaključila nedeljsko srečanje s 5:1.
V	nedeljo bodo gledali v dunajskem Pratru medmestno tekmo med reprezentancama Dunaja in Budimpešte. Po vrstnem redu bo to že 87 srečanje med enajstoricama obeh donavskih mest.
Za alpski pokal so se borila najboljša moštva dunajskega in bavarskega okraja. Največ uspeha je pokazala FC Vienna, ki je izšla iz borb neporažena. Dragocen pokal ji je izročil osebno Baldur von Schirach,
V	Petrovem čolnu
Nobena sila ne more omajati Cerkve, nc-
frcmakljive skale, na kateri je sezidan novi eruzalcm:
niti meč vojskovodij, niti nesmiselnost krivovercev, niti sramotilne pesmi brezvercev, niti spletke mogočnjakov, niti krivde narodov, niti nevrednost nekaterih duhovnikov, niti zlobne izmišljotine in neutemeljena zasmehovanja.
Ncverniki so se zvezali, da bi Cerkev razdejal? do temeljev; krivoverci so se ločili od nje, da bi ji iztrgali še zveste otroke in da bi jo razmesarili do droba; in če so končno slabi verniki ostali v njenem naročju, se je zgodilo to samo zato, da bi ji1 zanesli strupa tja do njenega srca. Torej mora biti ta Cerkev dobro podprta in sezidana na trdnih temeljih, če se je sredi tolikih nadlog kljub vsem navalom preganjanj vzdržala v svoji prvotni trdnosti; če je kljub napadom herezij ostala steber res-niče, če je kljub razbrzdanosti razvad ostala središče krščanske ljubezni.
V	zadnjih časih je prišla Cerkev v položaj posebne vrste, v eno onih preizkušenj, tako velikih, »da bi bili,« kakor pravi Jezus, »zapeljani tudi izvoljeni, ko bi bilo mogoče.« (Mt 24, 24.)
In res, nastale so razne skrivne družbe, ki so se razpasle kar čez noč. Verska malomarnost, brezbrižnost in nevera, ki jih razširjajo neštevilni časopisi, so nepričakovano napredovale med narodi.
Z izredno spretnostjo so pologoma odtujili Cerkvi srca revežev in delavcev; odtegnili so ji srca in duše otrok, tako da odraščajo sedaj polni sovraštva do nje; zabranili so ji dostop k posteljam umirajočih in tako je sedaj na videz osamljena in brez moči, občni predmet za-smeha in sramotilnih pesmi.
Na videz, zares, kako neenake moči v boju! Na eni strani laživeda, bolj ali manj odkrito nasilstvo, denar, neizmerno število časopisov in knjig, napenjanje strasti, velika nevednost in zaničevanje, ki vlada med narodi do nje.
Na drugi strani navidezna slabost, majhno število, nravnost, ki je često težka v izvrševanju, in navidezna nezadostnost sredstev za obrambo proti sovražnim silam.
In vendar ni bila Cerkev še nikdar v resnici tako močna in tako tesno zvezana s svojim poglavarjem kakor v zadnjem času.
A polni zaupanja gledamo v prihodnost. Nisem prerok, niti sin preroka, niti ne vem, kako sc bo vse to končalo, toda eno vem gotovo, ker me uči to vera in ker verujem besedam Jezusovim, namreč, da peklenska vrata ne bodo nikdar premagala Cerkve. Kljub svoji navidezni slabosti je skrhala meč, je preživela zasmehovanja, in izjalovila se bo tudi najnovejša taktika pekla.
Kakor vojak, ki mora v krvavem boju braniti čast domovine in varovati zastavo, bo katoliška Cerkev vedno trdno držala svojo staro zastavo, čeprav je pokrita s prahom, oškroplje-na s krvjo in preluknjana od krogel. Odnehala ne bo niti od ene točke ali enega stavka te svoje dogme iz svojega »Čredo«, niti delčka svoje oblasti.
Odjenjala ne bo, ker ima popolno izvest-nost o svoji stvari zaradi svoje nezmotljivosti.
Sicer smo pa vsi brez izjeme od najpreprostejšega do najučenejšega popolnoma njeni. — Čas, srce, vse svoje moči, vse svoje zmožnosti in, če treba, svojo kri in svoje življenje, da, prav vse ji z veseljem darujemo in se smatramo srečne, če bi mogli videti v smrti — čeprav smo popolnoma ubogi in nevredni — kako služijo nasa nakopičena trupla za oporo njeni povzdigi in za podnožnik njenemu zmagoslavju.
Iz knjige: Na poti v veftiost.
Iz Spodnje Štajerske
Dva poučna tečaja v Ptuju je priredil nemški delovni urad. Na prvih dveh tečajih, ki jima bodo sledili še drugi, so obravnavali knjigovodstvo posameznega trgovca. Tečaj je vodil voditelj delovnega urada v zveznem vodstvu Domovinske zveze Folger, kateri je na koncu izrazil svoje veselje, da se je prav Ptuj tako udeležil tega tečaja, tisti Ptuj, ki je od nekdaj bil nemška trdnjava. Zahvalil se je govorniku Ribič.
V spanju je požrl umetno zobovje 37 let stari delavec Ladislav Melišar v Slovenski Bistrici. Prepeljati so ga morali na graško kliniko, kjer so mu zobovje le še mogli vzeti iz goltanca.
Dr. Bouvier je postal vodja kirurškega oddelka v mariborski bolnišnici. Doslej je služboval v Voitsbergu nad Gradcem, odkoder se je poslovil te dni. Pri odhodnici, ki so mu jo tam napravili, je sodeloval tudi nemški pesnik dr. Kloepfer.
Dve kmetijski strokovni šoli bosta po določilih poverjenika za šolstvo pri šefu civilne uprave poslej delovali na Spodnjem Štajerskem. Ena bo enorazredna kmetijska ženska šola v Vičini pri Mariboru, druga pa kmetijska gospodarska šola v Anderburgu, kakor zdaj imenujejo Št. Jurij ob južni železnici. Obenem je začela delovati tudi sadjarska in vinarska šola v Mariboru.
Sprejem na državno gospodarsko višjo šolo v Mariboru ter na državno gospodarsko šolo v Mariboru je odvisen od sprejemne skušnje, ki bo ta teden, in sicer v četrtek, petek in soboto. Kdor hoče obiskovati to šolo, mora biti star 16 let, mora dovršiti meščansko ali vsaj ljudsko šolo, mora biti nemški državljan ali pa član Štajerske domovinske zveze, mora dokazati, da ni Jud, mora znati nemško v govoru in pisavi, ker bo pouk zgoij v nemščini. Šolnina znaša na leto 40 mark, stanovanje in hrana 35 mark na mesec. Podobni pogoji so tudi za druge kmetijske šole.
ASK: v soboto, 25. t. m. ob 14 redna seja Akademskega športnega kluba v Akademskem domu; za vse odbornike in načelnike sekcij je udeležba obvezna.
Finci še vedno najboljši metalci kopja. »La
Gazzetta dello SporU je objavila listo najboljših metalcev kopja, iz katere je razvidno, da ga je že 26 mož pognalo čez 70 m. Kakor vedno, je tudi-tokrat med njimi največ Fincev. Oglejmo si listo prvih desetih: 78.70 m, Yrjd Mikkanen, F 1938; 77.23 m, Matti Jiirvinen. Finska 1936; 76.36 m, Erkki Autonen, Finska 1939; 75.93 m, Gustav Sule, Estonska 1908; 75.61 m, Matti Nikkola, Finska 1940; 74.77 m, I.ennard Attervall, Švedska 1937 ; 73.96 m, Gerhard St8ck. Nemčija 1935; 73.40 m, Gottfried Weimann. Nemčija 1936; 73.27, Jurij Lokajski, Poljska 1936 ; 72.78 m, Jensel Varszeghy, Madžarska 193«. — Najboljši lejošnji rezultat v metanju kopja je dosegel Sven fcriks-son, Švedska, 71.99 m.

Koledar
Sobota, 25. oktobra: Marija, zavetnica umirajočih; Krišpin, mučenec
Nedelja, 26. oktobra: Kristus Kralj; Deme-trij, škof in mučenec.
Novi grobovi
+ V kandijski bolnišnici usmiljenih bratov
je po kratki bolezni umrl 59 letni trgovski so-trudnik g. Peter Biščan. Pokojnik je bil celih 38 let vesten poslovodja znane trgovine Ogoreutz v Novem mestu. Med svojimi znanci in prijatelji je kot družabnik zapustil lep spomin. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na Šmihelsko pokopališče. Naj v miru počiva.
Zlata poroka
Jutri, 26. oktobra, na praznik Kristusa Kralja, praznujeta go6p. Ažnoh Anton in njegova žena, gospa Uršula rojena Meršol, redek praznik zlate poroke Vzela sta se pred 50 leti, poročena sta bila v Ljubljani
v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Gospod še danes ves svež, je vršil nad >2 let službo pismonoše. Napravilje izpit za poštnega poduradnika in vsa dolga leta bil ne samo vesten v službi, temveč tudi kot človek ena sama dobrota. V prvih letih službe je dan za dnem hodil peš na čmuče in Barje in to včasih tudi v visokem snegu in brez vsakih prometnih sredstev. Z gospo Uršulo sta imela dva otroka, in sicer Edvarda, ki je sedaj nad-strojnik in faktor v Ljudski tiskarni, in hčerko Marijo, poročeno Feldin. Kljub temu, da je bilo v družini veliko bolezni — zadnja leta gospa sploh ne more zapustiti doma — je gospod Anton vedno dobre volje, postrežljiv in tenkočutnega srca. Vsak dan, če le more. pride že zgodaj k sv. maši in k obhajilu. Tukaj tudi črpa svojo ljubezen in potrpežljivost. Mislim, da bo prav letos obhajal 25 letnico odkar je delovni član Vincencijeve konference Poleg tega je kongreganist in vzoren tretjerednik.
