mm■ 8§ž
Amerikanski Slovenec
O/ A ,



List za slovenski narod v Ameriki lit glasilo K. S. K. Jednote.
~ o
3. štev.
Joliet, 111., S. ja^n-metT:-.-- 1. 1900.
Letnik IX.
MONSIGNOR BUH
je prejel monsignorgko cast <lne 27. dec. 1899.
NADŠKOF IRELAND GOVORNIK.
Nekaj črtic iz njegovega življenja.
O siavnosti, ki se je vršila na čast Msgr. Buh-ii v Duluthu dne 27. dec. ">• 1. nismo prejeli nobenega dopisa, j Naslednji dopis smo povzeli i z čas-"ika "Duluth Herald".
minjala zgodovina katoliške cerkve v Združenih državah. Kmalu za Barago je prišel "oče" Pire in tudi pričel delovati med Čipeva-Indijanci toda večinoma po Minnespti. Vsled tridesetletnega delovanja si je Franc Pire pridobil nevenljivih zaslug za katoliško cerkev.
Po vepodbudljenju gospodov Barage in Pirca je še mnogo slovenskih mladoničev zapustilo svoj dom ter se podalo v Ameriko.
Se poseben vzrok, da se danes spominjamo Slovencev, je ta, ker je ta veleč, gospod, komur danes izkazujemo zasluženo čast, tudi Slovenec. Leta 1804. je č. g. 1'irc obiskal svojo domovino ter govoril svojim
4
Monsignor Jok. F. Buli.
Duluth, Minn., Dec. 27. — Tako •davnih cerkvenih obredov še ni videla duluthska katedrala, kakor so 8e vršili danes zjutraj. Ob navzočnosti nadškofa Irelanda iz St. Paula, mnogih škofov, kakor: Cotter iz Winone, Shanley iz Fargo in Trobec iz St. Clouda in opata Engelna iz Collegeville, Minn, in družili je bila podeljena monsignorska čast veleč, g- Jos. F. Buh-u. — Izmed slovenskih duhovnikov so bili navzoči sledeči čč. gg.: J. Stariha, generalni vikarij v St. Paulu; A. Plut, Sleepy Eye, Minn.; Jan. Tori, Winsted, Minn.; M. Bilban, Virginia, vMinn.; Pinion Lampe, indijanski misijonar na White Earth, Minn.; Roman Homar, indijanski misijonar v Clo-4uet, Minn.; F. Jager iz Minneapolis, Minn.; M. Savs iz Delano,Minn.; f. Košmerl iz Duluth, Minn.
Pontifikalno veliko mašo je daroval prevz. g. Jakob McGolrick, duluthski škof. Takoj ])0 evangeliju se je pričel obred preoblečenja.
Nadškof Ireland je poblagoslovil °blačila in z njimi oblekel veleč. g. Huli-a.
Nato je č. g. Čorbe 11 prebral papeževo pismo pisano veleč. g. Buh-u v latinskem in angleškem jeziku.
Pismo se glasi:
"Zaradi Vaše gorečnosti in truda-polnega delovanja uie<l Indijanci, da se jim prižge luč svete vere ter ^»šega uzornegain krepostnega življenja in zaradi Vašega skrbnega sodelovanja pri upravi škofije zdite 8e nam vredni časti, katero Vam tem potoni podeljujemo."
Nato je imel nadškof Ireland svoj govor, v katerem je omenjal pomen monsignorske časti. O veleč. gosp. niorisignorju je govornik govoril
sledeče:
"Med misijonarji, s pomočjo kadrih 8e je iu£ svete Vere širila tako hitro po Severo-Zapadu, zavzemajo Mko odlično mesto tudi slovenski duhovniki. Prvi med njimi je bil nepozabni Friderik Baraga, prvi škof v Marquette, Mich., ki je sam po-kristijanil skoro vse Čipeva-Indi-Ja'ice, in kot takega se ga bode spo-
prijateljem o potrebi duhovnikov po teli krajih. Med onimi, ki so od šli z njim v Ameriko, je bil jeden gospod veliko starejši od svojih ostalih tovarišev. Ta je že v domo vini veliko deloval za vero, pa hotel je več storiti v tuji deželi med pa-ganskimi Indijani. Ta gospod je bil Jožef F. Buli, ki je prišel leta 1864. v St. Paul. Tedanji škof Št. Paulski ga je odločil za misijonsko delovanje med Čipeva-Indijanci, in leta in leta je deloval med njimi v pomanjkanju in uboštvu. Iskal ni svetne slave, ker je popolnoma daroval samega sebe Bogu in božji časti. Hitro se je naučil jezika svojih ljubljenih Indijancev in da bi tem uspešneje širil sveto vero med njimi, sestavil je tudi molitvenik in katekizem za Indijance v njihovem jeziku.
Slava slavnim Slovencem: Baragu, Pircu in Buhu.
Ko se je našla železna ruda na severu Minnesote, drli so ljudje vsakovrstnih narodnostij v te kraje. Zopet je bil veleč. g. Buli izbran za misijonsko delovanje med njimi, kajti bil je najbolj sposoben za to vsled velikega znanja tujih jezikov. Ko je bila ustanovljena duluthska škofija, postal je ta gospod njen generalni vikar.
Pokažimo torej ob tej priliki, da tudi mi pripoznavamo ugledno delovanje veleč. g. monsignorja za katoliško vero. Izkazuj mo mu čast, katera mu gre in katero mu je tako očitno priznal poglavar katoliške cerkve naš slavni Leon XIII."
Po dokončani cerkveni slovesnosti je bil slavnostni banket v akademiji sester benediktink.
Veleč. g. Monsignor je dobil tudi veliko število različnih častitk. Nadškof F. X. Katzer i/. Milwaukee mu je osebno pisal in častital ob tej priliki. Slabotni starček, monsignor A. Ravoux, jedini še živeči prvi minnesotski misijonar mu je tudi častital. Nobeden teh dveh cerkvenih dostojanstvenikov ni mogel biti pričujoč pri slovesnosti; prvi je bil zadržan iz službenih ozirov; drugi pa vsled bolehnosti pozne starosti.
Izmed drugih je veleč, gospod dobil tudi sledeče brzojave:
"Joliet, 111., Dec. 27, '99: Veleč. Msgr. Jos. F. Buli! Castitamo Vam in kličemo na mnoga leta! V imenu 'Amerik. Slovenca': F. S. Susteršič, Max Buli, A. Nemanič, .1. Grahek, A. Golobitsh, .1. Kukar, F. Slabe."
"San Francisco, Dec. 27, '99.: Veleč. Msgr. Jos. F. Buh. Hrvati u Americi prieko Troiedne Kraljevine čestitaj u Vam na podeljenom časti. Uprava Tiskare."
Nekoliko črtic iz življenja veleč.
Ms«t. Jok. F. Buli-a.
Rojen je bil na Kranjskem pred 07. leti in se izselil v Ameriko na povabilo "starčka misijonarja" Fr. Pirca, kateri je oskrboval takrat misijone po severni Minnesoti in obeh Dakotah. Vkrcal se je na la-dijo v Ilavru na Francoskem 10. aprila 1864. v družbi 10. mladeni-čev, med katerimi so bili tudi sedanji nadškof v Milwaukee Fr. X. Katzer, in sedanji škof v St.Cloudu, Minn., njegov rojak Jakob Trobec. V St. Paul je dospel meseca maja in ostal tam do novembra istega leta. Tedaj ga je pa pokojni škof Gracef odločil za misijonsko delovanje med Crow-Wing Indijanci. Od tod je odšel proti jezeru Winnibigošiš, kjer je ostal čez zimo v mali sobici, ki je služila ob jednem kot cerkev, šola in spalnica. Prihodnjo spomlad je že pridigoval Indijancem v njihovem domačem čipevanskem narečju. Leta 1865. se je povrnil v St. Paul k duhovnim vajam. Ker mu je primanjkovalo sredstev za vzdrževanje Indijanskih misijonov, je od tedaj naprej deloval v Belle Prairie, obiskujoč tudi Little Falls, indijansko kupčijsko tržišče, kamor so se belci umaknili po vstaji Indijancev leta 1802. Tuka j je postavil "t;i:V<>v brunov, v kateri je škof Grace podelil zakrament sv. birmo in še tisto leto je zopet napravil novo cerkev v Crow Wing. Leta 1806. je sezidal cerkev v North Prairie, jedno v Rich Prairie in dve v Gilmantown, jedno za Poljake in drugo za Irce in katoliške Ivanadce. Leta 1868. je postavil cerkev in šolo v Long Prairie.
Jeden najznamenitejših dogodkov njegovega misijonskega delovanja je ta, da je bil on prvi misijonar, ki je obhajal versko službo na White Earth 21. februarja 1869. Leta 1871 je pričel delovati v Brainerd ter tu postavil jedno cerkev. Leta 1875. je spremljcval škofa Seidenbuscha, ki je podeljeval zakrament sv. birme po St. Cloudskem vikarijatu, ter obiskal nič manj kot 14 mest.
Od 1877. do 1878. je oskrboval vse inisijone ob Northern-Pacific progi od Dulutha <lo Brainarda in od Carltona do Ilinckleya. Na wis-consinski strani pa je oskrboval Superior, West-Superior, Bayfield, Ashland in La Point. Leta 1878. je imel poleg dr uzega se te misijone: St. Joseph, Otter Tail county, Per-ham, Little Falls in Belle Prairie.
Leta 1888. je odšel v Tower, kjer še sedaj prebiva. Med tem časom je sezidal eerkve v Toweru, Two Harbors, Ely, in na Virginiji. Da bi nabral kaj misijonarjev, je veleč. g. Buli obiskal dvakrat Evropo, leta 1870., ko je obiskal tudi sveto deželo, in 1883., ko je obhajal svojo srebrno sv. mašo. Obakrat je pripeljal s seboj nekoliko dijakov.
Našim rojakom so preveč znane velike zasluge, ki si jih je pridobil veleč. g. monsignor za Slovence, iz-dajavši dolgo vrsto let prvi slovenski katoliški list v Ameriki.
Slava takemu možu!
Slovenci! slavimo slavnih sinov Slave slavo!
NESREČA V CERKVI.
01» polnočni sv. masi v nedeljo, dne 1. i::nuarija 1900.
Oltar v ogKju in prestrašeno ljudstvo dere. v paniki k vratom.
Hladnokrvnost duhovnika, kije pomiril vernike, odvrne večjo nesrečo.
Gen. Lawtonov zaklad.
Kakor smo že poročali je bil gen. Lawton ubit na Filipinih meseca decembra. Kmalu nato so pričeli dobrohotni ljudje nabirati denar za njegovo družino. Do 2 januarja znašajo prispevki 139,263.35. Res. lep dokaz občnega priznanja hrabrosti pokojnega generala.
Holyoke, .Mass. 1. jan. — Zgodnja sv. maša na novega leta dan v cerkvi Presv, Srca bi bila kmalu končana z velikansko izgubo življenja vsled nastale panike.
