KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 OKRA JARO ŠAŠEL Nekje na severovzhodnem mejnem področ- ju antične Italije se je v sklopu Alp kot nji- hov zaključek dvigala Okra, čez katero je vodil v Iliirik prelaz, ki je bil najnižji od vseh alpskih prelazov med Tirenskim in Ja- dranskim morjem, kar so spoznali že antični geografi, in je hkrati omogočal najenostavnej- ši vstop v Evropo od Marseilla do Soluna, kot so dodali modemi geografi. Tudi ta prelaz se je imenoval Okra. Na istem področju je spo- ročena Okra tudi kot krajevno ime, in sicer za utrjen oppidum, ki je bil, kot kaže, že v Avgustov! dobi ruševina. Razen tega pa je v severnem obrobju Istre živelo pleme Su- hocrini, katerih ime je z navedenim nedvom- no v sorodu in tudi geografsko nekako pove- zano. Ime Okra, ki ga P. Kretschmer (v reviji Glotta 21 [1932] 112) spravlja v zvezo tudi z umbrijsko obliko ocar (ak. ocrem grad, gora; prim. v Umbriji mesto Ocriculum, da- nes Otricoli, dalje goro Ocre ter istoimensko ime zaselka in dolinske pokrajine), je etimo- loško povezano z večjo skupino latinskih besed, v katero spadajo pridevnik acer, acris, acre oster, koničast, glagol acuo 3 ostrim, sa- mostalnik acus,-us i. igla, dalje z grško be- sedo fj äxQa vrh, najvišja točka, pridevni- kom üKQog najvišji in predvsem z grškim {rjOKQig štrlenje, nalomljenost) in starolatin- skim samostalnikom ocris, - is m. razjedena skalna gora. Primerjaj, kar je k temu v drugi polovici 2. stoletja po Kr. iz dela Verrija Flaka de signijicatu verhorum^ povzel Sex. Pompeius Festus (str. 192 Lindsay) : ocrem antiqui^ ut Ateius Philologus in lihro Glos- sematorum refert, montem confragosum vo- cahant, ut apud Livium (trag. 31), 'sed qui sunt hi, qui ascendent altum ocrim?', et (trag. 32), 'celsosque ocris arvaque putria et mare magnum', et (trag. 34), 'namque Tae- nari celsos ocris', et (trag. 35), 'haut ut quem Chiro in Pelio docuit ocri'; Ocris so imenovali stari — poroča Ateius Philologus v knjigi Razlaga besed — skalno pogorje, na primer Livij (trag. 31). 'a kdo so ti, ki se bodo vzpeli na skalno goro (ocrim)', ali (trag 32), 'vzpe- njajoče se čeri (ocris) in gnile livade in veliko morje', ali (trag- 34), 'namreč Taenara visoko skalovje (ocris)', ali (tra^r. 35), 'ne kot oni, ki ga je Chiron učil na Peli ju skalnati gori (ocri)'. Razpoložljivi viri, ki poročajo o Okri na severovzhodni meji antične Italije, in avtorji so naslednji. Strabo (64/63 pred Kr. — 23/26 po Kr.), zgodo\iinar-geograf iz mesta Amaseia ob Črnem morju, kjer se je po študijskih letih in letih po- potovanj zopet naselil okrog leta 7 pred Kr. Tu je potem ostal do smrti in pisal. Temeljito izo- bražen mož je bil po svetovnem nazoru stoik in skeptičen do religije; na političnem področju pa je občudoval rimsko organizacijsko silo. Stu- dijsko je prepotoval Egipt ter nekatere predele Male Azije, Grčije in Italije. Napisal je Historič- ne znamenitosti, zgodovinsko delo, s katerim je nadaljeval Polibija (ak. 203—120 pred Kr.), ki pa se ni ohranilo. Znan je predvsem po delu Geografija v 17 knjigah, ki so v glavnem ohra- njene in imajo naslednjo vsebino: 1—2 Uvod. Homer. Kritika Eratostena in Polibija, matema- tična geografija, analiza Posejdonija, Strabonov pogled na zemljo, kartografija. 3 Španija, Sici- lija. 4 Galija, Britanija. 5—6 Italija, Sicilija Rimski imperij. 7 Severna in Vzhodna Evropa, severni Balkan (delno izgubljeno). 