Zaradi bolezni je bila dovoljena na dan zlate poroke po izredni dobroti knezoškofa sv. maša doma, sv. oče pa je poslal obema zakoncema poseben blagoslov za zlati jubilej in za vzorno zakonsko ljubezen, potrpežljivost in zvestobo.
Gospodu Antonu in njegovi ženi Uršuli želimo danes, da v krogu svojih ljubili otrok in vnukinj, katerih ena. Anica, je že juristka, Mar.janca in Metka pa obiskujeta gimnazijo, vso srečo in ves blagoslov in še da bi doživela mirne in lepe čase, ki «i jih vsi tako želimo. Dobri Bog naj blagoslavlja oba in njuno medsebojno ljubezen in globoko vdanost. —c
Rdeči križ sporoča
Pošto naj dvignejo: Brajnik Anica, Podrožnik, Cek Darko, Univerza, Cigan Jože. Univerza, Cer-kvenik Franc, Rožna dolina C. XXI/10, De Costa Kati, Klunova 14, Droč Karla, Mešč. šola Moste, Dolžan Franjo, Tavčarjeva 0, Fajfar Mara, Emon-6ka 2, Gorup Gusti, Gasilska 7, Gerbec Vladimir, mešč. šola Vič, Hacin dr. Janko, Bleiweisova 25, Hacin Zora, istotam. Jelene Franc, Frajerjeva 36, Johant Andrej, Gl. kol.. Koly Irena. Resljeva c., Koritzky Marica, lj. šola Vič, Kovačič Marija, Židovska steza 6. Kregar inž. Rado, telin. sr. šola, Marinko Cene, Banka Slavija, Merčun Alojzij, Cesta na Brdo 159, Mihajlovič Dušana (sorodniki ali znanci), Mihelčič Hilda. Markova 11, Makuc Landa, Gradišče 14, Munich Hedvika, Pot na Drenikov vrh, Mravljak Franc. Cesta v Rožno dolino 10, Perko Kristo, Novi trg 2. Prezelj Miei, Gregorčičeva 11, Porekar Zmago, Bleiweisova 17, Plesničar Tatjana, Rožna dolina c. VII/33, Pirnat Zdenka, Gosposka 10, Pucelj Lojze, Mešč. šola Moste, Preinfalk Franc, Bohoričeva 18, Rus Ba-rica. Gosposka 6, Rogar Krista, Erjavčeva 4 a, Remic Srečko, Kolodvorska. Rojic Ljubo, Tavčarjeva 7, Šmon Valentin, šofer avtobusa. Šetina Franc, Cesta na Dobrovo 26. Tovornik Jakob, sekretar Vis. kom., Turk Ema. Šelenburgova 6, Urbančič Lojzka, Tavčarjeva 14, Viher Marija, Gradišče 8 a, Zoreč Darinka. Križevniška 6. Žagar Betka, Nanoška 26 in Albrecht Fran, Univerza, Mlakar Zorko, Gl. kolodvor.
Od pošiljatelji pošte na niže navedene naslove naj dvignejo vrnjeno pošto: Brus Marija, Slav. Požega, Kastelic Viktor. Stalag 2019. Stojanovič Marija, Osijek, Ule Alojzij, Stalag 306. Vrhovec Cirili Stalag II A, Zupančič Anton, Gef. 490812, Zupančič Joahim, Grosuplje.
Pobeljena ravan in deževje
V četrtek, na dan sv. Janeza Kapistrana, so se pri nas pokazale prve snežinke, ki so pač 6prva ogledovale, da-li je prikladen teren za snežno odejo. Nastopilo je deževno vreme in je v zadnjih 48 urah padlo že do 40.8 mm dežja. Ljubljanica je v tem času narasla pri Fužinah za 12 cm, in še ni nikake nevarnosti za kake večje po-vodnji na Barju. Ljubljaničini pritoki in razni jarki na Barju počasi naraščajo. V noči od četrtka na petek je z malimi presledki primerno močno deževalo. Ob zgodnjih jutranjih urah pa je zavalovil prvi močnejši snežni val. ki je pobelil hrib in ravan. Njive in travniki so bili zjutraj pobeljeni. Sneg se je vsedel po listnatem drevju. Po dnevi je tuintam snežilo, večidel pa je deževalo. Temperatura je zelo nizka. V petek zjutraj je termometer kazal +1.5". čez dan do opoldne se je nato temperatura dvignila do +5" Celzija. Po planinah hudo sneži. Zaradi slabega vremena so zastala vsa stavbna dela. Zidarii do-čivajo. Petkov trg je bil srednji
—	G. Vrulih Jurij pozdravlja. Prejeli smo tole sporočilo: Vse znance pozdravlja Jurij Vrulih, ki zdaj prebiva v Božurniji-Topola, okraj Oplenac, Srbija
—	Darovi Rdečemu križu. Rdečemu križu poklanja v počaščenje spomina blagopokojne gospe More Pauli, soproge trgovca in posestnika v Ljubljani mesto cvetja 50 lir g. R. D — Pri Rdečem križu, Gosposvetska cesta 2-II, naj se javi g. Mlakar iz Šiške, ki je 6tric gospe Golež iz Sv. Vida pri Grobelnem.
—	Skrajšanje natovornih in iztovornih rokov na postaji Ljubljana in Straža-Toplice. Na osnovi § 7, člena 70 in § 8, člena 86 Uredbe o prevozu
fiotnikov, prtljage in robe na železnicah, se z ve-javnostjo od 27. oktobra 1941 zniža dosedanji na-tovorni rok in rok za odnešenje na postajah Ljubljana in Straža Toplice od 24 na 6 delavnih ur.
Zupne urade obveščamo da smo zopet ponatisnili knjižico: »V novo življenje«, pouk za ženine in neveste, spisal župnik Vinko Lovšin. Knjižico krasi nova naslovna slika. — Velja 50 cent. Uprava »Knjižici. Rakovnik.
—	Razprave pred kazenskim malim senatom so vsak teden ob določenih dnevih v dvorani št. 79 na okrožnem sodišču. Senat navadno obravnava razne manjše zločine zoper tujo imovino. Likvidirajo se v prvi vrsti tatvine, ki so bile izvršene med dnevi razsula bivše jugoslovanske vojske, ko so si nekateri prilažčevali razno blago iz vojaških in drugih skladišč. Nedavno ie bila večja razprava proti nekemu novomeškemu zdravniku zaradi odprave telesnega plodu. Trajala je 2 dni in bo v soboto končana s sodbo. Poleg zdravnika je bilo na zatožni klopi še 15 obtoženk V zdravniških krogih je za ta proces veliko zanimanje.
Razdeljevanje govejega mesa. Ker Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko
fiokrajino smatra za potrebno nadzorovanje razde-jevanja in prodaje svežega govejega mesa, da se onemogočijo nadaljnje zlorabe, je odločil, da bodo mesarji labko oddajali in odjemalci lahko dobivali sveže goveje meso le na osebno živilsko nakaznico, kamor se bo mesar-dobavitelj osebno podpisal na za to določenem prostoru na hrbtu nakaznice. — Mesarji bodo morali voditi posebno »knjigo rednih odjemalcev«. Knjig ne bodo smeli rabiti, preden jih ne bo potrdil Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. Knjige bodo dobili mesarji po plačilu pri občinah, ki jih jim bo v ta namen poslal Prevod. Gostinski obrati s kuhinjami (restavracije, gostilne itd.) bodo morali zabeležiti na živilskih nakaznicah gostov, ki so pri njih nad 5 dni na hrani, ime mesarja, ki dobavlja meso gostinskemu obratu, ter naslov tistega gostinskega obrata. Zaradi tedenskega nakazila mesa bodo taki gostinski obrati morali predložiti Prehranjevalnemu zavodu samo enkrat do 31. t. m. seznam gostov, ki so se pri njih hranili od 15. do 25. oktobra t. 1. Vse potrebne tiskovine imajo občinski preskrbovalni uradi. — PrejSnji predpisi ostanejo v veljavi, kolikor ne na* sprotujejo tem novim predpisom.
Dobrosrčni Ljubljani!
Bližnji prazniki mrtvih nas opominjajo, da se spomnimo svojih rajnih z molitvijo in z obi-Rkom grobov. Upravičeno se ponašamo, da ima Ljubljana zares bogato okrašena pokopališča in da z velikimi žrtvami izkazuje čast mrtvim. Zadnje cvetje in v mrzli sapi plapolajoči plamenckj sveč na grobovih pa o praznikih mrtvih naznanjajo tudi bližnjo zimo in z njo velikemu delu prebivalstva tudi prihod težkih skrbi. Pomanjkanje je vedno huje, revščina vsak dan večja, število podpore potrebnih se je pa tako pomnožilo, da mestna občina ne more več zmagovati vseh svojih socialnih nalog brez sodelovanja privatne dobrodelnosti.
Zrtvujmo vsaj del za pokopališča namenjenega razkošja našim revežem, da jim. olajšamo tegobe zime!
V Vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane združene dobrodelne organizacije in človekoljubna društva so zato za Vse svete in Verne duše letos že četrtič pripravile vsesvetsko akcijo s plemenitim namenom, da počastite svoje drago rajne z dobrimi deli.
Za težke vsote okrasa propade na pokopališčih brez haska in koristi — po vsem mestu pa tisoči trpe pomanjkanje.
Nikomur koristno, bahavo razkošje je dandanes resnično ereh, ki izziva in žali pomanjkanje trpeče tisoče.
Zato se bomo posebno letos odkupiH prevelikega razkošja na grobovih v korist revnim in sploh podpore potrebnim.