V cerkvi ju bilo 1,500 ljudij, tako da je bil vsak kotiček poln. Rev. P. A. Phelau jc daroval sv. mašo, ko so se na jetinistrani oltarja užgali okraski. V trenutku je bilo vse okoli oltarja v ognji:. Krik ,,ogenj" se je razlegal po c(jrkvi, in vse je drlo proti vratom.; V silni gnječi je bilo poboj enih več' oseb.
Da se pa nI. še večja noreča pripetila zahvaii'1 sc je treba ifekaterim možem, ki «<>» vso hladnokrvnostjo šli na delo te. pogasili ogenj, predno se je razširil, Ko so ljudje videli, da se jim ni trebil bati za življenje, so se takoj pomirili i" redoma šli iz cerkve. :9&
Ranjenih je bilo več oseb, toda nobeden smrtno.
yrata odprta, se je vstop v cerkev nekoliko olajšal. Toda cerkev je bila že do zadnjega kotička natlačena, in več kot tisoč oseb je moralo domov, ker niso dobili prostora, Ivo seje naval polegel, je nabrala policija veliko število najrazličnejših stvarij pred cerkvijo, pohojenih molitvenih knjig, žepnih robcev, rokovic, očal, klobučnih peres itd.
Vlaka zadela.
St. Paul, Minn., 3. jan. — Osebni vlak Chicago Great Western železnice je trčil nocoj na tovorni vlak Northern Pacific proge blizu mosta čez reko Mississippi v vzhodnem delu tega mesta. Sedem mož je ranjenih, in noben popotnik na osebnem vlaku ni bil poškodovan.
Zgorela na postelji.
Chicago, jan. 3. — Mrs. Minnie Fox je izgubila danes svoje življenje na jako grozen način. Njen soprog je bil prejšnji dom zaprt zaradi nerednega obnašanja. Mrs. Fox vsled tega dogodka razburjena, se jo trudna vlegla na posteljo ter zaspala. Njen 4-letni sinček Alfred jc med tem dobil v roke košček papirja ga zvil skupaj, ter ga prižgal na plinovi luči. Toliko časa je držal v roki goreči papir, da se je sam dobro spekel, nato pa je ostalo spustil na posteljo, kjer je ležala njegova mati. Hitro so se vnele rjuhe in odeja in kmalu je bila vsa postelja v oguju. Mali dečko je zbežal ven, klicaje na pomoč.
NOVE BITKE.
/
yL
f/fy
BURI, SO NAPADU 51 (MOTENO.
Zmaga generala French v pravi luži.
Colesberg ni bil vzet kakor so poročali Angleži.
ZAJETJE NEMŠKIH LADIJ.
Duhovnik nabrani nesrečo.
St: Louis. M<>., 1. jan. —Med veliko sv. mašo 6 polnoči v cerkvi sv. Patrioija <r'.-e • lila goreča sveča ter jBsgnla o*f*>". Takoj je nastal velik uči :	ni! i po vsej cerkvi, ki jr • i '.v . o	fKo-rjlv strežnik pri darovanju premaknil knjigo raz oltar je po naključku preobrnil gorečo svečo, ki je takoj užgala vse cvetlice. Hitro je bilo vse v ognju in plamen je mogočno švigal proti stropu. Vsakdo je skušal prej ko mogoče priti skozi vrata.
Tedaj pa je vstal Rev. Densey, župnik te cerkve, ter ukazal vernikom, naj ostanejo v klopeh, ter rekel, da ni nobene nesreče, ker je oltar iz marmorja in da bo ogenj že sam ugasnil, ko se ne bo mogel več ničesar prijeti.
Nato se je ljudstvo pomirilo, ter sede v klopeh in mole sv. rožni venec pazilo, kako je ogenj ugaševal. Ko je vso ugasnilo, se je služba božja nadaljevala, in ix tisočerih src je kipela zahvala proti nebu, da se ni pripetila kaka večja nesreča.
Gnježa med cerkvenimi vrati.
Chicago, 2. jan. Marsikateri izmed več tisoč obiskovalcev se bo spominjal šo dolgo polnočniee na novega leta dan v katedrali Presv. Imena na State in Superior ulici. Po več-urnem čakanju in prezebanju pred cerkvenimi durmi, nastala je med množico grozovita gnječa koj ko so se odprla vrata.
Ženske so ječale, (otroci jokali in možki so so se grozili v silnem pritisku. Obleka je bila raztrgana, klobuki zmečkani ter vsakovrstne reči vržene na tla in pohojene. Že ob deseti uri zvečer ho se začeli shajati ljudje od vseh stranij želeč si oskrbeti prve sedeže, ter potrpežljivo čakali, da bi se odprle duri. Okoli 10. ure je že več ko 1000 ljudij stalo zunaj na mrazu. Po preteku te ure pa je prihod ljudij iz različnih stranij postal občen. Mraz je bil pa tako hud, da. je mnogim ljudem ozebel nos, roke, noge in ušesa.
Ob polu dvanajstih so se odprla stranska vrata. Možje, žene in otroci so se hitro odpravili proti uhodu. Ona množica pa, ki je bila zadaj, želela je tudi priti hitro na gorko. Tedaj pa je nastala grozna gnječa med ozkimi vrati, skozi katera sta že itak po dva in dva komaj šla ob jednem. Policijska straža pri vratih je bila nezmožna proti silnemu navalu. Ko so bila kmalu potem tudi glavna
sosedi kaj se je zgodilo, so hitro naznanili stvar požarni hrambi. V petih minutah so že bili ognjegasci na mestu, toda prišli so že prepozno. Gasilec Jakob Murphy je začel vleči odejo raz gorečo postelj. Skušal jojsbmlija nesrečno mater, pa brez uspeha. '	- - .. VSIQ
Pri oltarju umrl.
Pittsburg, Pa., Dec, 31. —Rev. Tomaža Congrowe v cerkvi sv. Bri-gite je prijel krč med veliko sveto mašo zadnjo nedeljo. Prišel je ravno do najsvetejšega dela sv. maše, ko je začel zdihovati in pojemati. Naslonil se je na oltar da bi si opomogel, vendar so ga morali odnesti iz cerkve. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je takoj padel v nezavest ter danes umrl. Star je bil 53 let in ko se je pred sedmimi leti podal na pot v staro domovino, je praznoval svojo srebrno sv. mašo na ladij nem krovu.
Car se ne bo vtikal.
London, 4. jan. Ruski car Nikolaj II. je zagotovil angleškega poslanca v Petrogradu, da se angleški vladi ni treba nikakor bati, da bo Rusija pričela vojsko zoper njo. Ker se Rusija po obljubi, ne bo vtikala v južne-afriške razmere, zagotavlja se, da bodo tudi Francozi ostali mirni.
London, 3. jan.—Buri so danes zjutraj napadli Molteno. Huda bitka se je vnela od vseh stranij. — To hribih okoli mesta Colesberg vlada krvav boj. V včerajšnih poročilih se je reklo, da je Gen. French vzel to mesto. Temu ni tako. Omenjeni general še blizu mesta ni mogel priti, ker je obdano z velikim krogom strmih gričev, na katerih so se Buri utrdili, Vsak naskok na nje je bil brez vspeha. Burska artilerija je izvrševala dobro delo.
Odkar je prišel gen. Joubert proti Ladysmithu ni dal Angležem nikoli miru. Buri so se utrdili okoli mesta ter streljajo neprestano na angleški tabor. Gen. Buller je tukaj poveljnik angleških čet ter hoče z ved-nim pošiljanjem patrolnih straž zmotiti Bure. Od 18. dec. do 29 dec. so štiri kroglje ubile jednega angleškega častnika in trinajst mož, ter ranile trinajst častnikov in jednajst mož.
Pri Kimberley so Angleži in Buri v vodnem oguju. Še le pozneje so angleške kroglje sovražnike nekoliko pomirile.
Vlada v Londonu priznava da angleško topničarstvo ni tako izurjeno kakor bursko.
V zadujnem času je angleško ladi-jevje zajelo dve nemški ladiji'v zalivu Delagoa. Jedna ladija ,,Bun-desrath" je imela na krovu 5 velikih topov, 50 ton različnih krogelj in 180 izurjenih topničarjev. Ker spada ta zaliv portugalski vladi, nastal je na Nemškem velik nemir in cesar je že poslal križarko ,,Schwalbe" v južno-afriške vode, da varuje nemške koristi. Tudi portu-galoki kralj je obljubil, da so hoče potegniti nekoliko za svoje pravice, ter tako pristriči angleško oholost.
Zopet zajeli ladijo.
*
Bero lin, 4. jan. — Nemški poštni parnik ,,General" je bil danes zajet pri Adenu. Angleške čete so stopile na krov in preiskale vso ladijo, ako ima kaj streljiva in orožja za Bure. Ta parnik kakor ,,Bundesrath" je lastnina nemške vzhodno-afriške družbe. ____
Rudnik je bil poln plina.
Union tow n, Pa., 3. jan. — Uzrok razstrelbe v Braznell rudniku 23. dec. je bila obilna množina raz-streljivega plina, ki jo že napolnil mnogo prostora. Jakob liadoliff, kurjač, je bil najimenitnejša priča pri preiskovanju. Vsako jutro, predno so odšli rudarji na delo, bi moral on preiskati rudnik, če je v njem kaj nevarnega plina. Smešno je bilo to, kako je on meril plin. Ko je plamen že švigal 12 palcev visoko nad njegovo svetilko, je on naznanil, da je samo 4 palce plina v rudniku. Preiskovalci so se čudili njegovi nevednosti, kako je mogel naznaniti, da je trikrat manj plina v rudniku, kakor pa ga je bilo v resnici. — Zopet je moralo 19 nedolžnih ljudij zgubiti življenje radi nevednosi in nemarsti jednega človeka. •!
Kuga na Manili.
M a n i 1 a, 3. jan. — Zdravstveni uradnik je našel danes v neki hiši Filipinca, na katerem bo je videlo, da se ga je prijela bubonična kuga. Blizu tam sta nekoliko popreje umrla dva človeka zelo sumljive smrti. Javni zdravstveni urad je ukrenil najpotrebnejše, da se bolezen ne razširi.
Adairville, Ky., 3. jan. — Vsled nekega prepira v uradu dr. Gay-aje danes zjutraj dr. M. T. Gay ustrelil Ed. O. Griffey-a, nato pa samega sebe v srce. Oba sta takoj umrla. V tukajšnih krogih sta bila na dobrem glasu.
Rockford, 111., 31 dec__Dve
blagaj niči sta bili tu danes zgodaj zjutraj razstreljeni; jedna v Peacock pivovarni in druga pri Safford lesni družbi. Ukrasti niso mogli niti $100.
Nitroglicerin so rabili roparji v obeh slučajih, in blagajna lesne družbe je bila razstreljena na drobne kosce. Pri blagajni Peacock pivovarne so bila samo vrata razstreljena. Tu so roparji vzeli iz jednega predala $25. K sreči niso odprli notranjih vrat, kjer je bil spravljen velik kup zlata.. Policija je zaprla štiri može, ki so prvi naznanili to novico.
J a ne s vi lie, Wis., 2. jan. — 20 delavkam v službi Isabel Manufacturing Co. je bilo ilanes vzeto delo, ker so vedno preveč govorile. — Delovodja jih je večkrat opominjal naj ne vlečejo vedno ljudij čez zobe in ne mlatijo prazne slame. Ker pa, iiiso ubogale, jih je takoj spodil, rekoč, da bi moral vsak delovodja s takimi delavkami tako napraviti.