8—10 Grčija. 11 Crnomorsko-kaspijsko področje, Armenija. 12—14 Mala Azija. 15 Indija, Perzija. 16 Mezo^ potamija, Palestina, obala Etiopije, Arabija. 17 Egipt, Etiopija, severna Afrika. Njegova Geogra- fija je v bistvu nekaka ne ravno ažurna in ne posebno skrbno urejena kartoteka podatkov, za^ nimivosti s področij geografije, historične topo- grafije, literarne zgodovine, mitologije, matema- tike, zdravilstva, etnografije, filozofije itd. Poleg lastnih zapiskov s študijsldti potovanj je med viri uporabljal posebej historika Polibija in ge- ograf a-zgodovinar j a Posejdonija (135—50 pred Kr.) pa tudi geografa Eratostena (ok. 275—194 pred Kr.), ki ga je do>polnjeval, dalje pisce iz obdobja Aleksandra Velikega (posebej za Indijo in vzhodne pokrajine). Strabono'vi geografski pogledi in nazori se gibljejo v mejah tedanje znanosti: Afrika je zanj trikotniik nad ekvator- jem, matematiko in astronomijo podcenjuje, mnogokrat je nerealen, nekritičen, včasih vztraja v zmotnem mnenju, Homerja citira kot znanstve- no avtoriteto, Herodota podcenjuje. Ob vseh teh značilnih napakah pa je vsekakor zanimivo, da že on — in v tem se nam zdi kar moderen — poudarja korist in potrebnost geografije za jav- no-politično žiivljerije 11, 16—18). Niželipirevedene odstavke je pisal, kot kaže, med leti 18—20 po Kr., navajam jih v najšifršem kontelcstu, ker se deloma nanašajo na danes slovenske kraje ali pa so za nas zanunivi. Geographica je izdal G. Kram er (Berlin 1844), prevedel tudi H. L. Jones (Loeb, 1917 si.). Novi ediciji pripravljata F. Lais- serrre (Bude) ter W. Aly (Bonn), oba s komen- tarjem. Prevode Strabonovih mest v slovenščino, ki sledijOi, je pripravila Marjeta Sasel. 1 j IV 6,1. Po opisu transalpinske Galije in j plemen, ki to deželo naseljujejo, je treba \ spregovoriti o Alpah samih in njenih prebi- j valcih, nato pa o vsej Italiji, da bi ohranili v j spisu vrstni red, ki ga narekuje narava dežele. \ Alpe se ne začenjajo pri zalivu Monoika \ (Monako), kot nekateri trdijo, temveč pri j istem kraju kot Apeninske gore (Apenini v i 9 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Italiji), v območju Genue, emporija Ligov \ (Ligurov) in pri tako imenovanih 'Vada', ^ namreč močvarah Sabata (danes Vadoi pri j Genovi). Začetek Apeninov je pri Genui, za- \ četek Alp pa pri Sabatih; od njih do Genue \ je 260 stadijev (48,1 km, točno). Na razdalji 370 stadijev (68,45 km, prav: 87 km) leži me- stece Albingaunon (Albenga), kjer so nase-1 Ijeni Ligi, znani kot Ingaunoi. Od tod do za- < liva Monoika je 480 stadijev (88,8 km, točno), j Med obema leži veliko in pomembno mesto j intemelijski Albion (Albium Intemelium, danes Ventimiglia), prebivalci so Intemelioi. Dokaz, da je začetek Alp pri Sabatih, je prav ' v teh imenih; Alpe so se popreje imenovale [ Albia, pa tudi Alpionia- Kajti do danes se je ohranilo ime Albion (Velebit) za visoko j pogorje na japodskem svetu, ki v nekem srni- j slu meji na Okro in Alpe, kot znamenje, da i se Alpe raztezajo do tja. i 2 IV 6,9. Za temi (zahodno- in srednjealpskimi plemeni) pridejo plemena, ki prebivajo že v območju Adriatika in Akvileje, in sicer del i Norikov in Kami. Tudi Tavriski so noriško pleme. Tiberij (vladal 14—37 po Kr.) je si pomočjo brata Druza (38—^9 pred Kr.) v enem poletju (prejkone leta 15 pred Kr.) napravil konec njihovim neprestanim vpadom, tako da je že triintrideset let (ta pasus je bil pisan torej leta 18 po Kr.), odkar mirujejo in sklad- no s pogodbo plačujejo davke.