Za vsako odkupnino dobite viden znak hvaležnosti Vrhovnega socialnega sveta in podpira-nih. namreč za 20 lir belozeleno svečo ali preprost majhen venček s trakom, za 100 lir pa velik venec s trakom v barvah mesta Ljubljane. Vsak venec in vsaka sveča bo pričala, kako dobro srce imate, sveče in venci vsesvetske akcije na grobovih bodo pa tudi kazali, kdo časti svoje rajne z dobrimi deli.
Svojci Ljubljančanov pa počivajo tudi po tujih, nedosegljivih pokopališčih in po bojnih poljanah. kjer jim nikdo ne prižge sveče. Njim namenjene sveče prižgite in njim namenjene venre položite na grobove vojnih žrtev po pokopališčih in na grobove naših zaslužnih mož na Naviul
Ze te dni Vas zastopnice in zastopniki Vrhovnega socialnega sveta naprosijo za odkupnino od razkošja na grobovih, a pred Vsemi svetimi dobite darovani vsoti ustrezajoče število vencev ali sveč s posebnimi nakaznicami v pisarni vsesvetske akcije na velesejmu. Nakaznice dobite tudi v prodajalni mesine elektrarne na Mestnem trgu in v prodajalni mestne plinarne v Kresiji na
Nabrežju 20. septembra. Z nakaznicami dobite sveče ia vence o praznikih mrtvih na stojnicah pred pokopališči pri Sv. Križu, na Viču, pred Sv. Krištofu in pred Navjein.
Kakor Re je Ljubljana ponašala z razkošjem na pokopališčih, tako in še bolj se ponaša z uspehi vsesvetskih akcij, saj so njih uspehi naj-očitnejši dokaz visoke srčne kulture prebivalstva našega mesta. In kakor so se že tri leta na svoj praznik duše umrlih radovale dobrih src svojcev, tako bomo tudi letos izkazali svojo pravo ljubezen do rajnih z dobrimi deli. Reveži bodo molili za pokoj naših rajnih, druga mesta in dežele se bodo pa s pohvaio ozirale na naše mesto in občudovale zlato srce Ljubljane, ki se tudi v teh težkih časih zaveda nalog krščanske ljubezni do bližnjega.
Počastimo rajne z dobrimi delil
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1941. Za župana mesta Ljubljane: dr. Vladimir Ravnihar, 1. r., podžupan.
Prelepo knjigo Noblove nagrajenke Grazie Deledde
MARIANNO SIRCO
v kateri {e opisana vroča ljubezen bogate Sardinke in sardinskega razbojnika Simona, dobite v vseh knjigarnah in t trafikah. —
Kupite fo, stane le 5 lir!
Dne 1. novembra bo izšla že nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«!
1 Rokodelski oder. Zadovoljni boste danes popoldne ob 5 v Rokodelskem domu ob ponovitvi Jalnove drame »Dom«. Ne zamudite izredne prilike. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji, dopoldne od 10 do 12, popoldne eno uro pred predstavo, v društveni pisarni, Petrarkova ul. 12-1. — Cene vstopnic so nizke: Sedeži po 4, 3 in 2 lire, stojišča 1.50 lire.
1 Pevke in pevci akademskega cerkvenega pevskega zbora! Za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih je pevska vaja v soboto zvečer ob pol 7 in v nedeljo dopoldne ob tO. Prihajajte k pevskim vajam redno in točno! Nove pevke in pevce vabimo k sodelovanju. Vhod k pevskim vajam poleg frančiškanske porte,
1 V soboto 25. t. m. ob 16 bo predavala zastopnica milanske tvrdke Triplex o prednosti novodobnih plinskih štedilnikov in kuhalnikov v razstavnem prostoru Mestne plinarne pri tri-mostju. O kvaliteti jedil, pripravljenih na plinu, se bodo gospodinje same prepričale. Vsi, ki se zanimajo za pripravo jedil s plinom, ki je gotovo najcenejše kurilno sredstvo, vljudno vabljeni!
1 Hišne posestnike in nadzornike hišne zaščite opozarja mestni zaščitni urad, da morajo biti po navodilih Visokega komisariata hišna zaklonišča vedno pripravljena za takojšnjo uporabo. Iz zdravstvenih razlogov je potrebno, da se zaklonišča sem in tja osnažijo in prezračijo. Za redno vzdrževanje in snažen.je hišnih zaklonišč je odgovoren hišni posestnik ali upravitelj hiše, nadzornik hišue zaščite pa mora skrbeti za snago v zakloniščih ter za vse drugo, kar bi bilo potrebno za njih zračenje, seveda se pa
Eri tein nadzornik hišne zaščite lahko posluži išnika in, kjer tega ni, druge primerne osebe. Po istih navodilih bodo organi mestnega poglavarstva z organi Visokega komisariata in Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito večkrat pregledali hišna in industrijska zaklonišča. Ob tej priliki iznova opozarjamo na nujnost uspešne in takojšnje ureditve zaklonišč.
1 Vse lastnike prašičev v Ljubljani opozarja mestni gospodarski urad, da je po čl. 1 uredbe o klanju prašičev treba Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino prijaviti vse prašiče na posebnih tiskovinah. Naznanjeni morajo biti brez izjeme prav vsi prašiči, ki jih rejci rede v ljubljanski občini, in sicer v ponedeljek, torek in sredo, 27., 28. in 29. oktobra, med uradnimi urami v sobi št. 35 v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici 7. Obenem bo v istem uradu obvezno prijavljanje vseh krav, ko bo treba naznaniti tudi podatke o družini rejcev in o pridelovanju, porabi in prodaji mleka.
1 Tramvajski promet k Sv. Križn v nedeljo. Če bo v nedeljo 26. t. m. popoldne ugodno vreme brez padavin, ne bodo vozovi proge »1« od 12 dalje vozili po Hrvatskem trgu do splošne bolnišnice, temveč bodo s Hrvatskega trga krenili po Jegličevi in šmartinski cesti k Sv. Križu ter vozili po isti poti nazaj v Zg. šiško ali v Podgoro. K Sv. Križu bosta torej to nedeljo popoldne usmerjeni dve progi, namreč proga »1« in proga »2<, ki sploh vozi k Sv. Križu. Proga »t« bo vozila od Sv. Križa po Hrvatskem trgu in Poljanah mimo magistrata in glavne pošte proti Šiški, proga >2< pa bo vozila od Sv. Križa mimo glavnega kolodvora in glavne pošte po Poljanah v Moste.
1 Lepa zimska jabolka dobite pri Fr. Kham, Kongresni trg 8.
1 V Frančiškanski dvorani uprizori v nedeljo ob 5 pcpoldne »Mrakovo gledališče« tragedijo »Slavnostni finale«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic v soboto in nedeljo ob 10 do 1 in od 3 do 5 pri blagajni frančiškanske dvorane.
1 Izreden umetniiki užitek nam bo nudil koncert znamenitega pianista Carla Vidussa. Vidusso je pianist velikega formata, ki se je udeležil mnogih mednarodnih klavirskih festivalov in povsod dobil prvo in najvišjo nagrado. Med drugim tudi na festivalu Chopinovem v Varšavi. Med svetovnimi mojstri, ki smo jih v zadnjih letih slišali na naših koncertih, bo zavzemal Carlo Vidusso prav gotovo eno prvih mest Program njegovega klavirskega večera nam prinaša skiadbe Beethovna, Brahmsa, Ferrarija in Liszta. Koncert bo v ponedeljek dne 27. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. — Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
1 Rožnik. V nedeljo, na praznik Kristusa Kralja bo v cerkvi Marijinega obiskanja na Rožniku v tekočem letu poslednja služba božja. Dopoldne ob 9 bo
sv, maša s pridigo in darovanjem za cerkev; po sv. maši bo blagoslov z Najsvetejšim. Popoldne bodo slovesne pete litanije in darovanje. — Vse prijatelje prelepe božjepotne cerkvice na Rožniku iskreno vabimo!
1 Danes, v soboto, ob 17.30 bodo nprlzorili v Operi Verdijevo veliko opero »Aida« s Hey-balovo v naslovni partiji. Letošnja predstava »Aide« je dosegla v vsakem pogledu popoln uspeh. Mogočnost Verdijeve giasbe in učinkoviti libreto tvorita skupno s pomnoženim or-
kestrom in lepimi baleti predstavo, ki bi jo moral obiskati vsakdo. V glavnih partijah: Rudev-Kogejeva, Franci, Betetlo, Primožič in Lupša. Režiser in inscenator Ciril Debevec, dirigent Anton Neffat. Predstava bo izven abonmaja.
Gledališče
Drama. Sobota, 25. oktobra: »Šesto nadstropje« Izven. Znižane cene. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. — Nedelja, 26. okt. ob 15: »Hamlet«. Izven. — Ponedeljek, 27. okt.: Zaprto.
Opera. Sobota, 25. okt.: »Aida« Izven. Začetek ob 17.30 Konec ob 21. — Nedelja, 26 okt.: »La Bo-heme«. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. — Ponedeljek, 27. okt.: Zaprto,
Radio Ljubljana
Sobota, 25. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Lahka glasba, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Pesmi in napevi. — 12.40 Koncert pianista Adolfa Cavanne. — 13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkester pod vodstvom Angelinija. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca. — Operetna glasba. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini: — 17.15 Nove plošče Cetra. — 18 Inž. A. Nefima: Kemija v gospodinjstvu. Predavanje v slovenščini za gospodinje. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — 20 Napoved časa Radijska poročila. 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Lirična sezona E. I. A. R. ja: Monte Ivnor, tri dejanja Ce-sara Meanna, glasba Lodovica Rocca. Vmes pogo-, vor v slovenščini in novice v slovenščini. — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Iičem žensko kolo, rdeče pleskano, znamke »Phanomen«, tovarniška štev. 380.138. — Obvestila proti nagradi na naslov: J. Windischer, Novo mesto, Kolodvorska 2.