JOHN KUKAE,
glavni zastopnik paro-forodtiih družb na
vseh črtah.	^
Prekornorske in Mesnidm liste v , stari kraj in nasprotno.	,
Rojaki, l<i kupujaio od mene prekmurske tikote, se hvalijo z dobro postro/.bo na suhem in na morju.
Pošiljam denar v staro domovino po dnevnem kurzu.
V teku pol leta sem poslal čez 50 tisoč dolarjev v staro domovino in do zdaj ni bilo Se nflcade pritožbe ali sitnosti. Kdor po meni poSlje denar, je gotov, da ge bo dobil tisti, komu jo namenjen.
Rojaki! Ako liočete varno potovali in po gotovem potu pošiljati svoje teško zaslužene novce domov, obrnite se na svojega rojaka:
john kukar,
920 North Chicago Street,
JO'LIET, ILLINOIS.
Telefona številko 34^
SV0.1I K SVOJIM!
Ravnokar je izšel
katekizem
za
katoliške šole v združ. državah ameriških.
Sestavil in izdal Rov. F. S. SusteršiČ
Z dovoljenjem prež. gosp. .1 a k o b a T robec, škofa v St. Cloud, Minnesota.
Cena 40 centov.
Dobiva se pri Rev. F. S. Šustersif, 812 N. Chicago St., .loliet, 111. in pri „Ame-r kanskem Slovencu."
JOHN J. WELNITZ,
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski.
Suite 406, Cutting Building, Tnlipt 111 Telefon 244.	J UMI, 111,
w. c. Holzhauer,
LEKARNAR.
'•) North Cliicago',;8trceJi,-
JOXlET,; ILL INOIS.
Prodaja razna zdravila in kemikalije. Posebno pazimo na zapiske. Imani o najboljše pasove in garantiramo za njih .rabo. Cene so najnižje. Oglasite se pri nas.
ROJAKI!
Za Božične praznike
imam naročeno importirano
PLZEUSKO PIVO
♦©♦oo+o*
V moji gostilni, je dobiti vsaki (m brezplačna dober "lunch".
Prodajam vže 10. leto tikote za v stari kraj, ali' iz staro domovino za Ameriko. "Hamottrg-AMkiuc ax Link" je jedna najboljših črt in to zastopam jaz. Kdor ima kak .folmaht' za napraviti, naj se oglasi pri meni. Izkušnje no manjka. Se priporočam slovenskemu občinstvu:
JOS. STUKEL,
na voglu Jackson in Indiana ulic, J0LIET, ILLINOIS.
POJDI K
Heintz Brothers
....PO.. ..
groceri, plehovino, glaže-vino, svetilnice itd.
Vse po najnižjih cenah.
Heintz Brothers,
203 Jefferson Street, JOLIET, - - ILLINOIS.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —->
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so našo
"The U, S." 10c. in "Meerschaum" 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v loliet, Ills.
ROJAKI! Pristopite k slovenskim, katoliškim podpornim društvom.	t
A. NEMANICH,
slovenska^ gostilna
(CARNOLIAN ^MPi* SALOON.) »15 TVoi'tli Scott Street, corner Oliio Street,
JOLIET, II_.X_.I3SrOIS.
Točim vedno svojo Sehringovo pivo, nar boljši Kentuckysko, Kalifornijsko in z stare domovine importirani tropinovec, slivovic in kimlovic. Vsakoverstne smodke, tudi od rojakov delane. Velika zaloga vsakoverstnega in tudi Kalifornijskiga vina. Obiskovalcem moje gostilne je celi dan na razpolago gorki prosti prigrizek. Na prodaj imam 00 vedrov domačega vina iz Ncwyorskega grozdja. Pokušnja na razpolago v moji kleti. Vino je orno in belo.
BRATA NEMANICH, TRGOVCA Z GHOCERIJSKIM BLAGOM,
913 North Scott Street, Joliet, 111.
Velika na novo založena prodajalnioa grocerijskega blega, suhega mesa in deželnih pridelkov. Hitra postrežba vsakemu. Vozi se v hiše dvakrat na dan.
-A-KZO HOČEŠ
. . Božične praznike
kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku, oglej si našo pro-dajalnico. Imamo veliko zalogo.	,
Zlatnine in srebrni ne, na izbero, srebrnih [in	IjjfflM
zlatih ur, budiltiih ur, žepnih namiznih in sterskih	^Slr
«r, urnih verižic, muzikalnih instrumentov.
Vsa popravila ur in- druge zlatnine in srebrnine izdeluiemo točno in
Karol Ohsterle, rnjsm-i
lOG Chicago uliea,	JOLIET, ILL-
NA PRODAJ
imam zeinljišda "v vseli, krajih mesta po nizkih cenah. Lote odL ijj{150 naprej. Način plačevanja si leliko izbereš sani,
denar na posodo,
Posojujem denar v 3s.a,3sLoršnem.-Icoli znesku, deili pomagam ku.piti si svoj dom ali izp>laoali kak star dolg, z j ako ugodnimi -pogoji.
REAL ESTATE!
dolarja — Franc Čudince; Krasno 5 svetilnico-—M. L. Kpeli; Album — I Anton Dovjaka, .Toliet; Mašna knji- j ga — Jakob X<>vak, Waukegan; ] Zofa — Hanibale Panattoi i; Petro- | lej-peč— Fr. Douhek; Utireau — ; Karol Medic; Stol. - Janez Koščak; | Bicycle — Anton Vklek; Pisalno | miza — Matej Žit!;'. Waukegau; Citre —Janež Sadar, ;<sy»th Chicago; Zimsko suknjo — 'Jožef Brežik; Stol — Jožefa Mazik; K raVno šatuljo — Jos. Goitan, South Chicago; Stol — Franc Fort; Stenska ura — Janez Petrovčič; Srebrna ura - Anton Jereb, Waukegau; Dv podobe — Katarina Gregorič: Podoba svetega Antona — R. Collins; Miza — M. Šimec; Water-set Ernest Lerch; Mizno pregrinjalu M. Milakovič, South Chicago; Navzglavnice — X. Simec.
Zlato uro, katero jo daroval dobro znani prodajalec ur Jakob Stonič, jo dobil Janez Kumar. —- Čistega dobička na fairu je bilo $ff7<J,78. Vsem darovalcem raznih stvari in pa vsem onim, ki so pridno prodajali številke za žrebanje dobitkov in pa onim, ki so na ,,fairu" pridno pomagali, se zahvaljujem v imemu cerkvenih odbornikov.
Rev. John Plevnik
Jiinntk
\V. 22 nd Pin«....... Iiiiifdlu Str
Jenny Linij krk., so. dec. Umrl je tukaj Franc J o vaj po nedolgi mučni bolezni. Kanj ki je bil doma iz Rečice na Kranjskem in še le 18 let star. Vzrok smrti je. bil prehla-jerije krvi. V starem kraju zapušča očeta in mater. V Ameriki pa brata in sestro. Bodi mu lahka žemljica in naj počiva v miru.	A. Jeraj.
Pittsburg, Pa., 8. jan. 1900—
Prosim, sprejmite sledeče vrstice v "Am. Slov." Slovene- v Pittsburg« dobro napredujejo, odkar imajo v svoji sredi č. g. J.Kranjca. Cerkev Matere božje je znotra j posebno lepa, ker krasijo jo trije oltarji. Stranska oltarja ste kupili društvi sv.Roka in sv. Jožefa. Posebno me .je pa iznenadilo prijetno prijetno pritrkavanje trojih zvonov v cerkvenem stolpu k zgodnji sv. " ;'ši na novega leta dim. Prvo sv. m$ •> ob 8. uri zju-j«**^; tjiikaišni	'^or povelipe-
š Svojih) ubranim petjem. C. g. župTi! !- je "imel krasen govor in voščil vsem žtipljanom srečno novo leto. Omenitj moram tudi, da je č. g. Kranjec zaradi svoje priljudnosti obče spoštovana oseba in to ne samo pri Slovencih ampak tudi pri drugih narodnostih.
Tukajšni rojaki delajo večilioma po tovarnah pri izdelovanju in pri topen ju železa. Z delom in zaslužkom so tukaj vsi delavci zadovoljni, kar je čuti sploh tudi po vseh drugih krajih. Ne v a se pa, kaj nam prinese to leto, kajti meseca novembra bodo zopet volitve novega predsednika. Zatorej ne smemo biti nepremišljeni, ker položaj se lahko popolnoma predrugači. Za primer naj navedem sledeče: Nek rojak, ki dela blizu New-Yorka, je pisal svojim prijateljem v staro domovino.,,Fantje," je dejal, ,,le sem pridite, tukaj imamo gotovo dela za tri prihodnja leta." Seveda ni ta dragi rojak še nič izkušen v naših razmerah, ker je še le kratek čas tukaj in ne ve, da se lahko stvar na naglo popolnoma predrugači. Zato naj torej vsak, ki piše domn preje premisli kaj piše.
Pozdrav Sloveueeiu!	M. P-
Cleveland, 0., 2. jan. 1000. —
Na božični dan je znašalo darovanje v cerkvi sv. Vida, Cleveland, Ohio $267.47, 24. dec. '9!) pa $33.69; torej sveti dan upoštevajoč $301.1 0. Učenci so nabrali denarja tudi za krasne jaslice. — Nekaj jih je kupilo dvoje lepili natornih palm $40. Imeli smo tudi mašo polnoc-nioo dne 31. dec. Ljudij je bilo toliko pri njej, kolikor se jih je sploh
, moglo udeležiti; vse natlačeno;
i
mnogo je bilo tudi obhajancev.Vsem srečno novo leto.	V. U
j
Na otrocih bogata družin'1 živi v Gladbaoh na Nemškem. Ne-' davno so se otroci razvesili svojega • štirinajstega brata. Očetov oče je imel tudi štirinajst otrok. Njegova , dva brata in jedna sestra tudi po toliko, torej šestinpetdeset otrok
od
treh bratov in jedne sestre.
V javnih šolah japonskih se podučuje angleški jezik obligato-rično, vsak učenec se ga mora učiti. Mladina se je pa tudi rada uči, do-; bro vedoč, da je za svetovno trgo-i vino največje važnosti.
Pregledujem in preishujem "Real Estate" papirje in "Titles", katere moraš dati preiskati, če hočeš biti gotov, da to kar si kupil, je tvoje.
James C. O'Connor
404 Van Buren Street, Joliet, Illinois
Iz slovenskih naselbin, ;
Joliet, 111., 4. jan. — Prestop iz starega v novo leto smo praznovali v cerkvi sv. Jožefa z izredno slovesnostjo, s polnočno sv. mašo pred izpostavljenim najsvetejšim zakramentom. Ljudstva se je zbralo mnogo in služba božja se je vršila jako sijajno in v najlepšem redu. Tudi v drugih katoliških cerkvah našega mesta so pričeli verniki sveto leto z daritvijo sv. maše o polnoči.