^ Za vse alpsko področje so značilni gričev- j nati kraji, kot nalašč za kmetovanje, in gosto naseljene doline; na splošno pa je dežela za- radi slane in skalne zemlje revna in nerodo- , vitna, kar velja zlasti za visoke planote, ki so zbirališča roparjev. Zaradi pomanjkanja hrane in drugih stvari so (ti) včasih prisiljeni j prizanesljivo ravnati s prebivalci nižin, saj j imajo v njih oporo; v zameno jim dajejo, kar \ imajo sami v izobilju: razne vrste smole, j smreko, vosek, sir in strd. I Nad teritorijem Karnov (med prelazi Plöc- I ken in Podkoren, na jugu do morja) se dvi- \ gajo pogorja Apeninov (od Adiže in sklopa j okrog prelaza Brenner nekako do Tur in Ju- \ lijskih Alp), kjer leži jezero (na Brennerju, ■ danes ga ni več), ki odteka v reko Isaras \ (Isarco), ki sprejme še reko Ateso (Adižo), in j se izliva v Adrijo. Iz istega jezera pa teče \ proti Donavi tudi reka, znana pod imenom] Aenus (Inn). Donava namreč v svojem za- \ četnem toku sprejme mnogo pritokov ravno i s teh pogorij, ki jih številni grebeni delijo na majhna področja. Vrhovi Alp se namreč raztezajo vse od Ligystike do pokrajine, o kateri je sedaj go- vora, in dajejo vtis enega samega sklopa. Nato se razmaknejo in postanejo nižji, pa se spet dvignejo v več masivih in vrheh. Prvi tak gorski hrbet, zmerno visok in obr- njen proti vzhodu, leži na oni strani Rena in jezera, kjer so izviri Donave, nedaleč od področja Svebov in Herkynijskega lesa (West- erwald-Taunus-Schwarzwald). Druge verige so obrnjene proti Iliriji in Adriji; ena od teh je že omenjeno pogorje Apenninus, od ostalih pa sta pomembni še TuUus in Phligadia (ne- ugotovljivo, morda Ture in Salzburške Alpe), ki se dvigata nad ozemljem Vindelikov (Svabsko-bavarska visoka planota), od koder pritekajo v Donavo Duras, Klanis (neugotov- Ijeno) in druge pretežno hudourniške reke. IV 6,10. V območju teh krajev prebivajo tudi Japodi — prav tako mešano pleme Ilirov in Keltov — na njihovem ozemlju pa leži Okra. Japodi so bili včasih precej gosteje naseljeni, in sicer na obeh straneh gore; področje so obvladovali z roparskimi tolpami, vendar jih je cesar Avgust končno popolno- ma porazil in oslabil (leta 35 pred Kr.). Nji- hova mesta so Metulum (neugotovijeno, mor- da na območju Ogulina), Arupium (gradišče na hribu Vital pri mestu Prozoir v Liki), Monetium (gradišče v Brinju, Lika?) in Vendo (prav Avendo, gradišče pri vasi Kompolje v Liki?). Nato pride Segestika (poleg Siska), mesto v nižini, mimo katerega teče reka Sava, ki se izliva v Donavo. Mesto ima naravno lego za vojno proti Dačanom. Pri Okri, naj- nižjem delu Alp, mejijo na Karne in preko nje tovorijo blago z vozovi iz Akvileje v kraj, imenovan Nauportus (Vrhnika) po poti, ki ni mnogo daljša od 400 stadijev (74 km, prav: 100 km). Od tam prevažajo blago z ladjami po rekah do Donave in do krajev, ki leže ob njej. Mimo Nauporta teče iz Ilirije prihaja- joča plovna reka, ki se izliva v Savo, tako da se tovor brez truda transportira v Segestiko, do Panoncev in Tavriskov. Pri Segestiki pa se v Savo izliva tudi Kolapis (Kolpa). Obe sta plovni in tečeta z Alp.' V Alpah žive še divji konji in govedo. Polybios poroča (XXXIV 10, 8—9), da je tu doma tudi neka nenavadna žival, podobna jelenu, razen tilnika in dlakavosti, ki sličita na divjega prašiča; pod brado pa ima izrastek kot koščico, za pedenj dolg in