Našlo se je kolo, evidenčne številke 2-17475-1. Lastnik naj se zglasi s prometno knjižico v Kinu Unionu.
Iz Goriške pokrajine
Zapuščeni Devin. V vedno živahnem in zabavnem Devinu tam ob mogočnem staroslavnem gradu se je razlezla v zadnjih tednih neka ne-všečna zapuščenost. Promet v vasi se je skrčil in vse je postalo preveč mirno. Proti koncu meseca julija nas je zapustila grajska gospa kneginja Torre-Tasso, z njo je odšla tudi večina služabništVa in življenje grajskega sijaja je zamrlo. V gradu je sedaj samo oskrbnik, ki vodi upravo in ima na razpolago samo nekaj uslužbencev in delavcev. Grajska zemljišča so oddana in jih obdelujejo najemniki. Brez knežjega bleska se pa razvajeni Devin ne počuti udobno — se zdi osirotel in zapuščen.
= 28
Kmalu nato sta dospela jezdeca do nekega velikega kaktusa. Na kaktusu je bil naboden lepak z besedilom: »Deset tisoč lir tistemu, ki nam iz roči Netopirja živega. Petnajst tisoč Lir pa tistemu, ki nam ga izroči mrtvega!« Podpis: »Anzelj, načelnik policije.«
»Kako prav bi mi prišla takšna lepa nagrada!« je vzdihnil Mišek.
»Marsikomu bi se prilegla,« se je režal Lisjak. »Toda, kdor je pameten, bo rajši ostal doma, kakor pa tvegal življenje,« je pomodroval in pogledal Miška izpod čela.
Nadaljevala 6ta pot.
»Ali se vam ne zdi, gospod Ltejak, da Netopir ve, da mislite dvignit denar,« ie zanimalo Miška.
»Mogoče je, da ve. Toda, ker 6va v dvoje, 6i ne bo upal nadlegovati naiu,« je odvrnil Lisiak.
»Aii bi vam načelnik ne mogel dati spremstva?« se je čudil Mišek.
KULTURNI OBZORNIK
Nov prevod Filoteje
Asketična knjiga sv. Frančiška Šaleškega pod prvotnim naslovom Uvod v bogoljubnp življenje, ki se je pozneje razširila po vsem krščanskem svetu
pod naslovom prvega nemškega prevoda »Filoteja« (Philotea-Bogoljubna duša), je izšla v novem prevodu znane slovenske prevajalke novodobnih
asketičnih del g. Simforoze Kovačič iz Celja, ki pa so ga priredili in od vseh strani kontrolirali ljubljanski bogoslovci. Tako stopa ta, za Kempčanovo Hojo za Kristusom, najpopularnejša svetovna krščanska bogoljubna knjiga pri Slovencih že v tretjem prevodu med bralce, kajti prvega — če se ne motim — je priredil že Slomšek, drugega Kržič in tretjega sedaj ljubljanski bogoslovci Kakor pa vidim iz uvoda Kržičevega prevoda (1899), pa tudi iz tega najnovejšega, se ne Kržič, ne s, Simforoza nista ozirala na Slomška. Kržičev prevod ni popoln, kajti sam pravi, da je »izpustil nekatere reči, ki so namenjene le posameznim stanovom,« iz najnovejšega prevoda pa izvemo, da so to premišljevanja, ki govore o sv. zakonu, kajti »danes komaj česa bolj rabimo, kakor stanovskega pouka, kako je tudi zakonski stan pripomoček za zveličanje in pot do duhovne popolnosti «
Ne mislim se danes spuščati v notranjo duhovno vsebino te svetovne religiozne knjige — kar bomo prinesli v drugem poročilu — temveč opozoril bi rad samo na pisatelja, ki je bil prav pred kratkim izvoljen za nebeškega zavetnika katoliških pisateljev in časnikarjev, ter o pomenu knjige v francoskem slovstvu, v katerem zavzema vidno mesto. To pa tudi zato, ker ljubljanski bogoslovci tega niso napisali v uvodu ter bo izobražen bralec pogrešal ravno tega zunanjega okvira v vzniku te dragocene knjige.
Franc Šaleški se je rodil 1. 1567 na gradu Sales v Savoji blizu Annencyja kot sin grofa ter je dosegel v poznejših letih veliko svetno učenost. Študiral je v Parizu pri jezuitih filozofijo in retoriko, bogoslovje pa je študiral deloma že na Sorboni, pozneje pa je žel na staroslavno univerzo v Pa-dovo, kjer je dobil doktorat iz bogoslovja in prava, čeprav ni bil duhovnik, temveč se je po vrnitvi z italijanskega potovanja posvetil advokaturi pri senatu v Chamberyju. Ponudili so mu že senatsko mesto, toda on je šele sedaj šel v duhov-ništvo, dasi so mu bile namenjene velike svetne časti. Še pred posvečenjem je dobil mesto prošta v Genfu (1593), kjer se je odlikoval po veliki pobožnosti in učenosti. Kot upravnik pokrajine Cha-blais, kjer so divjali veliki boji med protestanti in katoličani, je deloval za katoliško protireformacijo naravnost svetniško ter je kmalu nato postal škof v Genfu. Kot škof se je trudil za bogoljubno življenje svojih semeniščnikov ter je na pogostih vizitacijah pospeševal lepo življenje in spoznaval
K razstavi Sedej-Z. Kalin v Jakopičevem paviljonu
M. Sede j: Kompozicija *
II. jesenska umetniška razstava bo odprta v nedeljo ob enajstih v Jakopičevem paviljonu. — Razstavila bosta preko 60 svojih del slikar Maksim Sedej, ki se je že najvidnejše uveljavil doma in v tujini, in kipar Zdenko Kalin. Oba umetnika pričakujeta, da ju umetnost ljubeče občinstvo nagradi z najštevilnejšim obiskom.
ljudi. S pomočjo sv. Ivane Chantalske je ustanovil nov red vizitaric, ali Salezijank, s katerimi je hotel idejo usmiljenja in dobrote ter božje pomoči in bogoljubnega življenja razširiti v najširše vrste. Umrl je kot škof 1. 1622 v Annencyju kot živ zgled učenosti, bogoljubnosti in svetega življenja, za kar je bil čez nekaj let (1661) proglašen za blaženega, 1665 za svetnika in 1. 1877 za cerkvenega učenika. To zadnje prav zaradi cerkev poživljajočega duha, ki veje iz njegovih spisov.
Frančišek Šaleški je napisal mnogo religioznih knjig ter je v tem nadaljeval delo svojih protiv-nikov iz vrst kalvincev. Postal je glavni pisatelj francoske protireformacije ter se s svojim tenkim posluhom za besedo povzpel med največje mojstre francoskega jezika in sloga. Njegovo mojstrsko delo je sicer Razprava o ljubezni božji, imenovana tudi Theotimus (1616), lepa so tudi njegova pisma, toda najbolj razširjena je knjiga, ki nosi francoski naslov »Introduction a la vie devote 1608), ki je znana po svetu kot »Filoteja«, ter je izšla sedaj tudi v slovenščini (str. 300).
Nemški literarni zgodovinar Neubert stavi Franca Šaleškega kot pisatelja med viške francoskega klasicizma kot predstavnika bogoslovne književnosti na katoliški strani z besedami: »Najpomembnejša postava v katoliškem taboru je Frančišek Šaleški, ki Calvinovo delo v toliko nadaljuje, da je tudi on literarne priče svojega poklica odel v umetniško pomembno obliko in pisal tudi v vsem umljivem jeziku pridige, duhovna pisma in sistematična bogoslovna dela, Izmed teh pomeni njegova Filoteja vedno znova izhajajoče navodilo k dobremu katoliškemu življenju, dočim njegova Razprava o božji ljubezni vsebuje sijajno psihologijo ljubezni, ki nadaljuje mistični platonizem. Največ priznanja pa je postala deležna njegova Filoteja, ki človeške slabosti z veliko spretnostjo in zunanjo obzirnostjo rešuje, ki pa, čeprav je še vsa pisana v barvah 16. stoletja, prav zaradi izrednih slikovitosti svojega sloga osvaja bralca. Od pesniške inspiracije prevzeti pisatelj skuša tukaj družbi na prelomu stoletja, katere kulturno bogastvo 6e rado vse preveč precenjuje, posredovati jasnost in luč v svojih premišljevanjih. Ker pa še ves tiči v tokovih renesanse, se to dogaja manj z logično preprostostjo kakor pa z nakopičenim razlaganjem in opisovanjem abstraktnega, s številnimi konkretnimi podobami in prilikami ter metaforami, s pomočjo številnih polnobarvnih pridevnikov in podrobne analize. Je to rahlo nadahnjeni slog mig-nardistov, minuciozna umetnost, ki s svojim bolj razumskim kakor čustvenim temeljem, s svojo lahko melanholično modrostjo, ki z laskavim in prepričljivim tonom svojih misli popolno harmonira ter zavzema v literaturi posebno mesto.« Tako govori Walzlowa Handbuch der Weltliteratur o tej knjigi svetniškega pisatelja, ki je nastala iz duhov-
ISlp^^v ' £98p
34VVATT	m:&:®ri

[OS RAM]
M
NeU'acqul»to dl lampade pre-tendete sempre 1« Osram [fl. Avrele luce a buon mercato garanllta dalla marcalura del ridotio eon-tumo (Watt) • della quantUa dl luc« •mesta (Decalumen).
Kadar kupujele Samice zahtevajte vedno Samice Osram S« Tako boste imeli luž: poceni* kajti zaznamovanja (Walt). ki ilh. one nosilo. Vam, jamčijo znižano vporabo električne alle in količino izžarjene eveilobe (Decalu-^ .men).