Vreme Hino imeli o praznikih lepo, sicer mrzlo, a suho in brez snega. Dne 30. dec. je kazal toplomer 2 stopinji pod ničlo — to je bil dozdaj najbolj mrzli dan v letošnji zimi, ostale dni pa se je moško držal nad ničlo.
L. 1899. je bilo v naši župniji rojenih 189 otrok, umrlo je 46 oseb in poročenih je bilo 28 parov.
Zalibog moramo precej ob pričetku leta naznaniti par nesreč, ki so se pripetile med našim narodom. Novega leta dan sta bila Jan. in Marija Težak, otroka Martina Težak popo-ludne sama douia v hiši. Janezek, star komaj tri in pol leta je šel k peči, odprl vrata in hotel nekaj papirja v ogenj vreči, a v tem se mu je vnela obleka in začela goreti. Fantek je začel pričati in plakati in tako tudi njegova le za jedno loto starejša sestrica. Na njeno vpitje je prihitela sosedinja Marija Fink v hišo in zagledavši dete v ognju, mu je brž strgala obleko z života in je zavila v platno. Pri tem delu se je sama močno opekla, Kmalu na to sta prišla domov oče in mati, ter poklicala zdravnika, ki si je prizadeval ohraniti otroku življenje, a zastonj. V silnih mukah je izdihnil drugi dan svojo mlado dušo. -— Stariši, ne puščajte malih otrok satnili v hiši'.
Dne 2. januarija pa je umrl v tukajšnji bolnišnici usmiljenih sester naš rojak g. John S. Mežnarič. Bolan je bil vsega skupaj samo tri dni. 30. dec. je začel tožiti, da mu ni kaj dobro in se vlegel v posteljo. Po noči se mu je vlila kri. Zdravnik je odredil, naj ga prepeljajo v bolnišnico, kar so tudi takoj storili. Tatu mu je sprva odleglo, a drugi dan se tnu j« zopet vlila kri,' iTva-krat, in v torek jutro okoli 11..ure je bil že mrtev. Umrl je popolnoma vdan v sveto voljo božjo in je bil previden s svetimi zakramenti za umirajoče.
Njegova smrt je pretresla marsikoga njegovih znancev in prijateljev, kajti pokojnik je bil močan in navidez jako zdrav mladenič, o katerem bi nihče ne mislil, da bo umrl. Radi svojega mirnega značaja je bil pokojnik ob$e priljubljen.
Rodil se je Jan. S. Mežnarič pred , kakimi 33. leti v Kandiji, šmihelske fare pri Novem mestu na Dolenj-
i	skem. V Ameriko je prišel pred 6.
•	leti in se nastanil v Cliicagi. Spoji mladi lanskega leta se je preselil v > Joliet in stopil v službo pri g. Golo-
bitshu, kjer je tudi služboval do zadnjega. Ranjki je bil samec in ni imel v Ameriki nikakih sorodnikov. ' V stari domovini žaljujeta za njim oče in sestra, tukaj pa mnogo prija-jateljev in znancev.
V četrtek smo prenesli njegove telesne ostanke v cerkev sv. Jožefa, 1 kjer se je darovala zanj sv, maša de ' Requiem in ga potem spremili k zadnjemu počitku na pokopališče naše slovenske cerkvene občine. ■ Bog mil daj večni mir in pokoj!
Chicago, Ills. — Cerkveni fair v korist naše slovenske cerkve sv. Štefana je precej dobro izpadel. Temu se je treba zahvaliti raznim darovalcem in pa zlasti onim možem in že-» nam, ki so se veliko trudili, samo da se je velikč knjig za žrebanje dobitkov razprodalo. Ker je še nekaj
•	stvari, ki so bile na ^,fair-u" izžre-- bane, ostalo, zato bodem tukaj na-f Zttani 1 imena onih ljudij, ki so imeli j srečo, da so kaj zadeli: Srebrna ura
— M. Šalik; železna postel ja— Dave Pavič, South-Chicago; Pivo — Stif . Jurkač, East Chicago; Stenska ura " — Mi j o lladakovič Soutli Chicago; Krasna evetilnica — J.IIrovat; Toi-let-case —Janez Ritmanič; Grlice —
ii	Franc Novak; Harmonike — Ivan Sajtavič; Podobe sv. Alojzija — K. jštavdohar, Joliet; Sod moke— Tom. Bmčič, Irondale; Posteljno pregri-
" lijalo — Anton Stalzar; Voz drva — Janez Dragovec; Water-Set — Ant. Pulkart; Podoba — W. S. Stoyer; ^ Stol — Leopold Suhadolnik; Dva
Ustanovljena januarijla leta 1897.
MeSCanska Združena Godba.
SILVESTER 8TEAMETZ, vodja.
Preskrbljnje izvrstno muziko	ANTON o GrRAHEK
za plese, koncerte, parade, WyfommMu ifnm^^^l	predsednik.
' , ff mmm^S^m 1012 North Broadway Street, sprevode, zabave, serenade, f/ ^^HKSIu^	_I
piknike, svatovščine, politične	JOHN KUKAR, T.^blagajnik
shode, društva, dirke itd. . . ^w' Ipjf^pZ^	g2Q North Chicago Street.
GLAVNI URAD:	•	DRUGI URAD:
920 North Chicago Street.	- - 1012 North Sroadway
Telefona številka SW8.
JOLIET, ILLINOIS.
ŠTEFAN KUKAR
— trecrovec —
l (MERIM! BLAGOM,
« PREMOGOM IN •• S-A-LOOIST,
Joliet, 111.
920 No. Chicago St., Telefona številka 348.
MARTIN PLUT.
East Helena Montana
na Main cesti, naznanja vsem bližnjim in v mesto na novo došlim rojakom, da je odprl svojo novo urejeno gostil nico, v kateri bode dobiti vsak ca s vsakovrstnih krepilliili pijač in dobrih smodk.
Za obilni obisk se priporočam
Martin Plut.
wilcox brothers.
Na zapadu nejveoja zaloga
KOČIJ, VOZOV, KOMATOV, JERMENJA
in druge konjske oprave. Nizke cene.
Iz stare domovine.
Na Kranjskem imajo letos hudo zimo. Snega padlo je po deželi na Notranjskem in Gorenjskem tri čevlje, po Dolenjskem pa 2 čevlja na visoko. V goratih krajih so pota tako zametena, da otroci ne morejo do šole.
Zamet na Rudolfovi železnici. V Jesenicah na Gorenjskem je po noči skočil neki. tovorni vlak z dvemi stroji s tira. Po dnevi je bil tovorni promet ustavljen, noči so gata hoteli forsirati, ker je bilo mnogo blago za prevažanje. A žameti so bili preveliki. Tudi v Jav-orniku je skočil stroj iz tira. Tovorni promet na državni in na južni železnici je ustavljen. Gorenjska stran je vsled omenjene nezgode zastavljena, popotniki morajo prestopati.
Zverinska mati. Roža Komac iz Svinega pri Kobaridu, ki je služila v Trstu, je umorila svoje nezakonsko dete s škarjami, katere mu je zasadila v glavo, potem pa vrgla truplo v stranišče. 20letno morilko so zaprli.
Na voglu Cass in Dcsplaines ulic, JOLIET, ILL.
M. W. KELLY, M. D.
doktoK zdravljstva,
st. 619 Cass ulice, JOLIET, ILL.
URADNE URE:
Od 8 do 10 zjutraj, od 1 do 3 popoludne, od 7 do 9 zvečer.
TELEFONA ŠTEVILKA 2068.
CHARLES F.BL00D,
JUSTICE OFFICE & NOTARY PUBLIC,
številka sob 216-218,
v drugem nadstropji
BARBER BUILDING, JOLIET, ILL.
The Joliet National Bank.
KAPITAL $100.000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Razpošilja denar na Vse kraje sveta.
AK0 H0CEŠ DOBRO FOTOGRAFIJO
HODI
K DOBREMU FOTOGRAFU,
TO .IE
C.MURR
številka 410 Jefferson St. Njakove slike co najlepše!
Loughran &Schoenstadt
ZAVAROVALNINA PRODAJA ZEMEJIŠČA POSOJEVANJE DENARJA
Telefona številka lfit).
Barber Building,
JOLIET, ILL.
V Chicago i« nazaj $1.15. Ena ,,ožnja 60c.
J.O.Gorman&Co.
Prodajaželeznine listke.
319 Jefferson Street,
JOLIET, ILL. Listki za vse železnice vsaki čas.
Ud garanti j sko družbe prodajalcev železničnih listkov.
MIROVNI SODNIK.
LOUIS PETTY,
JUSTICE COURT.
Številka sobe 8 in 0.
225 Jefferson Street, Joliet, III.
COLLECTION AGENCY.
Agencija za Mektiraiije dolgov.
SE GOVORI SLOVENSKI
Morilec Blaž Ravnik. O morilcu Blažu Ravniku, ki je bil 16. dec. 1. 1899 obsojen na smrt, širijo se. sedaj po ljubljanskem mestu razne vesti in ga sumi ljudstvo, da je umoril tudi fijakarja Medičarja in agenta Vencelja Stedrya. Ko je bil Stedry v svoji pisarni v Frančiš kanskih ulicah umorjen, je služil Blaž Ravnik pri sanitetnih vojakih in baje hodil Stedryja masirat! Vojaška bolnica je na Dunajski cesti ravno nasproti vhodu v Francis-* kanske ulice. Blaž Ravnik je tukaj res imel priliko opazovati, kaj se godi v Frančiškanskih ulicah in je lahko videl, kedaj je odšel Stedryjev pisar in je bil Srcdry sain v pisarni Šel je lahko v civilni pa" tudi v vojaški obleki li Stedryju in ga umoril. Z okolnostmi in z razmerami v hiši se .je lahko popred sezanil. Po unloru je lahko zginil v vojaško bolnico in si je bil lahko svest, da ga tamkaj ne bode nihče iskal. Ali je bil Stedry res s sekiro udarjen? Ali ni mogoče, da ga je Ravnik vdaril z nožem, kakor ga nosijo sanitetni vojaki? Vse je mogoče. Morilec Stedryja je moral nekje blizu v Frančiškanskih ulicah stanovati, da je mogel potem hranilnične knjižice skriti v vozu na Grumiiikoveni dvorišču poleg Stedrvjeve pisarne. To storiti je mogel le človek, ki je poznal krajevne razmere v hiši, in kateri ni vzbudil suma, če ga je kdo tudi videl v hiši. Morda je kdo, ki bi o tem kaj vedel povedati. Govori se, da je Blaž Ravnik, ko je prišel od vdjakov, imel denar. O Medi-čarju se pripoveduje, da je bil morda tudi znan z Ravnikom, in da je menda Ravnik prodajal njegovo uro v Stepanovi vasi. To pa ne bode ros. Medičarja so našli v vodi nepoškodovanega in jc imel uro pri sebi. Seveda je mogoče, da mu je kdo pobral denar in ga sunil potem v Ljubljanico. Verojetno ravno ni, da bi bil Ravnik s ponesrečencem fijakarja Medičarja kaj v zvezi, pač pa nam prihaja sedaj v spomin Ivan Uran, pečarski mojster na Tržaški cesti št. 19, kateri je 14. junija 1898. 1. odšel z doma in se ni več vrnil. Le-ta jc bil gotovo znan z Blažem Ravnikom in je baje še isti dan bil v Ravnikovi gostilni ,,pri ochsenbirtu" na sv. Petra cesti. Ob 0. uri popoludne so ljudje še videli Urana, potem pa je zginil. Našli so ga potem v Ljubljanici prebito glavo. Leta 189*4. je nenadoma izginil tudi vojaški župnik Ivan Fajdiga, katerega so tudi mrtoega našli v Ljubljanici. Ivan Fajdiga je stanoval na sv. Petra cesti št. 91 in jc imel denar, takrat se je domnevalo, da je Ivan Fajdiga ponesrečil, sedaj se pa že misli, da je bil oropan in v vodo sunjen. Po greša se od 29. majnika t. 1. -70 let stari mokar Jakob Fajgelj iz Ljubljane. Sedaj, ko je Blaž Ravnik priznal, da je ubil in oropal Boštjana Žvana, je spravila govorica imena teh ponesrečencev spet.na dan, in ljudje vedno bolj mislijo, da jc Blaž Ravnih morilec Stedryja in Urana, ker sta bila na isti način pobita, kakor Boštjan Žvan. Mordt bode Blaž Ravnik sedaj, ko se mu je omehčala vest, sam kaj povedal in priznal.