pokrit z dlako, debelo kot rep mladega konja. IV 6,12. Polybios dalje poroča (XXXIV 10, 10—14), da so v njegovem času na področju Akvileje in noriških Tavriskov naleteli na tako ugodno ležeč rudnik zlata, da je bilo dovolj, če so kopali le dva čevlja, da so že takoj pri vrhu našli zlato rudo, ves izkop pa 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ni presegal petnajst čevljev. To zlato je raz- meroma čisto, veliko kot navadni ali volčji bob, ki izgubi le osminko pri taljenju. Nekaj (ga) je takega, ki zahteva daljše taljenje, vendar vseeno prinaša še velik dobiček. Dva meseca so ga izkoriščali barbari skupno z Italiki in takoj je padla cena zlatu za tretjino po vsej Italiji. Ko so Tavriski to opazili, so Italike pregnali, da bi sami obdržali monopol 7iad prodajo; vendar so danes vsi rudniki zlata pod rimsko oblastjo. Tudi tu podobno kot v Iberiji, se priključuje izkopanemu zlatu še zlati pesek, ki ga s seboj nosijo reke, le da ne v takih količinah. Ta-isti mož primerja Alpe, ko govori o nji- hovi velikosti in višini, z največjimi gorami v Grčiji: s Tajgetom, Lykajom (oba na Pelo- ponezu), Olimpom, Pelijem in Osso (v Tesa- liji); pa tudi s traškim Haemom, Rodopi in Dunakom (v Trakiji). Pravi, da bi uren in krepak mož (tam) potreboval malo več kot en dan za vzpon, na Alpe pa ne bi niti v petih dnevih prišel. V dolžino merijo po nivoju vznožja 2200 stadijev (391 km, prav: 800 km). Navaja le štiri prelaze: preko dežele Ligyjcev blizu Tirenskega morja (Genova-Nizza), dru- gega preko področja Tavrinov (Mont Ceniš?), preko katerega je šel Hanibal, tretjega preko Salassov (Veliki Sv. Bernard) in četrtega pre- ko dežele Retijcev (Brenner?); vsi so strmi. Pravi, da je v teh gorah mnogo jezer, od ka- terih so tri velika: Benakos (Lago di Garda), dolg 500 stadijev in širok 50 (88,8 in 8,88 km, danes: 50 in 13 km); iz katerega teče reka Minkius (Minoio). Za njim pride Verbanus (Lago Maggiore) 400 stadijev dolg in ožji od prejšnjega (71 km, prav: 54 km), iz kate- rega odteka reka Adua (Adda, prav Ticino). Tretji je Larius (Lago di Como), dolg okrog 300 stadijev, širok pa 50 (53,3 in 8,88 km), iz katerega teče precej velika reka Tikinus (na- pak); vse se izlivajo v Pad. Toliko sem imel povedati o Alpah. 3 V 1,3. Po tako obravnanih sekcijah lahko rečemo, da je alpsko predgorje v obliki zaliva, s konkavnim delom obrnjenim proti Italiji. Sredina tega zaliva pripada Salassom (okrog Torina, prav: mesta Como), obe skrajni točki pa sta obrnjeni proti notranjosti, ena doseže Okro in zaliv Jadrana, druga pa Genuo na ligystijski obali (Ligurski obali), ligijski empo- rij, kjer Apeninske gore mejijo na Alpe.* * Zadnji stavek je dobesedno ponovljen vEpi- tome palatina ali Chrestomathia ex Strab sicer ni sporočeno, je le arheološko dokumentirano— pot po bogato naseljeni dolini Reke na Tarsa- tiko in dalje. Lokaliziranje teh karavanskih smeri ni te- žavno. Aquileia-Nauportus je držala ali po platoju Tržaškega Krasa ali po Vipavski do- lini, mimo Razdrtega pod Nanosom in v ob- močju Postojne nekje (morda čez Studeno) dalje na Logatec. To je najnaravnejša zveza na vsem območju, katere prazgodovinske os- nove je poskušal dokazovati že C. Gregorutti (Archeografo Triestino NS 17 [1891] 167). Od nje ločujejo Strabonovi viri drugo, ki je iz Tergesta vodila na barje Lugeon. Ce bi Lugeon, kot menijo mnogi (npr. M. Fluss v: Pauly-Wissowa, Realencyclopädie XIII 1714 