P 34 WMT %
.OSRAM.
P .
D
nega dopisovanja z gospo p!. Hermoisyjevo, in katero je Francoska akademija znanosti in umetnosti že davno nagradila kot mojstrsko knjigo francoske literature in jezika.
Po svojem notranjem bogastvu pa je zajela ves svet ter je že v nekaj letih (do 1. 1665.) izšla v štiridesetih izdajah v izvirniku! Doslej jo imajo že skoraj vsi narodi, evropski gotovo, ter zavzema za Kempčanovo Hojo za Kristusom, ki je pisana za redovnike, prvo mesto kot knjiga, napisana za bogoljubno življenje svetnih ljudi. V tem je še poseben notranji pomen teh lepih duhovnih premišljevanj, o katerih bomo še na tej strani govorili.	td
General Tojo
Novi japonski ministrski predsednik, vojni in notranji minister
Ministrski predsednik, vojni in notranji mi-	, minister v drugi Konojevi vladi. Knez Kor.oje je
nister general Tojo, ki je pred kratkim sestavil	potreboval mirnega, toda trdnega, razumnega, pa
novo japonsko vlado, je daleč izven japonskih	I vendar v vojaških krogih vplivnega moža kot voj-
vojaških .krogov znan kot general z ne samo vo-	nega ministra, kajti kriza, ki ga je naredila dva-
jaškimi, ampak tudi političnimi sposobnostmi. Kot vojak je znan po neizprosni strogosti do sebe in do podrejenih. Zadnja tri leta, ki so bila za Japonce nekako napol vojno stanje — s Kitajsko je Japonska v vojni — je bil general Tojo japonski vojni minister.
Pri 57 letih je general Tojo suh in večji, kakor povprečni Japonec njegovih let. Njegova postava sliči postavi asketa. Obraz, bolj suh kakor okrogel, izraža z naočniki še večji izraz močne volje. Ni dobil zastonj priimka »lamisori«, po naše britev, ko je bil še pomočnik vojnega ministra. Visok presunljiv glas še povečuje vtis, ki ga naredi ta energije poln, jasno misleč človek, za katerega pripovedujejo, da celo v zasebnem življenju doma točno izpolnjuje vojaški rek: služba je služba.
Tojo je postal leta 1905 častnik. Leta 1915 je dokončal vojno akademijo in je prišel leta 1919 v Berlin kot vojaški pribočnik. Leta 1922 je bil dodeljen vojni akademiji, nato je postal načelnik mobilizacijskega oddelka, poveljnik nekega polka, brigadni poveljnik in leta 1934 šef glavnega stana armadnega orožništva. To mesto je bilo za japonske generale vedno odskočna deska za višje službe. To se je pokazalo tudi sedaj. General Tojo je bil imenovan leta 1937 za načelnika generalnega štaba kvantunške armade, od maja 1. 1938 je bil pomočnik vojnega ministra, nekaj časa glavni inšpektor letalstva, od junija 1939 pa vojni
krat za ministrskega predsednika, je nastala zaradi različnega naziranja med vojaškimi in čisto političnimi krogi in to razliko je moral knez Ko-noje nekako premostiti. Rad je torej sprejel generala, ki mu ga je ponudila armada (suhozem-ska vojska in mornarica sta na Japonskem pod-; rejeni neposredno cesarski hiši; imata pravico i predlagati vojnega ministra, ki mora biti vedno iz vrst visokih aktivnih častnikov armade in mornarice). V burnih časih, ko so odpravili stranke in uvedli avtoritarni režim ter začeli gibanje za [^odpiranje carskega prestola, bi knez Konoje ne mogel biti tako odločen, če bi ne užival jjodpore generala Toja. Kakor hitro so notranjepolitične sile odpravljenega starega reda začele zopet siliti k parlamentarizmu, ali če so smatrali reakcionarni finančni in gOšjjodarski krogi, da je napočil trenutek, ko lahko zaustavijo novi kurz in s tem spravijo v nevarnost notranji mir v državi, je zadostoval kratek govor vojnega ministra Toje, pa so bili valovi zopet pomirjeni. Tako je imel novi japonski ministrski predsednik zadnja leta najlepšo priložnost, na najvplivnejšem in najme-rodajnejšem mestu proučevati notranjo in zunanjo politiko Japonske. Ta spoznanja mu bodo brez dvoma v prid sedaj, ko sam vodi usodo svoje države. (Po Donauzeitung)
0 krmljenju čebel
Poslednja leta niso bila ugodna za čebelarstvo. Zaradi slabega vremena so morali čebelarji tu in tam krmiti svoje čebele celo v poletnem času, da so jih tako rešili pogina. Ker je odpovedala tudi paša na ajdi, niso čebele nabrale zadostne zimske zaloge. Zato so morali čebelarji čebelne družine združevati. Iz dveh, treh panjev 60 dobili komaj toliko medu, da je zadoščal eni čebelni družini za prehrano čez zimo do prve izdatne paše spomladi Skrčeno število čebelnih družin je bilo velika škoda za naše narodno gospodarstvo.
V tej stisti so priskočila na pomoč čebelarjem oblastva, ki so dovolila državne trošarine prost sladkor za krmljenje čebel. Rešila so s tem na tisoče čebelnih družin gotovega propada. Dokazala so, da znajo ceniti veliko korist, ki jo vrše čebele pri oplojevanju sadnega drevja in drugih kulturnih rastlin.
Da ne bi čebelarji porabljali sladkorja v drugačne svrhe, ga je oblast po svojih organih denaturirala. Primešala mu je nekaj odstotkov drobnega peska, žagovine, oglja. V poslednjih dveh letih so primešali sladkorju pol odstotka polsladke paprike. Čebelarji pa so se pritoževali, da paprika škoduje čebeljemu organizmu, zlasti nežni mladi zalegi. Utemeljevali so svoje pritožbe i drastičnimi primeri. Zahtevali so drugačno de-naturacijsko sredstvo.
Tudi letošnje leto ni bilo ugodno za čebele. Le malo je krajev, kjer so nabrale zadostno zimsko zalogo. Večinoma so nanosile komaj polovico. Na utemeljeno prošnjo je fašistična vlada razumela težak položaj in dovolila slovenskim čebelarjem kljub pomanjkanju nekaj vagonov slad-
korja, prostega državne trošarine. Dodati se sme vsakemu A. Ž.-panju 3 kg, kranjičku 2 kg in vsaki rezervni družini ali prašilčku 1 in pol kg sladkorja. Sladkor izdeluje tovarna v Bologni pod imenom »Melittosio« v obliki ploščic. Meli-toza sestoji iz 90% čistega sladkorja (saharoze), 9 in pol odst. vode in pol odst. česnovega ek-stranka. Hranilna vrednost 1 kg melitoze je enaka 1120 gr dobrega medu. Čebelam jo poklada-mo lahko raztopljeno ali pa tudi trdo v ploščicah. Če hočemo uporabljati melitozo tekočo, jo raztopimo v čisti mlačni vodi. Raztopino precedimo skozi navadno platno, da jo oCistimo ostankov česnovega staničevja.
Za jesensko krmljenje razredčimo melitozo tako, da jo vzamemo 5 kg in dodamo 3 litre vode. Za dražilno pitanje pa vzamemo za vsak kilogram melitoze 1 liter vode. Čebelam jo pokla-damo v pitalnikih na običajen način.
Če pokladamo melitozo v ploščicah, iih položimo na matično rešetko v medišče. Ploščice pa lahko pritrdimo tudi v satnike in jih porinemo v plodišče. Če jo hočemo pokladati v pitalnikih, jo moramo razdrobiti. Pred uporabo pomočimo ploščice v vodo, da čebele sladkor lažje jemljejo.
Raztopino dodajmo — če ,Ie mogoče — isti dan, ko smo jo napravili, da ne začne kipeti. Melitozo moramo hraniti na hladnem in suhem prostoru. — Razdeljevanje sladkorja je oblast oddala Slov. čebel, društvu. — Kakor slišimo, je fašistična vlada dovolila za prvo silo 3 vagone melitoze. Tem pa bodo sledili po dokazani potrebi nadaljnji trij«
Iz Hrvatske
Za odpravo motenj pri preskrhovanju Zagreba z živili. Na zagrebškem mestnem poglavarstvu je bilo že več posvetov kako odpraviti nekatere motnje pri preskrbi mesta s potrebnimi živili. Izdane so stroge odredbe, da se vzpostavi red na tržnicah in da se odpravijo druge napake pri spravljanju blaga v mesto.
Gledališka šola Hrvatskega gledališča v Zagrebu je pričela s poukom prejšnji četrtek.
V zagrebške ljudske šole se je letos vpisalo 12.000 otrok.
Otrok umrl v materinem naročju. V naročju Marije Turšič je na vlaku med Zagrebom in Kar-lovcem umrl dva meseca star otrok. Zagrebška policija je ugotovila, da je bil oče otrokov Franc Turšič, tesar, ki se je z ženo in otrokom vračal v Slovenijo.
Požrtvovalnost osiješkega delavstva. V zvezi s posvetitvijo temeljnih kamnov za novo delavsko naselje v Osijeku je vstaško delavsko vodstvo sklenilo, da bodo delavci delali vsak dan eno uro več, kakor doslej in to brezplačno v korist hrvatske države.