Vino zginilo. Posestnihu Jožetu Aljaš iz Zalovč, občine Št Peter izginilo je IV vedrov vina iz zidanice na Kogovu. Dne 6. novembra bil je sod še poln; ko je pa posestnik dne 12. novembra zopet v zidanico prišel, našel je sod prazen, čep pa je" ležal pred sodom. Zidanico je našel zaprto, in nič ni bilo premaknjenega. Kako je vino zginilo, jo. težko soditi; nikakor pa ni po tleli izteklo, kajti 17 vedrov vina bi gotovo v enem tednu ne šlo popolno v zemljo, da bi tudi malo mokrote na tleli ne ostalo. Bodo pa žandarji kaj pozve-cteli, kako je to bilo.
Dobrce SO mej novomeškimi otroci prav hitro širijo; dekliška šola jc vsled tega ze nekaj časa zaprta. Vsled toga pa vendar hvala Bogu ni še nihče umrl. Tudi po okolici je mnogo na dobrcah bolnih otrok, in so vsled tega tudi šole zaprte. Upati je, da kmalu nadloga
poneha, ker je zdravo vreme, *
Krajcarji in polovičarji bodo od novega lota počenši neveljavni, in nikjer jih ne bo več oddati. Zadnji čas jo tedaj za oddajo. V otročjih ,,sparovčkih" in cerkvenih pušicahbi se lahko kaj tacega denarja pozabilo.
Izpred tržaškega porotnega sodišča. Dne 12. t. m. se je vršila v Trstu razprava proti Mihi Legiši, ki je dne 31. oktobra t. 1. umoril svojega tovariša na delu, Frana Legišo. Omenjenega dne sta delala v kamnolomu v Nabreženi. Po dovršenem delu sta pila z drugimi gosti v neki krčmi- , Že tukaj sta se začela prepirati. Na potu domov proti Cerovljam ju je Fran Zabrič spremljal, oziroma šel nekaj korakov pred njimi. Na enkrat je slišal težek padec in glas Legiše: ,,Dosti! Pusti me živega, da vsaj enkrat še vidim svojo deco!" a Miha Legiša je odgo-govarjal: ,,Ne, ne pustim te. No-boš jih videl več!" Zabrič je na to zbežal prestrašen ter hitel poklicat ženo Frana Legiše. Ubijalec je še tisti večer pripovedoval v domači vasi, da je ubil Legišo, ki da ni bil vreden druzega, ker ga je baje goljufal. Na truplu umorjenega so našli pet ran, prizadetih z nožem, vse so bile smrtne. Na razpravi se obtoženec izgovarjal, da je bil vprašavnega dne zelo pijan, in da se je moral braniti, ker ga je nasprotnik napadel, kar pa ni resnica. Miha Legiša je bil že kaznovan rad i javne-;anasilstvaproti lastnim roditeljem. Porotnikom ste bili stavljeni 2 vprašanji: o umoru z namenom in even-ualno o uboju. Ker so potrdili prvo vprašanje z 12 glasovi, je obsodilo Miho Legišo v smrt na vis-icah.
Evropske Novice.
Avstrija. — Cesar Franc Jožef je sprejel danes v audijenci srbskega kralja Aleksandra, ki je bil na poti proti Belemu Gradu. S to audijenco je avstrijski cesar nekoliko zadostil srbskemu kralju zaradi nekega dogodka, ki je v svojem času vzbujal veliko pozornosti. Pred nekaj meseci je bil kralj Aleksander tudi na Dunaju v družbi grškega kralja Jurija, in oba sta stanovala v ravno-istem hotelu. Nekega dne je cesar p ose til grškega kralja, ne da bi šel kaj pogledat k Aleksandru, ker je pa sedaj Franc Jožef kralja Aleksandra tako lepo pogostil, so se razdraženi luhovi zopet nekoliko pomirili.
Dunaj je lepo začel novo leto. V 90. lotili je bila 2. jan. zjutraj prvič obešena neka ženska z imenom .1 lilija Ilummel vsled detemora. Zadnja ženska, ki je bila obešena na Dunaju je bila Reza Kanto leta 1809.
V živalskem vrtu je 2. jan. zjutraj Rudowsky, krotilec levov, izgubil svoje življenje. Neka lev in j a z imenom „ Sara", ga je že dolgo gledala po strani. Mnogo ljudij je svarilo Rudovvskega, naj si ne upa med leve brez orožja. Ta pa ni nič maral za svarilo ter stopil v kletko med love. Komaj je bil notri, že ga je zgrabila ,,Sara", in pet drugih levov je ko j potem skočilo naoj ter ga raztrgali na drobne kosce. Okoli stoječi so skušali preplašiti besno leve z vodo, bakljami in različnimi sredstvi, pa se jim ni posrečilo.
Z novim letom je stopila v I Iv striji tudi nova kronska vrednost v veljavo.
Vatikan. — v tukajšnjih krogih se govori, da namerava papež imenovati avstrijskega cesarja posredojjj med Anglijo in transvaalsko republiko. Papež, kakor je bilo slišati, je, sam nameraval posredovati v tej zadevi, pa jo, boječ se, da bi ga pro-testantovski Angleži napačno ne razumeli, odstopil od tega sklepa. Zato je papež odločil Franca Jožefa kot posredovalca med vojskujočima so državam' , ker jo znano, da je on velik prijatelj sedanje angleške vlade.
Četudi je Vatikan ta sklep že morda naznanil Avstrijskemu dvoru, vendar javno mnenje v Rimu ne pričakuje od cesarja, da bi so lotil tako težavnega posla.
Italija. — Po Rimu se je 2. jan. razširila vest. da je slavni operni skladatelj Verdi nevarno zbolel. Zdravniki so zanj v velikih skrbeh in boje se, da bo vmrl.
Nemčija. — Kleče ill s sklenjenimi rokami, obdan z velikim številom častnikov, se jo Viljem II., nemški cesar, udeležil blagoslovljena zastave novega stoletja. Kakor znano, so prične dvajseto stoletje še le 1. jan. 1. 1901, vendar si nemški cesar, v občen zasmeli, ni dal svojega prepričanja izbili iz glavo, ter jo že letos praznoval začetek dvaj-setea stoletja.
Viljem !'• hoče tudi na vsak način povečati vojno mornarico, toda prestati bode moral šo mnogo brc od državnozborskih poslancev, pred-no bo dosegel svoj namen, Z jedno reč j o je pa vendar le zadovoljen; pravi namreč, da ima na suhem zdaj zadosti vojakov.
Rusija. — 1'otres je razdejal 1. jan. lO vasij v okraju Aiehalkalak v guberniji Tiflis. Poznejša poročila javjlajo, daje 000 oseb izgubilo živ-ljenje.
V Moskvo je došla vest, da v trdnjavi Sebastopol gore topničarske delavnice in skladišča vojne morna-riceJVelikanska škoda je neizogibna.
Kitajsko. — Cesarica je izdala ukaz in prepovedala vse siavnosti ob novem leti), ker se njen sin, sedanji kitajski cdsar še sedaj dobro ne počuti. Iz zanesljivih poročil pa se je izvedelo, <la se cesar prav dobro počuti. Jc •*'. taka ta Kitajska dežela!
Francija. ■— Ker so amerikanske dame name nabrale že veliko denarja za Washingtonov spomenik, nameravajo v Parizu letošnje loto postaviti krasen kip očeta naše republike. Jurij Washington bo sedel na konju vopolni naravni velikosti.
O sedanjemu mlademu španskemu kralju AllVnsu XIII. so pri-povduje sledečo: Njegov domači učitelj mu je ob neki priki narekoval sledči. stavek: ,,Ona je imela vse lepe lastnosti, katere morajo krasiti kraljevo princesinjo, kajti v svojem obnašanju in govorici je nadkralje-vala vso." — Takrat jo bilo pa ravno prav zelo vroče v Madridu. Kar reče mladi kralj, da oni človek, kije spisal tisti stavek ni nikoli živel na kraljevem dvoru. Začuden ga vpraša učitelj kaj da bi bilo temu vzrok. ,,Poglej na te dve princesinji," mu leče kralj, pokazavši s prstom na svoji dve sestri. ,,Ali morete občudovati njih obnašanje?" Maria de las Meiccdes je prav leno slonela na mizi, ker huda vročina jo je zmagala. Maria Teresa, njegova druga sestra je pa prav zaspano praskala glavo. Nato je Alfonz prvo vščipnil na roko, drugo pa potegnil rahlo za lase. ,,Ti poredni dečak" sta vzkliknili obe na enkrat.
,,ln tukaj j(> dokaz njih izborue govorice!" — je dejal mladi kralj svojemu učitelju.
M. P. SCHUSTER
o O O O O O O O o
Prodaja lote in hiše na zapadni strani mesta na mesečna plačila.
POSOJUJE DENAR.
ZAVAROVALNINA.
Številka sobe 20,
YOUNG BUILDING,
r JOLIET, ILL.
W. II. CLARE,
ZAVAROVALNINA.
PRODAJA ZEMLJIŠČ.
Porojeviuije denarja'po Q odstotkov-
222 Jefferson ulice, Joliet, 111.
H. Boehme,
arhitekt,
Joliet, Ills.
Pisarna v nadstropju W ill couiity National banke. .
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJU:
±02 So. Ottawa St., JOLIET, ILL,
URADNE URE:
Od 12 do 4 popolcdne.	Od 6 do 9 zvečer.
Številka telefona »42.
POSOJUJEM DENAR ...
po najnižji tržni ceni s pravico plačevanja na obroke.
Preiskujem "Abstracts of Title" za vsa zemljišča in lote v Will County.
J0HNGRAHEK
vedno svežo pivo, fino kalifornijsko vino in najboljše smodke.
1012 North Broadway, JOLIET, ILL.
USTANOVLJENA 1871.
TIib Will Gonnty National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $260,000.00
American Ice Co,
TRGOVCI
s premogom, ledom, clrvami, ogljem itd.