z nadaljnjimi podatki), enačili z Ljubljanskim barjem, bi v svojem poteku pot v glavnem ne bila različna od prve. Za identifikacijo pa prihajata v poštev še Planinsko^ polje in Cerk- niško jezero. Ker velja tudi za Planinsko polje pravkar navedeni razlog, in ker ni raz- vidno, zakaj bi Strabonov vir ločeval pot na Ljubljansko barje od poti na Nauportus, ostaja za določitev Lugeon barja dokaj pre- pričljivo Cerkniško jezero, ki je nedvomno vplivalo tudi na fantazijo^ antičnega človeka, tako kot je na srednjeveškega in današnjega. Hkrati pa je na področju med Cerknico in Starim trgom arheologija ugotovila močne prazgodovinske centre in — tako kaže — zgodnjerimske utrdbene ostanke, iz česar bi tudi samo po sebi sledilo, da so dejansko tam čez vodila neka pota. Ker Strabo omenja tudi reko Krko kot transportno možnost, je treba podčrtati, da omogoča geografska figuracija najenostavnej- šo in najhitrejšo povezavo ravno z linijoi Trst —Bazovica—Divača—Pošto j nsko področ j e— Cerknica—Bloke—Velike Lašče—Korinj. Bli- zu te točke je karavanska pot dosegla reko Krko in prišla hkrati na prag prazgodovinske- ga velemestnega gradišča na Viru pri Stični. Ne more biti dvoma, da so se tedanje kara- vanske smeri orientirale predvsem poi velikih, 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ekonomsko zanimivih aglomeracijah. Prav zato je po rekah intenzivno drselo blago proti Siskiji kot žarišču in zbirališču rudnin iz bo- gatega bosenskega zaledja in se spotoma ustavilo v prenekaterem rečnem pristanu na Dolenjskem, na primer nasproti Litije zaradi Vač, pri Krškem zaradi Libne, pri Novem mesitu na Krki in drugod. Strabo pa omenja in poudarja poleg dru- gih še reko Kolpo kot plovno pot, zato mora- mo računati tudi z njo, morda ne le v območ- ju Karlovca in Siskije, marveč ipodaljšano na- zaj do prazgodovinskega bogatega in ugled- nega železarskega centra Podzemelj. Ker pa omenja tudi pot Tergeste-Donava, pomeni, da je bila frekventirana tudi, s staro poštno cesto Dunaj—Trst v glavnem identična, smer čez Ljubljano in dalje na Poetoviono (Ptuj), kar je sicer že arheološko znano.* Trditev, da sta Hrušica oziroma prelaz Ad Pirum Strabonova Okra, je treba odkloniti, ker evidentno iz Strabona to ne izhaja. V šir- šem smislu je bila Hrušica verjetno vključena v pojem Okre, vendar v času Strabonovih virov še ni bila prehodna za večji promet. Potreba, prvič po izgradnji 'modernih' cest sploh, in drugič, po čim krajših in direktnih komunikacijah je nastopila šele po rimski za- sedbi zahodnega Balkana in v času gradnje vojno-upravne in obrambne službe po Iliriku. Hkrati s to gradnjo in s temi tendencami so začeli opuščati stare trgovsko^prometne cilje (na primer. Stično, Vače in druga prazgodo- vinska mestna gradišča). Posamezne sekcije prazgodovinskih potov so padle na stopnjo vaških poti in povezav med zaselki. Tedaj so skrajšali za 1 dan potovanja tudi staro sek- cijo Aquileia-Emona, in sicer v traktu Ajdov- ščina-Logatec, ki so jo speljali, ne več čez Razdrto, temveč čez Col in Hrušico (Sv. Je- dert), kjer je bil postavljen kontrolno-varo- valni blok (kastei) Ad Pirum. Iz virov, ki jih imamo, ne izhaja drugega, kot da je Okra tisti del kraškega višavja med Julijskimi Alpami in morjem, čez katerega je tekel promet v 2. in 1. stoletju pred Kr.: med Akvilejo in Nauportom ter med Terge- stom in močvirjem Lugeon (po vsej priHki Cerkniško jezero). S tem zožimo