Hrvati so neslovanskega porekla. »Hrvatski narod« piše: »Hrvati so vedno bili poseben narod. Kot narod neslovanskega porekla, priselivši se daleč z vzhoda, so najprej kot hrabri borilci zavladali Slovanom, od katerih so sprejeli jezik. V šestem stoletju in kasneje pridejo hrvatski vojaki na Jadran, osvoje velike površine in se kot hrabri mornarji in junaški vojaki izkažejo pred vsem svetom. Hrvati niso pleme, od nekdaj so samostojen narod, najmanj pa od tedaj, ko so prišli v svoje najlepše kraje, na Jadran.«
Cene jedače hi pijače v zagrebških kavarnah. Mestno poglavarstvo je določilo najvišje cene za jedačo in pijačo po zagrebških kavar-
»Carlton« in »Victoria«. Vse ostale spadajo v tretjo skupino. Nekaj cen (prva številka j* z* prvo, druga za drugo, tretja za tretjo skupino): črna kava ali kapucinar 6, 5.50, 5 kun, b«;la kava 6.50, 6. 5, bela kava s tolčeno smetano 7.50, 7, 6, turška kava 6.50, 6, 5, čaj v čaSi 6.50, 6, 5, čaj z limono 7, 6.50,, 5.50, čaj v čaši z rumom 10, 9.50, 8.50 (iste kategorije čaja, le v servisu, povsod za kuno dražje), čokolada ali. kakao 9, 8.50, 7.50, čokolada ali kako s smetano 10, 9, 8, mleko v čaši 4, 3.50, 3, kislo mleko malo 4, 3.50, 3, dunajski zajtrk 14.50, 14, 11, med ali marmelada 5, 4.50, 3.50, limonada malinovec 7, 6.50, 5.50, jogurt 6, 5.50, 5, mali sladoled 6.50, 6, 5, veliki sladoled 11, 10.50, 8.50, veliki s smetano 12, 11.50, 9.50, kruh s šunko ali salamo 8, 7, 6, kuhano jajce 4.50, 4, 3.50, dve praženi jajci 12, 10, 9, kajgan s šunko 18, 16, 14, hrenovke z grenčico ali hrenom 10, 9, s, kranjske klobase z grenčico ali hrenom 14, 12, 10 kun.
Iz Srbije
Kazen za zlofine. Srbski in hrvatski listi poročajo iz Belgrada, da je bilo v Belgradu ustreljenih za kazen za odmetništvo i n zločine 200 komunistov in Zidov.
Seznam svobodnih zidarjev. V Belgradu so začeli sestavljati iz raznih imenikov, ki so jih našli po ložah, avtentični seznam vseh, ki so bili ali so še svobodni zidarji, člani belgrajskih lož, torej v bivši Jugoslaviji in v sedanji Srbiji. Kakor poroča »Obnova«, belgrajski list, je sedaj seznam že dogotovljen in bo v kratkem izšel kot majhna brošura, obsegajoča preko 1000 raznih imen. »Obnova« tudi piše, da v tem seznamu ne bodo tisti svobodni zidarji, ki so bili včlanjeni v ložah izven Belgrada.
Pomoč vojnim ujetnikom. Po posredovanju srbskega Rdečega križa je bilo odslej odposlanih v Nemčijo 57 vagonov z obleko, obutvijo in nekaterimi drugimi predmeti za srbske vojne ujetnike v Nemčiji.
Vrnitev beguncev v kraje pod italijansko okupacijo. Komisariat za begunce v Belgradu je objavil veselo vest, da je poveljnik italijanskih Oboroženih Sil armadni general Eksc. Vittorio Ambrosio izdal proglas na vse tiste, ki so iz kakršnih koli vzrokov zapustili svoje kraje, ki so sedaj pod italijansko okupacijo na Hrvatskem, naj se mirno vrnejo na svoje domove, izjavljajoč, da jim Italijanske Oborožene Sile jamčijo za osebno in imovinsko varnost. Mejna črta gre po krajih: Bakarac, Mrzla Vodica, Osilnica na Kolpi, Mrkopalj, Vrbosko, Gomirje, Ogulin, Plaški, pa do Leskovca in Pribora pri Plitvičkih jezerih, severno od Korenice, Belega polja, Donjega in Gornjega Lapca, južno od Drvara, severno od Cmeea Luga, Priluka, Livna, Livanjskega in Du-vanjskega polja, preko proge Konjic-Mostar, južno od železniške postaje Prenj, severno od mesta Lišani in Buskup na Neretvi, južno pod Bjelaš-nico pri Sarajevu. Tu se obrne meja na jug, gre zahodno ob planini Treskavici. vzhodno od mesta Ulog, Nadninič, Gacko polje, Bileča, Trebinje, nato pa zahodno od mesta Grude blizu obale Jadranskega morja. Po tem takem se torej lahko vrnejo domov vsi, ki žive med navedeno črto in Jadranskim morjem, torej okraji: Delnice, Vrbosko, Ogulin, Crikvenica, Novi, Senj, Brinje, Oto-čac, Korenica, Gospič, Udina, Donji Lapae, Gra-čac, Benkovac, Bioerad, Knin. Bosansko Grahovo, Šibenik, Sinj, Split, Livno. Dubno, Imotsko, Ma-karska. Ljubiški, Metkovič, Mostar, Stolac, Lju-binje^ Nevesinje, Trebinje. Bileča.
Zamenjava 50-dinarskih bankovcev. V Srbiji je 6edaj končana tudi zamenjava 50-dinarskih bankovcev. Stari jugoslovanski denar je bil zamenjan v Srbiji doslej v treh etapah. Najprej so bili zamenjani bankovci po 1000, 500 in 100 din. V veljavi so še ostali bankovci po 50. 20 in 10 din. Srbska banka je pripravljala tudi zamenjavo tega denarja, pa se zaradi notranjih razmer v Srbiji ni izvedla. Začelo pa 6e je dogajati, da 6o iz drugih delov bivše Jugoslavije, kjer ta denar ni bil več veljaven, začeli uvažati v Srbijo in tam nakupovati blago za velike vsote. Zato so sedaj morali vzeti iz prometa tudi bankovce po 50 din. Poleg tega je začela Srbska narodna banka dajati v promet tudi nove bankovce po 20 in 10 din z datumom 1 maja 1941., stare pa jemati iz prometa, in to je tretja etapa pri zatnenjavanju bivšega jugoslovanskega denarja
v Srbiji.
nah. Kavarne so razdeljene v tri skupine. V | Ljudske kuhinje v Belgradu. V Belgradu prvo spadajo »Esplanade«, »Dubrovnik« »Grad- bodo odprli več ljrd«kih kuhenj za prehrano ski podrum«. v drugo »Corso«, »Zagreb«, »Kaza- revnih slojev Oblasti pozivajo imovite zaseb-hšna kavana«, »Sptendid«, »Mignon«, »Dverce«, sike, naj jim priskočijo na pomoč.

Prva partija
23
Stanko spoštljivo vstaja. »Noch etwas, Herr Hansen?«
»Ja«, kima Hans in kaže s prstom na svoj kozarec in na pairtijo. Stanko danes V6e razume, tako mu je vse lahko in jasno. Vrača se k partiji kakor okriljen in biti na svoj prostor. »Dečki«, pravi, »Hans vam hoče napiti!« v 6voji razburjenosti še opazil ni, da pravi tem starim rudarjem dečki in da bi bil menda moral reči gospod Han-sen; toda morebiti ni tega nihče opazil, zakaj V6a partija se obrača, gospod Hansen že dviga svoj kozarec, partija ropota 6 stoli in vstaja. Gospod Hansen tudi vstaja, drži kozarec in se po deško smehlja: no torej, prva partija! Partija pa je vsa pokonci in se zdi nenadno 6trašno resna in slavnostna. Tudi gospod Hansen se je nekako zresnil in gleda vsem v oči. »Also, skoll«, je rekel, 6e napil in se priljudno priklonil:
»Hvala, gospod Hans«, je dejal tesar z obrazom slavnostnega govornika.
»Srečno!« je obredno dodal paznik, in vsi so se priklonili kakor gospod Hansen in se spodobno napili. Tudi Adam 6e je napil in 6trmel na gospoda Hansena. Han6 se je nasmehnil, in Adam se je tudi nasmehnil. Kako lepo 6e zna Adam smehljati, 6e je začudil Stanko; toda partija že seda in se oddihuje kakor po težkem delu. Matula je že spoten in puha, očka Suchanek se usekuje od gi-njenosti. »Dobro si povedal, tesar«, hvali Pepek in mora to zapiti z globokim požirkom.
»Rekel je, da se vam zahvaljuje«, je javljal Stanko naglo in po tihem.
»Res?« Glave vse partije se stikajo. »Tak pripoveduj, Stanko!«
»Je rekel, da bi nas rad povabil; ampak jaz sem mu dejal: ne gre, gospod Hansen, mi 6mo veseli, da ste prišli, in že to je za nas čast, ampak da daste nam že za pivo, bi nam bilo hudo, vi ne bili potem kakor eden izmed na6, izmed partije.« i
»I 6akra«, se je začudil Pepek. »Kdo bi si to o fantiču mislil! In kaj pa on?«
»Da hoče napiti na naše zdravje.«
»Torej vidite! In kako si mu rekel?«
»No, po nemško«, trdi Stanko z nesramno drznostjo, kakor da se to samo po 6ebi razume.
»Dobro 6i mu rekel, Stanko«, je z občudovanjem priznal tesar, in vsi so prikimovali, tudi Adam. Stanka kar raznaša napuh; rad bi povedal še več, kaj je vse rekel gospodu Har.6enu, ampak vse ima svoje meje. Prav za prav ima tudi tale Andres čeden in mehak obraz; oči mu kar žarijo, dviga kozarec, se spodobno priklanja in šepeta čez mizo: »Stanko, 6koll!« Partija je to 6prejela 6 tihim navdušenjem, — tak vidiš, tudi tale Andres je fant od fare! Drug za drugim napijajo Stanku, skoll! Celo Adam mu kima, in oči mu prijateljsko mežikajo.