OlTiue; n« voglu Cliieujto in Columbia Streets. Office Telephone No. 67.
Residence Telephone No. »39,
Mehki premog . . 3.25 .......3.50
Trdi premog	6.75
NORTH STAR SALOON,
♦oo*
MIHAEL KRAL, i«*«!*, ♦oo*
Prodajalec vina, žganja, smodk.
1210 North Scott St. JOLIET — ILLINOIS.
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
John O'Connor
105 SOUTH OTTAWA STREET,
JOLIET, ILL
Vsako Still m ano vo . .
zdravilo je garantirano.
♦0+<XH(H
S TILLMAN- O V GRIP COLD CURE je v tem času leta vsakemu tako potreben, kakor premog ali coal.
Oboje varuje prelilajenja.
O rip Gold Cure praski se dobe po $25 cen too skatljica.
s ali lumber tam, kjer.ga dobiš najecnejše!
Kupi
dol
MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij, mehki
in trdi les, late, cedarne stebre,
deske in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Dcsplaines ulici blizu novega kanala.
Prodno kupiS Lombuk, otfhisi si! pri niis, in ojrlej si našo zalogo! .Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili dunar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu
DESPLA1NES IN CLINTON ULIC,
•IOUET, ILLINOIS.
Druga dobra reč za zimo je med zoper kašelj.
Kašelj rad provzroči jetiko. Tu imaš zdravilo za 25 c.
Lekarna StilliM ch.il8„»«
JOLIET, ILL.
Ako jo od Barretta, se imenuje kupčija.
TET ZELEZN1CN1H VOZ
Razne Železnike.
Ako tolate ?sM zastareli!
--bolezni, poskusite---
TRINEROVO
GRENKO VINO
Bvetovnoznano zdravilo proti slabemu prebavljanju, •oslabljenju žet lodca, kisu v ustih, zgagi, vročinski liitrici in onemoglosti.
V srednjem oknu je rispostavljen železu ični Vo/. železnine. Seveda vozovi niso takb veliki, kakor sto jih že videli, vsekako pa je gonilni stroj nove vrste, ki kaže, da je ta prodajalniea vedno z vso železnim) preskrbljena. Dobra železna drobnjav se veliko razlikuje od blaga, ki so nahaja po navadnih prodajalnieah.
Zopet ponavljano, da imamo na ogled 300 žepnih 'nožev različnih vrst od 25c, do $3, Oglejte si naše omare. Kar se tiče nožev, imamo v zalogi vedno najboljše blago. Tudi "Santa Glaus" ko običajno oglasi pri lias in naložil tukaj svoje blago. Menili suro, da je dobra misel, imeti zanj pripravljenih liekaj železničnih voz, da kader pride naloži blago v vrečo in odide,—Britve, škarje in druga želoznina so nahaja na vlaku tudi za starejše dečke in dekleta. Blago je dobro, po nizkih conah, ojstro in vseli velikosti tako, da lahko vsakdo zadovolji. Pridi in oglej si v oknu razstavljeno blago prodno pride "s'.ari mož".
GOVORI SE SLOVENSKI.
Posojujemo denar
na zemljišča.
M0N1UE BROS.
♦O+OOfO*
Lote na proclaj po nizkih cenah, ugodnemu, plačevanju pri
MONRCE & KELLEY
Subdivision — vshodtio od Co litis St. i« koncem Elwood St.
MONROE BROS.
To zdravilo se daje tudi otrokom v majhni meri.—Vsakdanja poročila naših kupovalcev so najboljše zagotovilo zdravilne moči Trinerovega grenkega vina. Dobi se v vseli lekarnah ali pa pri lastniku vina.
•JO SE F TRINER, 437 W. 18 Street. Chicago, 111.
Fred Grassle.
PEKARIJA. 300 N. Bluff St. - JOLIET.
TOWER,
M1MM.
218-220 Chicago St. tot -mm TTT 404. Clinton St.	JULlfcl. ILL,
Telefona številka 540.
A. .1. HATES. Pkebbednik. \V. M. COCHRANE, POflPKKDSEUNiK. C. E. WOODRUFF, Tawnik tx Ravnatelj.
Joliet Pure loe Co.
1304 do 1310 East Cass Street,
JOLIET, ILL.
Zaloga vseh vrst trdega in mohkega PREMOGA po najnižjih tržnih cenah na debelo ali drobno
GERM AMERICAN Meat Market.
MAX SHAPIRO,	tries
' prodaja
vsake vrste 1'rišno in soljeno meso kakor tudi ribo, perutnino 1'rišne klobase po tako nizki ceni, kakor drugod
Tam se občuje nemško.
EV D ACT 1004- North . iVtrAr 1, Broadway Street.
JOLIET, ILLNOIS.
npT7 A TIT T A Pri nas se dobi vedno sveži kruh rManlJn. po najnižjih osmih,
AMERIK ANSKI^SLO VENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski katoliški list v Ameriki,
Izdaja
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL.
vsakdo premore in list mu bomo redno pošiljali; če ne, ga bomo ustavili, bodisi zamera ali ne. Kakor vsako podjetje, mora tudi časnik sloneti na pravem temelj ti ali na business principle".
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo teto za pol leta
$ 2.00 $ 1.00
Za Evropo, Afriko in drugo inozemstvo:
za celo leto za pol leta .
Posamezni listi po 5 c
$ 2.50 ali 6 gld. $1.25 al) 3 gld.
Oglasi po dogovoru. Pod naslovom „Mali oglasi", ,,Išče se" itd. za enkrat 25 c, za trikrat 50 c. Svote Izpod jednega dolarja se morejo poslati v poštnih znamkah.
Dopisi brez podpisa so no sprejemajo.
Rokopisi so no vračajo.
"Če so naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago SI.
.JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, »18 h N. Scott St. JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 341.
Uredništva telefon št. 1511.
..AMERIKANSKI SLOVENEC''.
Published weekly at Joliet, Hi. bi/ ,, The Slovenic-American Publishing Co." 913 b N~. Scott Street, Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office ut Joliet, 111. as Glass mutter.
CERKVENI KOLEDAR.
7. januarja:	Nedelja,	L Po Razgl.
8.	Pond olj ek,	Severin.
9. „	Torek,	Julijan.
10. „	Sreda,	Pavol, pap.
11. „	Četrtek	Higin.
12. „	Petek,	Arkadij.
13. „ '	Sobota,	Veronika.
Svoje cenjene čitatelje opozoru-jetno, da je tvarina v ,,Amerik. Slovencu" tako razdeljena, da lahko vsakdo hitro najde berilo, kakeršno želi. Tako so na:
1.	st rani: vse znamenitejše novico, ki so se prigodile mej tednom v Ameriki in po vsem svetu.
2.	strani: novice iz slovenskih naselbin v Ameriki.
3.	strani: novice iz stare domovine, s Kranjskega, Štajarskega, Koroškega, Primorskega in iz evropskih dežel sploh.
4.	strani: evangelij in uredniški članki.
5.	strani: uradno naznanilo K. S. K. Jednote, društvene vesti in novice iz delavskih krogov.
0. strani: povesti in podučili spisi.
7.	strani: kratkočasnice, smešnice i. t. d.
8.	strani: oglasi.
Premij ali daril ne dajemo z listom. Tudi pratik ne prodajemo. V Jolietu prodaja pratike za 1. 1809 g. Mih. Vardjan, 913 Scott St.
Gospode dopisnike prosimo, naj pošiljajo svoje dopise na uredništvo, denar in naročila pa na tiskarno ,,Amerikanskega Slovenca".
Dosedanje tri številke „Am. SI." smo poslali še vsem starim naročnikom. Ako jih morda kdo ni prejel, naj nam naznani po dopisnici. Za-naprej bomo pošiljali časnik le tistim, ki ga plačajo. Rojaki morajo pomisliti, da imamo z listom ogromne stroške. Poprejšnjemu lastniku vč. g. J. F. Buli-u so nekateri dolžni po 3 do 4 leta za časnik, ta dolg naj povrnejo njemu. Mi ne bomo lista pošiljali "na vero". Komur list ugaja, naj ga naroči in plača naprej vsaj za pol leta — en dolar gotovo
Knjige Družbe sv. Mohorja
srno dobili v Joliet zadnji petek dne 29. decembra. Udje so jih težko pričakovali. Prosimo slavni družbeni odbor, naj Amerikancem knjige nekoliko poprej pošljejo, da jih bomo dobili vsaj do Božiča. In pa to tudi želimo, da bi poslali amerikanskim udom knjige ob istem času; letos so jih dobili nekateri tri tedne poprej, kot mi. In če že delajo kak razloček naj jih pošljejo nam, ki smo bolj oddaljeni prej, kakor onim, ki so bliže.
Knjige nam vobče jako dopadajo. Kasneje bomo priobčili o njih obširnejšo oceno, katero nam je obljubil eden naših sotrudnikov. Za danes le toliko rečemo, da je "družba sv. Mohora" še vse premalo razširjena mej ameriškimi Slovenci. V večjih slovenskih naselbinah, kakor na primer v Joliet, Cleveland, Calumet, Pittsburg, Pueblo itd. bi moralo šteti število družbenih udov najmanj par sto. Priporočajte to družbo tukajšnjim Slovencem, zlasti naša katoliška društva naj ji širijo pot med ameriški naš narod, da je ne bo slovenske hiše v Ameriki, kjer bi ne imeli in čitali lepih kn jig "družbe sv. Mohora".
EVANGKL1.J PRAZNIKA SV. TREH KRALJEV.
Sv. Mat. 2. 1—12.
Kadar je bil Jezus rojen v Bet-leliemu na Judejskem v dnevih kralja Heroda, glej! so prišli modri iz Ju-trovega v Jeruzalem, rekoč: Kje je kralj Judov, ki je fojen! Zakaj vi-dili smo njegovo zvezdo na Jutro-vem, in smo ga prišli molit. Herod kralj pa, ko je to slišal, se je prestrašil, in ves Jeruzalem ž njim. In je sklical vse velike duhovne' in pistnarje ljudstva, in jih je izpraše-val, kje bi imel Kristus rojen biti. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Judejskem; zakaj tako je pisano po preroku: In ti Betlehem, zemlja Judova, nisi nikakor naj manjši med vojvodi, kteri bo vladal moje ljudstvo Izrael. Tedaj je Herod modre skrivej pokličal, in jih je skrbno izpraševal za čas, v kterem se jim je zvezda prikazala. In jih je poslal v Betlehem, ter je rekel: Pojdite, in skerbno poprašujte po detetu, in kadar ga najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem in ga molim. In ko so bili kralja zaslišali, so šli; in glej! zvezda, ktero so vidili na Jutrovem, je pred njimi šla, dokler ni prišla, in zgorej obstala, kjer je bilo dete. Kadar so pa zvezdo ugledali, so se silno ob-veselili. In so šli v hišo, in so našli dete z Marijo njegovo materjo, ter so (prednj) padli in ga molili (tukaj se poklekne)-, in so odprli svoje zaklade, in 11111 darovali zlata, kadila in mire. In ko so v spanji odgovor prejeli, ne vračevati se k Herodu, so se po drugem potu vrnili v svojo deželo.