pojem sedla na prostor Razdrto med Nanosom in višavjem Travnik-Cerovec (Vremščica), oziroma raz- širjeno proti izhodiščema še sektor Tržaške- ga Krasa. Markantna točka-reper, imenovana Okra, postaja spričo tega in neprisiljeno — in v bistvu edina zares daleč vidna in izstopajo- ča — Nanos. Mesto Okro je treba iskati v tej regiji, bliže območja Kamov, to je Trsta in Furlanije; vendar ne vemo, kako globoko vzdolž prazgodovinske prometne smeri so le- ti pronicali. Nedvomno si je vselej zaželela vsako donosno prometno linijo v celoti pri- lastiti ena sama etnična skupina zaradi mit- nin, politične kontrole in obrtne koristi. Ni izključeno, da je mesto Okra dejansko Smihel pri Hrenovicah, lokalizacijskih možnositi pa je še več. Kaže, da se je pojem Okra, omejen sprva morda na Tržaški Kras in Nanos, raz- širil na kraško področje sploh, oziroma da so to storili geografi iz razlogov poenostavlje- nega imenovanja, in se v tem primeru dejan- sko močno približal naokrog njega živečim plemenom in rodovom Japodov, Subokrinov, Kamov in drugih. Vsi zgoraj našteti elementi in ugotovitve so zožili možnosti za lokalizacijo Okre na ožji prostor s središčem Razdrto-Nanos; so precizirali prometne smeri med Italijo in Ili- rikom za čas 2. in 1. stoletja pred Kr.; soi po- kazali na atraktivnost prelaza v luči plemen- ske zgostitve okrog njega; so eliminirali Hru- šico (Ad Pirum) iz kombiniranja v zvezi z Okro; so kolikor mogoče utemeljeno v tem kontekstu locirali 'barje' Lugeon. Naslednja naloga bo, aplicirati te ugotovitve na potek zgodovine od časov etruščansko-venetskih ka- ravan, od halštatskodobnih kontaktov, ki so sprožili prvi doslej znani višek vzhodno-alp- ske kulture v starem veku, in predvsem tudi v času od ustanovitve Akvileje (181 pred Kr.), kar je v veliki meri posledica prazgodovinskih vdorov čez Okro, do definitivne rimske za- sedbe Balkana za Avgusta, torej za obdobje, ki ga obravnava tudi Strabo. OPOMBE 1. Verrius Flaccus, avgustejski učenjak in pro- fesor, je napisal med drugim tudi neohranjeno etimološko slovarsko delo de significatu ver- borum. Izvleček iz tega je v drugi polovici 2. st. po Kr. pripravil Sex. Pompeius Festus (in iz njegovega dela še enega Paulus Diaconus v 8. St.). Ohranjena je druga polovica Festovega iz- vlečka, ki ga je izdal W. M. Lindsay v založbi Teubner 1913. Po njem je mogoče soditi, kakšna zakladnica podatkov, rekov in primerov je bilo Flakovo delo. V tekstu omenjeni Li vi j je L. Livius Andronicus (ok. 284—204 pred Kr.), prvi rimski tragik, čigar dela so ohranjena zgolj v odlomkih, medtem ko Ateius Philologus, ki se tudi omenja, od drugod ni poznan. Taenaros je bil rt v Lakoniji, Pelios gora v Tesaliji, Chiron Ahilov učitelj. — 2. To mesto je glavni, žal pre- malo zanesljiv vir, na osnovi katerega so poiz- kusili precizirati leto zasedbe Norika; hkrati naj bi se dalo iz njega sklepati, kdaj so bila napisana ta poglavja Strabonove knjige. V kombinaciji z drugimi podatki (prim. E. Swroboda, Camuntum* [1964] 233 ss) so se strokovnjaki skoraj enoglasno odločili sprejeti leto 15 pred Kr. za datum za- 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 sedbe Norika, kar je točno. V tem primeru, skle- pajo dalje, da je Strabo napisal to poglavje leta 18 po Kr. Tej dataciji je ugovarjal edino E. Swo- boda (v študiji Zur Okkupation Noricums, Klio 28 [1935] 180), ki je duhovito pokazal na netočnost podatkov in virov ter