»Fantje«, proglaša Pepek s poudarkom, »ampak to ostane med nami, tale skoll. Tega ne bomo pravili drugim.«
»Ne, ne«, je važno pritrdil tesar. »To je samo za našo partijo.«
Nihče več ne pogleduje na gospoda Hansena, da bi ga ne nadlegoval s prazno radovednostjo; naj ima Hans sveti mir, no, ne? Toda vzlic temu vsi vedo, kdaj si gospod Hansen naroči novo pivo, in si zadovoljno pomežikneje. Piti zna, to mu moramo priznati — kakor kdo izmed nas. Precej se vidi, da ni prav nič ošaben. In tudi, da je rad pri nas. Stanko je blažen in zaspan, niti ne ve, kaj se partija pomenkuje. Torej vidite, tudi Andres je že tukaj kakor doma. In Stanko se je drznil in se nasmehljal psu Andresu in dvignil proti njemu kozarec. »Skoll!«
»Skoll!« je odgovoril paznik in se lepo vljudno priklonil. Bogme, to je partija, čuti Stanko z veseljem, in oči 6e mu zapirajo. Nekaj mu vneto brbra očka Suchanek, morda o tistem kladivu, pa je že vseeno. Hipoma je Stanku prijetno, kakor da je majhen otrok in dremlje, odrasli pa 6e še pogovarjajo, a je le še momljanje — včasi se zadene kozarec ob podstavek —.
»— — no tak, Martinek, zapoj nam kaj«, sili Pepkov glas.
»Ne sme se«, se sramuje tesar Martinek... »Poglej, Stanko že 6pi —.«
»Ne 6pim«, je blaženo trdil Stanko, in prijetna tišina ga je zalila.
Stanko se je prebudil, ko mu je glava hipoma kinknila. Kaj je? Poje tesar Martinek; oči ima na pol zaprte, glavo drži visoko; poje z visokim in mehkim glasom, z rokami se opira na mizo. Pepek kaže z glavo na Matulo, zakaj Matula leži z obema komolcema na mizi in joka; debele solze mu polzijo f>o vijoličastih licih. Andres posluša vešče in zbrano, z glavo nekoliko na stran nagnjeno, kakor gosjx>da pri koncertih; Adam zre nepremično v Martinka, in Hans. Hans je odložil svoje papirje in svinčnik in tudi posluša. In orjak Martinek poje z visokim glasom, glavo ima nazaj nagnjeno, oči na pol zaprte. — Kje se v tem močnem vratu jemlje tako nežen glas! Stanko se je oprl z brado na mizo, da bi se mu bolje poslušalo. Torej naprej, 6i misli in zapira oči.
»No, fantje, katero pa zdaj?«
»Zakaj se solzite, modre oči!«
»Beži, beži! Poslušaj, Martinek, tisto daj: ti boš pa doma ostala!«
»No pa to: ti boš pa doma ostala!«
In Martinek poje. Stanko mežika z zaspanimi očmi. Zdaj pojejo vsi, pes Andres si daje z roko takt in poje, poje drugi glas, z zaprtimi očmi, kakor petelin na gnoju. Pejiek dela m-ca, m-ca, očka Suchanek mekeče kakor koza, Adam tišči roke med kolena, 6trmi v tla in po tihem sam zase mrmra. Adam poje! Stanko je preveč v limbu, kakor da bi se še čemu čudil; in morda bi Adam prenehal peti. kakor bi odrezal, če bi začutil, da ga nekdo opazuje. Hans primika stol bliže in 6e naklanja k Martinku. Andres je nehal peti kakor petelin in dela prostor gospodu Hansenu; toda Hans zmajuje z glavo in nateguje vrat čez Martinkovo široko ramo, da mu gleda skoraj v usta. Tesar za to ne ve, opira 6e z obema rokama na mizo in poje. Morda bi gospod Hansen rad z njimi pel,
vsaj z ustnicami giblje. Andresova škatla s cigaretami je že na pol prazna —. To je lepo uspelo, čuti Stanko in zadovoljno zgane z rameni, kakor če si človek pritegne pernico prav pod brado. Ljudje, to je krasota, tale naša partija! In Martinek 6e je ozrl na Stanka in mu prijateljsko pome-žiknil, češ, kar spi, prijatelj, kar ept!
Ko se je Stanko zbudil, je imel čelo položeno na tesarjeve široke roke Gospod Hansen se že s komolcem opira na mizo partije in zares gleda Martinku naravnost v usta; Martinek tiho poje, oči ima pobešene, in Andres, Pepek, Adam, vsi delajo sam pompompom, pompompom, kakor če spremljaš s kitaro. Zakaj tako tiho, si misli Stanko, Martinek pa se je prekinil. »Tak leži!« je rekel Stanku, in Hans je prikimal: ležati, in konec! Tudi prav, si misli Stanko in se zarije z nosom v Martinkov debeli rokav. In spet se je začelo, pom-pom]X>m, pompomfiom; in mladi, visoki moški glas je zapel pesem o vojni.
XVI.
Nekdo trese Stanka. »V6tani, gremo domov!«
Stanko se je prebudil in nekaj časa ni vedel, kje je. Partija že 6toji, si popravlja hlače za pas iti sega po čepicah. Stanka je 6ram, da je tako zaspal, in krčevito zeha.
»Kje je gospod Hansen?«
»Je že odšel, in Andres tudi.«
Torej lahko noč, fantje, lahko noč, Stanko, jutri ob petih, in pojdimo. Partija se glasno vali ven v temo. Stanku se nekoliko opletajo noge, odrevenele zaradi zaspanosti. Stanko ne vidi niti za korak predse, taka tema je. Ampak nekdo nanj čaka in 6e mu pridružuje; to je Adam. »Imava isto pot, kajne«, pravi in odkorakata v temo. Stanko že začenja razločevati nekaj kakor cesto: mraz ga je 6tresel, in docela se je prebudil. Adam hodi vštric, dolg in sključen, in nič ne govori; o čem bi z njim govoril? »Lejso je bilo«, je hvaležno vzdihnil Stanko.
Adam je goltnil. »Lepo... zelo lepo«, je po-momljaL
Los, domača žival severnjakov
Los je neka vrsta jelena, ki živi na severu. Je mnogo večji in močnejši od naših jelenov, jia tudi rogovje mu je večje in lepše. Losu pravijo »kralj švedskih gozdov«. Pred nekaj stoletji so severnjaki uporabljali losa za jahanje. Pred več kakor 500 leti je bilo to sicer prepovedano z neko odredbo, ker so se pobegli zločinci posluževali na svojem begu losov, s katerimi so z veliko naglico zbežali. Pozneje pa je bila prepoved pozabljena in vse je bilo po starem.
Pod vlado Karla XI. (1660—1697) so kraljevi glasniki, noseč važna in hitra sporočila, jahali na losih. V XVIII. stoletju so nameravala Švedi ustanoviti posebni polk vojakov »konjenikov« na losih v prepričanju, da bo vsak sovražnik moral pobegniti pred hrabrimi vojaki na brzih losih.
Pred nekaj leti se je udeležil konjskih dirk v Stockholmu tudi nek tekmovalec na losu in je prehitel vse tekmovalce na konjih, niso pa mu hoteli dati nagrade, ker je bil »izven konkurence«. Tudi danes na severu ni nič čudnega, če vidiš osedlanega ali vpreženega losa.
O nekem Švedu pripovedujejo, da si je pripeljal na dom mladega losa, ki ga je potem skozi več let tako udomačil, da mu sedaj žival sama iz zelo oddaljenega kraja prinaša pošto. Severnjaki prirejajo lov na lose tako, kakor pri nas na jelena.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16. In 19. url. ob nedeljah lo praznikih oa ob 10-30, 15.. 17. In H. url
Monumentalno zgodovinsko filmsko delo
Most vzdihl|a|ev
PaolB Barbara, Mariella Lotti, Elll Parvo KINO UNION T E L. Z*-21
Monuraentalni veletilm o znameniti vstaji in junaški borbi Burov za svobodo
OHM KRUGER
Glsela Uhlen, Emil Jannlngs, Gustav Griindgens. Film je na leloSnji mednarodni razstavi v Be-_	netkah prejel prvo nagrado!
KINO MATICA - i ti L. 22-41
Amedeo Nazzari, Mario Ferrari
Pilot LucIJan Serra
Ganljiva zeolba iz letalskega življenja, lepote zračnih višav in goriške pokrajina
KINO SLOGA . 1EU z 7 . 3 0
»Kakšne obraze pa zopet delaš, Tepko?« »Če bi znal delati obraze, bi tvojega že I davno zamenjal.«	(
Variano di paese in pesi« i costumi « le consuetudini, njo uno solo e | in tu tto il mondo 1'aperitivo che propizia l'oro del pranzo: il Bitter ' - Campari, stimolatore defCappetito :
DAVIDE CAMPARI. cttSttit^
Sege in običaji so v raznih krajih različne, toda aperitiv, ki človeka blagodejno pripravi na kosi/o, je na vsem svetu samo eden: Bitter Campari, pospeševalec teka.
DAVIDE CAMPARI * C.
M ali oglasi
V malih oglasih velja pri lskaa|n službe vsaka beseda
L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1._,
pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 060. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba olačati takoj pri naročilu.
j SUižhc | ■ Prodamo
Dobe:
Mesarskega pomočnika
prekajevalca, ki samostojno Izdeluje mesne Izdelke, sprejmem. Naslov v upravi pod St. 12184.
IHI.M.IiiU
Kupujem
vs« vrst« eunj. Šiviljske, krojaška odrezke, vreče po najvišjih cenah. Aloja Orebena, Vo&njakovs ali-os »t *. telefon ««-»•.
