Anica   in piščeta
Hitro, hitro ljuba mati,                      Čujte, čujte, koklja vpije!
Piškam moram jesti dati;                  Hočem videtf, kaj se vi]e?
Dajte piškam proseka,           ¦            Gerdi kanjuh je pnderl,
Lepo pros'jo piičeta.                           Koklji piško je pozerl.
Pik, pik, pik, kako letijo,                  Koklja svoje piške brani, _
Revice se veselijo:                              Gerdi kdnjuh raora vstran..
Kako radfi zobljejo!                            Qj poglejte, mamica
Vboge piške, lačne so.                        Kako piške rada ima.
Koklja zevna ne pozoblje,                   Pod peroti je zakriva,
Da bi piške dosti doble.                    Glej na persih je ogreva;
Oj kaj dobra mati stri,                      lehko se počijejo,
Da otroke oskerbi!                             Strah in zima jih ne bo.
Piske so se nazobale,                         Mama! tak bom jaz zavpila.
Lehko bojo zdaj šetale,                      K vatn pribežala, se sknla,
Vse za kokljo čivkajo,                        Kedar pride dušni tat,
Kam jih li peljala bo?                      Me v nesrečo odpeljat.
(Slomšek.)
Franjici w je ta pesen jako dopadla, in ker so jo mati za kratek čas večkrat ponavljali, kmalu jo je tudi Franjica ua pamet znala, da si ravno je bila se
jako raajhen otrok.                                                                            o -