Zlato, kadiloin mira.
K sklepu božičnih praznikov obhaja cerkev spomin svetih Treh Kraljev ali Razglašen j a Gospodovega, ker se je veličanstvo Gospodovo v milosti polnem rojstvu Sinu božjega po čudoviti zvezdi razglasilo še izven mej judovske dežele in razodelo tudi paganskemu svetu.
Čudovito! Mej t-eni, ko je bilo.rojstvo božjega deteta v Betlehemu prikrito in samo nekaterim znano, se prikažejo v Jeruzalemu, kjer o kakem novorojenem kralju nihče nič vedel ni, tuji možje in vprašajo: ,,Kje je novorojeni kralj judovski? Videli smo njegovo zvezdo na Jutrovem in smo ga prišli molit."
Bili so možje kraljevega rodu, modrijani in odlični v učenosti in zvezdoznanstvu. Brezdvojbeno jim je bilo znano prerokovanje o bodočem Izveličarju in o prečudnej zvezdi, ki je.imela naznaniti njegov prihod. Hrepenenje po Odrešeniku so nosili sami v svojem srcu, ker so poznali hudobijo greha in spačenost sveta. Bog je z dopadenjem zrl na plemenite može ter jim prižgal novo luč ne le na nebu, ampak tudi v njihovih srcih. Takoj so sklenili, da poiščejo Izveličarja in se mu poniž-
no poklonijo. Ilajdi v Jeruzalem! Tam — so mislili — v glavnem mestu judovske dežele bomo našli novorojenega kralja. Pot je bila dolga, nevarna in težavna zlasti za tedanje čase, toda nič ni bilo v stanu zadržati njihove neustrašenosti. Čutili so hrepenenje po Odrešeniku, hrepenenje, kateremu se niso mogli ustavljati in napravili so se na pot.
Pa kdo popiše njihovo iznenade-nje? V Jeruzalemu ne vedo~nič o novorojenem kralju! Kako je to potrlo modre može! Prišli so v Jeruzalem trdo se nadejaje, da bo tamkaj vse tikalo in vriskalo veselja vsled rojstva novorojenega kralja, da bodo vsi prebivalci judovske zemlje z veliko svečanostjo praznovali njegov prihod. Zdaj pa še nihče nič ne ve o njegovem rojstvu!
Žalostni zapuste Jeruzalem. ,,Ivo so pa prišli iz mesta" — pravi sveto pismo — ,, so zopet zagledali zvezdo, ki se jim je prikazala v Jutrovi deželi", ki jim je poprej izginila, in novo upanje je vstalo v njihovi duši, da bodo le našli Izveličarja sveta. ,,In so se radovali s silnim veseljem"— gavisi sunt gaudio magno — in so se silno obveselili."
Pot jim ni bila potem več dolga. Zvezda se je ustavila v Betlehemu in s svojimi žarki obsevala lilevce, kjer je kraljeval novorojeni kralj. Ubo-štvo njegove palače jih ni motilo, polni vere in zaupanja so vstopili. ,,ln so šli v hišo in so našli dete z Marijo, njegovo materjo in so pife-denj padli in ga molili."
Kakšen prizor!
Imenitni možje v krasnih oblačilih, veleučeni modrijani kleče v bornem hlevu pred revnim detetom! Kaka čustva so morala prešinjati njih srca, kako veselje, ker so zdaj vendar le našli zaželjenega Odreše-nika; kako občudovanje, ko so svojega Boga, čegar moč so tolikrat občudovali v opazovanju nebesnih svetov, gledali pred seboj kot. malo dete! Dolgo časa so v tihem češče-nju na kolenih molili svojega stvarnika, potem pa so vstali in podarili božjemu detetu dragocena darila, ki so jih prinesli s seboj iz jutro ve dežele: zlata, kadila in mire.
S temi darovi so določno pokazali, kako jasno in popolno so v luči svetega Duha spoznali bistvo in pomen božjega deteta. Se zlatom so ga postavili kot svojega kralja, ki gospoduje nebu in zemlji; s kadilom so ga počastili kot svojega najvišjega Gospoda in Boga; z miro pa so hoteli naznaniti, koliko bo trpel za odrešenje človeškega rodu.
Lep izgled zii nas, dj. častimo tudi mi svojega Izveličarja kot svojega kralja in Gospoda, svojega Boga in Odrešenika, ki je iz ljubezni do nas se je včlovečil in za naše odrešenje dal kri in življenje! Posvetimo mu vse svoje dejanje in nehanje v pokorščini, češčenju in ljubezni!
Darujmo mu zlato čiste ljubezni! Kdo bi pač ne ljubil njega, ki je s kraljevega prestola nebeškega veličastna stopil na to revno zemljo in pretrpel vse, kar človek na svetu trpeti zamore, da bi nam pridobil časni in večni blagor?
Darujmo mu kadilo pobožne molitve! Molitev se dviga -— pravi sv. pismo — kakor kadilo k Gospodu. Z molitvijo mu skazujemo čast, ka-koršna gre samemu Bogu. Sveti ogenj pobožne molitve naj nikdar ne ugasne na oltarju naših src!
Darujmo mu miro trpljenja,! V tej solznej dolini ne bomo nikdar brez nadlog in težav, brez križa in trpljenja. Zatorej darujmo (Eospodu vse svoje britkosti telesne in dušne, pre-našajmo jih v duhu potrpežljivosti in zaslužene pokore, zinirom pom-neč, da je on še neizmerno več pretrpel iz ljubezni do nas!
V tem smislu pokleknimo še enkrat pred jaslice, predno se za letošnje leto ločimo od veselih božičnih praznikov in ne bo nam zaostal blagoslov vsemogočnega Boga Očeta, Sina in svetega Duha.
Kaj bo s Kubo?
Izurjen črkostavec
se sprejme takoj v službo. Zmožen mora biti slovenščine. Plača linijska. Ponudbe je nasloviti:,,Manager American - Slovenic Printing Co." 913 b Scott St., Joliet, 111.
Rojaki!
Ce hočete napraviti veselje svojim sorodnikom ali znancem v stari domovini, naročite za nje ,, Amerik. Slovenca". V Evropo pošiljali velja samo 12.50 na leto.
O bodočnosti Kube je sedanji čas v naši deželi več nasprotnih si mnenj. Nekateri pravijo, da je namen administraciji, podaljšati vojaško okupacijo na nedoločen čas in nazadnje anektirati otok, češ da prebivalci niso sposobni za samostojno vladanje. Z druge strani se zopet zagotavlja, da ima vlada dobro voljo izvršiti sklep kongresa in izročiti Kubancem njih zemljo, kakor hitro se bo naredil mir na otoku. Isto misel je izrekel tudi naš predsednik McKinley v svojem poročilu ob zahvalnem dnevu, kjer pravi mej drugim: ,,Kakor hitro je nehala na Kubi španska autoriteta, smo si prizadevali na otoku sprejetim od nas v varstvo vpeljati javni red in omogočiti mirni razvoj agrikulturnih in produktivnih odnošajev, ki so bili moteni vsled nesigurnosti in revolucije zadnjih treh desetletij.Le tako je mogoče doseči vzvišeni cilj, ki si ga je amerikanski narod stavil in razglasil v resoluciji kongresa z dne 11. aprila 1. 1808. in v kateri so Združene države javno izjavile, da nikakor ne nameravajo zahtevati su-verenitete, kontrole ali sodne oblasti nad Kubo, izvzemši za pomirje-nje otoka, in v kateri so dalje izjavile, da kakor hitro bo otok pomirjen, hočejo združene države kontrolo in vlado otoka izročiti kubanskemu narodu."
Iz teh besedij razvidimo, da je imerikanski narod pred svetom prevzel vso odgovornost za bodočnost Kube. Mi smo se slovesno zavezali, narediti mir na otoku in potem izročiti Kubo Kubancem, Ali poročilo predsednikovo slove dalje: ,,Nova Kuba, ki ima vstat iz pepela prejšnje, mora biti na vsak način zvezana z nami z vezmi izvanredne iskrenosti in moči, če si hoče zagotoviti svoje blagostanje. Naj si bodo te vezi or-ganične ali konvencijonalne, usoda Kube je združena z našo lastno usodo. Kako pa in kako daleč, bo pokazala bodočnost." — Tu nas je pustil McKinley na cedilu. Noče ali ne upa se izreči, kakšna bodi ta zveza med Kubo in Združenimi državami. Mi sicer zaupamo McKinley-ju in njegovi administraciji, toda za njim stoje možje, ki utegnejo močno vplivati na njegovo sedanje mišljenje ali je celo popolnem predrugačiti.
Združene države so za Kubo mnogo žrtvovale. Da ne jemljemo v po-štev ogromnih stroškov vojne s Španijo, so izplačale vsakemu Kubancu $75.00 za odložitev orožja, kar je zneslo 2Jr miljona dolarjev in v pomoč revnim prebivalcem kubanskim so darovale miljona dolarjev. Ce še pomislimo, da ima Kuba hajro-dovit.nejšo zemljo na svetu, kjer se na enem oralu zemlje več pridela, kakor drugod na petih, se ne bomo čudili, da se Amerikanci zanimajo, kdo bo gospodaril na otoku.
Kubanci sami zatrjujejo, da je otok popolnoma pomirjen in da naj se naši vojaki takoj pošljejo domov. V llavani izhajajoči časnik ,Patria' pozivlje že k novi vstaji, ako no bi v kratkem Združene države odstranile svoje armade z otoka; geslo mu je: Neodvisnost ali smrt! Zopet drugi kubanski list ,,Nuevo Pais" zagovarja anektiranje in trdi, da kakor hitro bodo Kubanci spoznali veliko korist, katero bodo imeli od naše republike, bodo sami prosili za pri-klopitev.
Ker je zdaj revolucijonarni element no otoku v velijci večini, se boje naši državniki, da če odpokli-čemo vojake s Kube, se bo vnel ondi hujši boj, kakor je bil prvi. General Fitzhug Lee, vojaški poveljnik Havane in provincije Pinar del Rio pravi, da le kak prorok bi za-mogel razodeti bodočnost kubanskega otoka in da vse,kar je dozdaj storila vlada Združenih držav na Kubi, je bila le poskušnja, — merely experimental. Najnovejša vladina izjava slove; ,,Prihodnost Kube je odvisna od Kubancev samih. Ako izprevidijo, da se sami niso v stanu vladati, bodo radi prosili za aneksaeijo in kongres jsm bode odgovoril."
Brezdvomno pa bode k rešitvi kubanskega vprašanja največ pripomoglo imenovanje generala Leonard Wood-a vojaškim governerjem na Kubi. Da je predsednik McKinley s tem imenovanjem pravo pogodil, priznavajo vsi naši politiki. New-orleanski organ južnih demokratov ,,Picayune," ki nikakor ni prijazen
Mclvinley-jevi administraciji, pravi, da ,,z imenovanjem generala Wood governerjem kubanskega otoka je pogodil McKinley vsaj jedno imenovanje, katero odobrava ves amerikanski narod."