Kupim velik, rabljen
štedilnik
Ponudbe pod : »Uporaben« št. 12178 na upravo »Slovenca«.	1
Slostro
Amerlkanskl
Steinway klavir
angleška mehanika, ko vinaste plošče, naprodaj v Ljubljani, Puharjeva ul. 14, I. nadstr.	1
Prodam spalnico
šperano, arehova korenina pleskano. Poizve se pri gr. Iv. Jančiču, pleskarju, Celovška cesta 67. Ogled v soboto in nedeljo od 9 do 11 dop. š
Krompir
Zoper gnilobo rabite Inž. Prezl j ev »NEGNIL«. Trgovci znaten popust! Inž. Prezelj, Wolfova ul. št. 3, telefon 34-73. 1
Fige in brinje
tudi na drobno, nudi Sever & Komp., Gospo-svetska cesta S.	1
CORA
TORINO .1835
AMARO CORA
col selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo
s sodavtco: najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo
Naročite ..Slovenlev koledar" I I
Kupujte pri
naših inserentih
Užaloščeni javljamo, da je umrl po dolgi, težki bolezni naš dolgotrajni sotrudnik, gospod
Peter Biščan
Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 25. oktobra ob 4 popoldne iz mrtvaške veže bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji na šmihelsko pokopališče.
Novo mesto, dne 23. oktobra 1941.
Tvrdka Josip Ogoreutz.
Dolarske hijene
»Nič ne bova čakala, vsaj tam hočem biti, če ne gre drugače! Bom pa čakala toliko časa zunaj, dokler me ne spusti zdravnik k njemu.«
Nekaj časa še okleva stric Paddy, nato pa privoli. »Dobro, Gizela!« Hitro stopi k telefonu. Izračunal je, da mora biti sedaj zdravnik že v Grillovi palači. Sporočiti hoče, da bosta z Gizelo prišla že čez četrt ure.
»Halo, tukaj Mees... Dajte mi doktorja Alvesa.«
Charley je kmalu priklical zdravnika na telefon. Med njim in stricem Paddyjem teče pogovor, ki je sam po sebi kaj smešen, čeprav tega Morton in Gizela ne zapazita, ker slišita le to, kar govori stric Paddy.
Na drugi strani se oglasi zdravnik Alves in pravi: »Halo, gospod Mees! Pred desetimi minutami sem prišel v hišo. On je čisto zmešan in ne ve, kaj naj to pomeni. Povedal sem mu, naj kar potrpi, dokler vi ne pridete.«
»Tako. tako!« kima resno stric Paddy in se kremži. »To je pa res hudo, da je bolezen tako nenadoma izbruhnila. Dobro je le, da se bolezen razvija tako, da ni pričakovati najhujšega.« še bolj zaskrbljeno vpraša: »Kako pa je z vročino, gospod doktor?«
Zdravnik Alves se smeje v telefon. »Prav sedaj sem se ga lotil, gospod Mees! Spočetka se je branil in ni hotel vzeti praška. No, pa je končno le odnehal... Takole v pičle pol ure lx> imel že čisto pošteno vročino. Na zunaj bo videti presneto nevarna, v resnici pa mu ne bo niti najmanj škodovala.«
»To je pa zelo hudo!« stoka stric Paddy in žalostno pokima Gizeli. »Huda vročina pravite... Čujte, gospod doktor, gospodično Mor-
ton zelo skrbi. Ne morem je zadržati. Takoj hoče priti pogledat Jonnyja... Da, da! jaz pridem z njo... Prosim, seveda, gospodična Morton bo spodaj v sprejemnici počakala, dokler ne boste prišli vi ponjo in ji dovolili obisk. Hvala vam, gospod doktor!«
Z globokim vzdihom se obrne stric Paddv od telefona, Gizela pa vzklikne: »Takoj se bova odjieljala!«
Stric Paddy pokima. »Samo potrpeti boste morali, to zdravnik posebej zahteva. Ne mara, da bi se po nepotrebnem bolezen jx>slabšala!«
Gizela Morton obljubi, da bo čisto pridna in potrpežljiva. Hitro si obleče površnik, stari Morton pa naroči medtem po telefonu avtomobil. Takoj se poslovita in pred hišo vstopita v avto, ki ju odvede pred Grillovo palačo. Me^l vožnjo premišlja Paddy vso zgodbo in komaj zadržuje smeh. Saj je res smešna ta komedija,
v	kateri igra vsak svojo posebno vlogo, ne da bi vedel, kako se bo končala. Prepričan je, da komedija še ni dosegla svojega viška. Strica Paddyja tudi malce skrbi, če bi Palmer slučajno izgubil živce. Še bolj nevarno pa je, če bi zasumila Gizela, da morda ni kaj v redu.
Ko prideta pred Grillovo palačo, si je stric Paddy že napravil načrt, kako bo postopal, da bo šlo vse, kakor treba. Zaveda se, da mora ohraniti bistro glavo in da ga ne smejo zapeljati nobena čustva. Le trezno in stvarno mišljenje ter skrajna razsodnost mu bosta pomagala, da bo speljal vso zavoženo zadevo. Zato ne trpi tudi nobenega Gizelinega ugovora.
»Ne, ne, Gizela... Počakati morate v sprejemnici, kakor sva se dogovorila!« pravi osor-no, ker hoče Gizela kar z njim v prvo nadstropje. »Prosim vas vendar, ali me hočete še
vi	jeziti, ko imam drugih skrbi čez glavo...«
»Dobro, dobro, stric Paddy... .Saj bom ubogala!« Gizela se v sprejemnici vsede. Vsa nestrpna vzame z mize prvi ilustrirani časopis, ki ji pride v roke in začne brezbrižno listati
po njem. Tako čaka vsa v skrbeh, dokler je ne bodo pustili k njenemu Johnyju.
XXIV. poglavje.
Stric Paddy kot zaveznik.
Stric Paddy je že odhitel v prvo nadstropje pogledat, kaj je z Jonnyjem. Stari Charley ga
v o ni*om Irol nnni»ntf i r, In.-Jl ^ n n n . — _ 1 *_
je spremljal, čeprav je lovil sapo; saj je stric Paddy stopnice kar preskakoval, šele v prvem nadstropju ujame Charley strica in ga hitro
vpraša: »Gospod Mees, prosim vas, kaj naj vse to pomeni?«
»Zakaj naj to kaj pomeni?« zagodrnja stric Paddy.
»Gospod Mees, mislim namreč..,« Stari služabnik začne šepetati, »... mislim namreč, da gospod Grill v resnici sploh ni bolan!«
»Kako ti pa pride taka traparija na misel, Charley?«
»Sam sem slišal, kako je to povedala gospodična Counter.«
»Kje?«
»Tukaj.«
Stricu Paddyju se zmrači čelo. »Kaj je Ellen Counter kar tu pri tjjem?«
»Da, seveda!« odvrne Charley, kateremu se to ne zdi nič čudnega.
»No, lepa je ta!« Stricu Paddyju je videti, da ga bo jeza v kratkem raznesla. Vendar se obvlada. »Že dobro, Charley! Samo nekaj: zapomnite si prav dobro, moj nečak je prav zares hudo. hudo bolan! Ali razumete?«
»Seveda razumem, gospod Mees!«
»No, hvala lepa, to mi zadošča!«
Že hiti stric naprej in spotoma naroči Charleyu: »Vrnite se takoj nazaj v pritličje in pazite na to, da gospodična Morton pod nobenim pogojem ne pride gor prej, preden je ne bom poklical!«
Stric Poddy ne pomni, da bi bil kdaj v življenju tako besen, kot je sedaj. Saj pa je tudi
vse zakleto. Kaj ima, za vraga, iskati Ellen Counter prav sedaj pri Palmerju? Le majhna neprevidnost, pa bo vse drzne igre konec. In tudi vse izgubljeno. Stric Paddy se odloči, da jo bo pošteno okregal, da si bo zapomnila. Ko pa stoji pred Ellen Counter, ga vendar obide usmiljenje.
Ellen se je vsedla na kraj postelje in ne odmakne pogleda od doktorja Alvesa. Ta prav pregleduje, kako Palmerju bije žila in kako mu utriplje srce. Komaj odpre stric Paddy vrata, že mu plane Ellen nasproti in ga takoj potegne iz sobe na hodnik. Hitro zapre vrata in ga obsuje z vprašanji:
»Gospod Mees, kaj naj vse to pomeni? Povejte mi vendar... Jaz itak že vse vem! Kaj hočete doseči s to komedijo?«
Stric Paddy se razkorači pred njo, upre
roke v bok in se tako pripravi na pridigo. Ko je videl vso zaskrbljeno Ellen, se mu je zasmilila in zato se mora kar potruditi, da lahko še igra divjega moža. »Kaj naj to pomeni? O tem se bova pomenila kasneje'« zaropota nad njo. »Najprej bi vam rad zabičal, da nimate tu gori prav nič, da, prav nič iskati. Poberite se in zginite! Doli v pisarni vas čaka vaše delo!« Jezno dvigne pest. »In če se le še enkrat pre-drznete obiskati mojega nečaka tu gori brez mojega posebnega dovoljenja, potem boste nekaj doživeli... Ste me razumeli?«
Ellen je zardela do ušes. V očeh pa se ji stij '	* "
Janašk
blestijo solze. »Da, gospod Mees, razumem!« iško db iti
šala strica Paddyja.
zadržuje ihtenje. ki jo hoče premagati in^ odhiti v delovno sobo, ne da bi še kaj vpra-
Stric Paddy gleda za njo. Ubogo dekle, si misli. Toda kaj, sedaj je treba biti brezobziren, sicer bo šlo vse po zlu. Zopet vstopi v spalnico in hitro zapre vrata za seboj. Takoj nato se vzdigne že Palmer v postelji in gleda ves preplašen proti vratom Otepa se celo zdravnika, ki ga tišči nazaj v blazino.
Za Ljudsko tiskamo v Liublianl: Jože Kramar«
izdaiatsli: inž. Js2e Sodiš
Urednik: Viktor Cenžiž