Stran 98__________ANGELČEK___________Leto 26 lv. Langerholz: Sveti Alojzij. 3. V šolskih letih. Etroci imenitnih staršev, kakršne je imel sveti Alojzij, ponavadi ne hodijo v šolo z drugimi otroki vred, ampak imajo doma svoje uči-telje. Res, da ni treba takim otrokom vsak dan na-rediti dolge poti do šole, zato se morajo pa doma toliko bolj pridno učiti, zakaj vsak dan so v šoli vprašani in vsak dan morajo znati, kar so vprašani. Ko je bil mali Lojzek Goncaga star pet let, je že dobil prvega učitelja. Pisal se je Janez Alberti-neli. Pa je kmalu umrl. Potcm je nastopil učiteljsko službo Julij Bresciani. Vrhutega je pa imel Alojzij Goncaga posebc enega vzgpjitelja, ki jc polcg blage njegove mamice skrbel, da je Alojzij napredoval ne samo v učenju, ampak tudi v krščanskih čednostih. Ta vzgojitelj je bil Peter Frančišek del Turko, doma iz mesta Florence, Oče Ferdinand Goncaga se je mudil v teh letih deloma na vojski, deloma na dvoru španskega kralja. Ko se je vrnil lcta 1576. med svoje, jc videl, koliko se je njegov sinček med tem časom že naučil. Všeč je bilo to dobremu očetu. Ni mu pa bilo všeč, da ne kaže njegov sihček nikakega veselja do vojaškega stanu, Tudi se mu je zdel nekam prepobožen. Rad bi bil imel sina malo drugačnega. Iz tega vzroka, in pa da bi se njegov sin pri-učil lepe laščine in da bi si pridobil šc drugih vedno-sti in učenosti, ki jih bo potreboval kot prihodnji vladar, je sklenil, da pošlje oba svoja sina, Alojziia in Rudolfa, v mesto Florenco v šolo. Materi je bilo seveda težko, ko se bo morala za dalj časa ločiti od svojih ljubih sinov, a zgoditi se je moralo to, Icar je želel oče. V začetku leta 1577, jc odšel bolehni oče s svo-jima sinovoma v toplice. V jeseni istega leta pa na-prej skozi lepo toskansko pokrajino v Florenco. Tisti Leto 26___________ANGELČEK__________Stran 99 čas je pa razsajala po več krajih v Italiji strašna ^kuga. Zato ni smel nihče brez posebnega dovoljenja v Florenco. Očc Fcrdinand je raoral zato nekaj časa čakati zunaj mesta. Stanoval je pri bratu omenjenega vzgojitelja. Ko zve vcliki vojvoda toskanski, Franc, da je njegov znanec in prijatelj Ferdinand zunaj in da ne sme v mesto, mu takoj pošlje svoje dovoljenje in ga sprejme z vso častjo. Celo stanovanje odloči Alojziju in Rudolfu v svoji palači. Ker je pa oče želel, da bi živela sinova bolj v samoti, da bi se lažje in bolje učila, zato jima je vcliki vojvoda sam najel palačo, koder sta potem stanovala ves čas svojega bivanja v Florenci. Stala je pa ta palača v »Angelski uliri«. Kako pomenljivo: angelski mladenič v »Angelski ulici«! Nad dve leti je ostal Alojzij Goncaga v Florenci. Učil sc je rad in pridno. Gospodje učitelji &o imeli obilo veselja s svojim učencem. V teh šolskih letih prejmejo učenci ponavadi prvič dva sveta zakramenta, ki sta velikega potnena za vse poznejše človekovo življenje: zakrament svete pokorc in presvetega Rešnjega Telesa. Po-glejmo, kako jc svcti Alojzij prejcl ta dva sveta za-¦ kramenta. | Prvo sveto spovcd jc opravil še preden je pri- šel v Florenco. Gotovo jo je opravil prav dobro. Ven-dar je pa pozneje, v Florenci, jel natančncje prc-mišljevati svojo mladost in je sklenil, da opfavi dolgo spovcd. Silno vestno se je pripravljal nanjo. Srara ga je bilo — in tako je obžaloval svoje grehe, da so ga obšle med spovedjo slabosti in da je omedlel. Od-nesli so ga iz cerkvc na dom. Ko se je pa zopet za-vedel, jc spoved dokončal. Silno je bil tisti dan vesel. Kakor bi bil nanovo oživel, tako mu je bilo pri srcu. Takrat je sklenil zatrdno, pa res zatrdno, da želi rajši umrcti kakor grešiti in navsomoč da hoče pa-ziti na vsa svoja opravila, da ne bi storil nikoli več kaj napačnega, Še lepše življenje se je pa zaoelo za svetega Alojzija, ko je prejel v svojcm dvanajstem letu prvič kruh vseh sladkosti, sveto obhajilo. Stran 100 ANGELČEK__________Leto 26 Leta 1580. je obiskal sveti Karol boromejski, nadškof in kardinal v Milanu, v imienu takratnega papeža Gregorja XIII. škofijo brešijansko. V tej ško-fiji je bil tudi rojstni kraj svetega Alojzija. Ko je pri-šel škof v Kastiljone, ga je še tisti dan obiskal dva-najstletni Alojzij. Sveti mož je vprašal Alojzija o tem in onem in se čudil njegovim odgovorom. Vprašal ga je tudi, če je bil že pri svetem obhajilu. Odkritosrčno mu je povedal mladenič, da še ni bil. Takrat otroci še niso bili tako srečni, da bi v pfvem svitu mladosti, s sedmim letom in še prcje, smeli k svojemu najbolj-šemu prijatclju, k Jezusu v najsvctejšem zakramentu. Vi, mladi prijatelji, pa niti ne veste, kako hvaležni morate biti za to milost svetemu Očetu Piju X., ki so to dovolili. Sveti škof Karol sam je začel pripravljati mla-deniča Alojzija na prvo sveto obhajilo. Dne 22. julija leta 1580. je prejel sveti Alojzij prvič nebeško mano iz rok svetega nadškofa samega. Kako lep prizor je to: svetnik podaja svetniku Najsvetejše! Poglejte ga v letošnjem »Vrtcu« na strani 35. Novo življenje se je potem začelo za svetega Alojzija. Po navodilu svetega nadškofa je odtlej prav pridno prebiral Alojzij katekizem. Nad vse ljuba mu je postala in ostala ta zares zlata knjiga vse življenjc^ Ljuba mu je bila že prej; a desetkrat ljubša mu je postala zdaj, zakaj iz nje je spoznal, kjc j.e studenec vseh božjih milosti, Velikokrat je poslej pristopal sveti Alojzij k svetemu obhajilu. In kako se je nanje pripravljal! Cel dan jc bil v mislih in molitvah samo pri Jezusu v tabernaklju. In ko je pristopil k svetemu obhajilu, sc je vedel tako lepo, tako zbrano in pobožno, da je bil ginjen vsakdo, kdor ga je videl. Otrok moj! Veliko imaš, če srčno ljubiš svo-jega Boga v sveti hostiji. Ne veliko — v s e imaš. Rad prihajaj k njemu! Sveti Alojzij ti kaže pot. Pojdi za njim! Marsikatero pot svoje mladosti boš znabiti jcdaj obžaloval, pota k svetemu obhajilu pa nikoli. ! l ,' (Nadaljevanje.)