predlagal tot datum zasedbe leto 9 pred Kr., kar pa nedavno odkriti napisi na Stalenskem vrhu nad Gospo- svetami zavračajo (prim. J. Sasel v: Historia 16 [1967 ] 70 ss). — 3. To mesto in zgodba o Argo- navtih, ki so po legendi bežali v Istro ( v bistvu čez Oki^o), ter ime Nauportus samo pričajo — poleg arheoloških najdb — o relativno intenziv- nem prazgodovinskem prometu na tej liniji, k čemur prim. tudi mojo studijo 'Keltisches por- torium in den Ostalpen', objavljeno v zborniku Corolla memoriae Erich Swoboda dedicata (Graz- Köln, 1966) 198 SS. — 4. U. Kahrstedt je v delu 'Studien zur politischen und Wirtschaftsgeschi- chte der Ost- und Zentralalpen vor Augustus', Nachrichten von der Gesellschaft der Wissen- schaften zu Göttingen, PhUologisch-historische Klasse 1927 str. 1—36 analiziral tudi te sekcije Strabonove Geografije in si zastavil vprašanje, zakaj opisuje pisec v dveh knjigah (4. in 7.), to je dvakrat, prehode čez Okro, a vsakokrat dokaj različno (npr. različna navedba razdalj, opis rek, navajanje etnične poselitvene podobe; tako so Japodi po 4. 6. 10 na obeh straneh Okre, po 7. 5. 2 blizu nje, za ostalo glej prevod). Ker je ugo- tovljeno', da je Strabo delal v avgustejskem ob-, dobju in da zgoraj opisanih področij ni poznal osebno, sklepa Kahrstedt, da se je moral osloniti v celoti na literaturo. Ta pa da je časovno dvoj- na: starejša, nekako iz sredine 2. stoletja pred Kr., ki jo reflektira v 7. knjigi, in mlajša iz prve polovice 1. stoletja pred Kr., ki naj bi jo dal za osnovo podatkom v 5. Navedbe za prostor, ki ga obravnavamo, v 'mlajši' literaturi očitno nißo bile skladne z onimi v 'starejši', in ker jih pisec ni umel uskladiti, jih je navedel raje dva- krat. Vulič in Alföldi (gl. zgoraj str. 14) dvomita v Kahrstedtovo analizo, ne dovolj utemeljeno. — K prevedenemu Strabonovemu mestu prim. še omenjeno Chrestomathio VII 48 (Müller, GGM 574): Pod 6. stopinjo lezi gora Alpis, njen gorski hrbet se skoraj v ravni črti razteza do Haima, ki se neha pri Črnem morju. Imenujejo se vsaka posebej takole: Alpis, Okra, Karovanka, Albis, Bebia; to so ilirske gore. Makedonske so: Ber- tiskos, Skardon, Orbelos, Rodope, Haimos; zad- nji dve sta traški. Med tem gorskim hrbtom in Donavo prebivajo tale plemena: Raiti, Vindeliki, Noriki, zgornji in spodnji Parumci, Skordiski, Dalmatai, zgornji in spodnji Mezijci, ki segajo do otoka Peuke. Iliri, Makedonci in Tračani juž- no od tega hrbta. '— 5. Navedena plemena so dokumentirana z viri, njih lokacija je okvirno nesporna, seveda pa na kartah z malim merilom manj z velikim pa bolj točna. Prim. P. Petru, 'Vzhodnoalpski Taurisci', Arheološki vestnik 19 (1968) 357 ss.; k Ambisontom J. Sasel v: Živa antika 22 (1972) 140 ss. — 6. Izredno za- nimiva karta gradišč na Slovenskem, ki jo je pripravil Franc Truhlar in ki bo objavlje- na v delu Arheološka najdišča Slovenije (ver- jetno 1974), ponazarja večje in manjše pose- litvene centre za halštatsko in latensko obdobje. Poselitev je zelo gosta, če pomislimo, da gra- dišča lahko enačimo z našimi vasmi, trgi in po- samezno celo z mesti. Njihovo razporeditev dik- tira geografska figuracija (npr. vzdolž dolin), pa tudi gospodarske osnove, pogojene z zemljo. Kot današnje vasi, tako so bila tudi gradišča pove- zana s potmi in Icolovozi. V sektorju Okre so gradišča evidentno razporejena v smeren, ki smo jih na osnovi Strabonovega besedila na- kazali zgoraj. 17