General Wood pozna Kubo in Kubance, on je bil za časa amerikansko-španjske vojne najbolj priljubljeni general in prebivalci provincije Santiago so mu ob njegovem imenovanju poslali posebno častitko. Glede svoje politike na Kubi se je izrazil sam: ,,Prizadeval si bom dati Ku-bacem vlado, ki bo najboljša za nje."
Skupni slovanski jezik.
O tem za vse Slovane velevažnem predmetu piše Anton I. Trstenjak v jednej zadnjih številk ,, Slo venskega Naroda":
Pred Nemci, Francozi, Angeži in Italijani smo Slovani siromaki. Kar imajo današnji večji in manjški kulturni narodi, tega nimajo Slovani. Nimajo namreč vzajemnega občev-alnega jezika. Ako se razgovarjamo s svojimi brati,"govorimo po nemški, francoski ali po italijanski. Taki siromaki bodeino dotlej, dokler vseh nas ne prešine misel, da nam je potrebo skupnega jezika, in dokler ne bodemo vsi uverjeni, da pet ali deset milijonov v svetu nič ne izdaje.
Kateri slovanskih jezikov bode nam skupni jezik, to vprašuje je teoretično odločeno. Nijeden diugi jezik ne more biti naš skupni jezik, nego jediuo ruski jezik. Kdor pogleda na zemljevid Evrope in Azije, ne bode o tem dvomil. Ruski jezik je jezik največjega naroda slovanskega. Ruski jezik je vsled svoje književnosti in radi važnosti ruske države jedini slovanski jezik, ki prihaja v poštev in se uvažuje v svetovnem življenju in gibanju. Dokaz temu je to, ker se ruščine uče Nemci, Francozi, Italijani in Angleži kot tistega svetovnega slovanskega jezika, s katerim bodo občevali z vsemi slovanskimi narodi.
Kar sem navedel, je toli važno, da imejmo to dejstvo vsekdar pred očmi. Istina je, ako se hočemo vsi Slovani med seboj razumeti, moramo govoriti jeden jezik. Mnogo prej se srečamo v slovanskih težnjah svojih, ako je vsem nam jedin cilj. Torej Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari, Cehi in Poljaki bodemo se hitreje približali drug drugemu ako si izvolimo jeden občevalni jezik, to je ruski. Ako se Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari, Cehi in Poljaki nauče ruski, razumeli se bodo vsi med seboj, in razumeli se bodo tudi z Rusom. Zdaj pa, ako se učimo češki, razumeli se bodeino s Cehi, z Rusi pa s tem ne prihajamo v dotiko. Čemu torej dandanes sploh priporočati kak slovanski jezik razven ruskega za glavni smoter; ko nam vendar glavni smoter mora biti to, da si izberemo jedeu vzajemni in književni jezik, a ta jezik more biti le ruski jezik. Nikakor ne pravim s tem, da naj se ne učimo recimo hrvatskega ali češkega jezika. Znanje teh jezikov nam je radi sosedstva in bližine neobhodno potrebno, ali to znanje ima le krajevno važnost, dočim svetovne važnosti ne more imeti. Učenje in znanje kateregakoli slovanskega jezika, razven ruskega, ima za nas vrednost druge vrste, dočim ima ruski jezik kot svetovni jezik za vse Slovane vrednost prve vrste.
Azbuka! Azbuka! Ta dela baje mnogim preglavico! Radi te az-buke naučiti se je baje težko ruski! Ako bi mi to rekel Nemec, veroval bi mu, a da Slovan tako govori, to je neosnovano. Tako besediči sploh samo tisti, kdor se še azbuke niti učil ni. Vsak Slovan, Nerus, priuči se ruščini, ako le hoče, v par mesecih. Slovanski jeziki so si itak sorodni in zelo sorodni; učenje kateregakoli slovanskega jezika ni Slovanu nobena težava. Neslovani se zgražajo pred cirilico, to je vse, dasi je ta azbuka igrača. Le trdne volje jo treba. Neki častnik je učil nemške častnike ruski. V treh mesecih šp niso znali azbuke! Jedili Jugoslovani imajo, drugi poznajo cirilico, a da je mi ne bi znali? Sramota bi bila! Dejstvo je to: v istem času, v katerem se naučimo toli hrvatski ali češki, da moremo pisati znanstvene knjige, naučimo se tudi ruski v istem obsegu. Nili torej pametneje in koristneje, da se učimo ruski? Marljivosti in trdne
volje pa je v tem treba radi tega, ker še danes nimamo šol, v katerih bi se predaval ruski jezik, in ker smo še danes navezani na svojo podporo.
Pravijo, da je Rusija daleč! Katera država v Evropi nam je danes daleč? Slovenskemu kmetu, ako ima zdrave in močne roke, še Amerika ni daleč! V Avstriji imamo mnogo Rusov, a dalje čez mejo brez konca in kraja Rusov. Kakor Rusija, tako blizu ni nam nijedna država v Evropi. Po krvi in jeziku, po tradicijah in mišljenju so nam Rusi bližnji narod. Le zvez nimamo ž njimi. Tako državnopravno razmerje, kakršno je med Avstrijo in Nemčijo, moralo bi biti tudi med Avstrijo in Rusijo. To je naš program. Čehi se potegujejo zanj. Vsa tista sredstva, katera omogocu-jejo avstrijskim Nemcem duševno in kulturno zvezo z Nemčijo, morajo se uveljaviti med avstrijskimi Slovani in Rusijo. Kakor lahko pišemo in pošiljamo navadno pismo v Berolin za pet krajcarjev, tako bi moruli mi imeti jednako olajšavo v Petrograd. Danes nam je res še Rusija zaprta, ali v bodoče mora nam biti popolnoma odprta. Stari predsodki o Rusiji, katere nam vcepljaj o Nemci, morajo se razkaditi, ako ne danes, pa jutri.
Za sedaj nam ne preostaje nič drugega, nego da se učimo ruski zasebno. V to potrebnih šol nimamo, in jih ne bodemo imeli nikdar, ako bode to odvisno od takih vlad, kakoršne so dandanes v Avstriji. To nam dokazuje vladna prepoved. Neverojetno je, da je mogoče prepovedati učenje jezikov! Kje smo? V katerem stoletju živimo? Ali smo res barbari? Francoskega in angleškega jezika ,uči se ves svet. Slovani učimo se vsega, samo ne svojih bratskih jezikov. Pol dela in truda nam je olajšanega, ako se hočemo učiti ruski. Polovico umejemo, še več. Poglejte, koliko je tu razlike! ,,Na dereve sidit soroka" (na drevesu sedi sraka), kaj ne, koliko truda je treba, da se to naučimo!! In vender je ljudij med nami, ki menijo, da se je ruski težko naučiti!
V naših šolah morala bi biti ruščina obvezni predmet za vse Slovenec. Na vseučiliščih morala 'bi se predavati ruščina ravno tako, kakor ostali moderni jeziki. Tega nam je treba, in to si moramo izpo-slovati. Grški jezik se odpravi iz srednjih šol, a staroslovenščina ostani, ker je podlaga primerjajoči slovanski znanosti. Dokler tega ne dosežemo, snujmo ,,rusko kružoke" v vsej Sloveniji!
Pogled na leto 1899.
Kupčija in promet.
Z veseljem se ozirajo trgovci na leto 189.9. in na njegov ugodni zaključek. Se nikoli ni promet v vseh strokah človeške industrije stal tako visoko. Na katero koli stran se obrnemo, povsod se nam kažejo dejstva, ki morajo vzbuditi občo zadovolj-nost.	i
Še nikoli ni bilo v zgodovini železne industrije tolikega zahtevanja za železo. Neka posebnost, je to, da je bilo to zahtevan je tako občno. Vsaka civilizovana država je kupila mnogo železa, da bi zadostila svojim potrebam. Vsi vrelci cele države so se morali odpreti, da se je moglo zadostiti obilnim zahtevam. V prej-šnili letih je morala Amerika uvažati mnogo železnine, da je zadostila svojim potrebam. Sedaj pa se je položaj popolnoma izpremenil. Vsaka vna-nja država je sedaj prisiljena kupiti od Amerike. Izdelovanje železa in jekla še ni nikoli tako visoko naraslo kakor preteklo leto. Ne samo da niso mogle tovarne zadostiti različnim zahtevam, ampak tudi že vspre-jetih pogodb niso mogle dovolj hitro izvrševati vsled pomanjkanja surovega železa, katero pomanjkanje je zopet sledilo iz nedostajanja rudo-topilnic.
Pogled v leto 1900 pa vzbuja še večjo zadovoljnost v železnem prometu, kajti, kakor stvari in razmere stoje, bodo države to leto potrebovale še več železnine, kakor pa prej-sna leta. Da ugodijo vsem zahtevam, pričele so različne družbe že zgodaj z zidanjem novih topilnic. Zopet se bodo rojaki, tako na severu kakor na vzhodu veselili dobrih časov!
Lesna industrija za železno ni-
Jzvf
.JEDNO^
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan.
URADNIKI:
A. 1). 1808.
Predsednik: Fhank Trampus, Box 30G, Virginia, Minn. Podpredsednik: franc Vbrhunc, 82 Rural St., Cleveland, O. I. Tajnik: Miiiaki. Vaiumax, 903 N. Seott St.; Joliet, 111. il. Tajnik: John* k. Stkrbknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich. Blagajnik: antox golobitsii, N. Chicago St. 801--805, Joliet, III. Duhovni vodja: rkv. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. X , f Štef. Kukar, 620 Chicago St., Joliet, 111. mjlzor- J Ignac TanciG) Calumet, Mich. 11 1 M. J. Kbakkr, 501 3rd St. Anaconda, Mont.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) i" l>o nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega blagajnika (A. Golobitsha) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili so:
K društvu Marije 7 Žalosti 50 Allegheny, Pa. Peter Brine 3345 roj 1865 Marko Ostronič 3346 roj 1876, Peter Muhič 3347 roj 1879, T 1 ' F1
33
K druš
Jakob
6
Flajnik 3348 roj 1877, Anton Kambič 3349 roj 1871, Janez Pavlešič 3350 roj 1872, Matija Flajnik 3351 roj 1874, spr. 11. dec. '99. 28u. ruštvu Jezus I). P. 49 Sharpsburg, Pa. Jožef Miketič 3352 roj 1857, sprejet 24. dec. '99.	78u.
K društvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Janez Bernhart 3353.roj 1870, sprejet 17. dec. '99.	"	»4u.
K društvu sv. Barbare 24 Blocton, Ala. Virgo Bohmabi 3354 roj 1881 sprejet 1. januarja 1900.	31u.
K društvu sv. Petra 30 Red Jacket, Mich, zopet sprejet suspendovani ud Peter Dragoš 1571 24. dec. 1899.	128u.
Suspendovani so:
Od društva sv. Marije Pomočnice 17 Jenny Lind, Ark. Andrej Novosat,
'99.
25u.
78u.
30u.
1057, Matija Ogradi 1060 za 30 dni, 24. dec.
Odstopili so:
Od društva sv. Družine 5 La Salle, III. Fr. Blažan 321 29. dec.'99.
Izločeni so:
Od društva sv. Barbare 24 Blocton, Ala. A. Turk 1. jan. 1900.
Umrli so:
Št. 48: Anton Zupančič, ud društva sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Umrl
dne 9. nov. '99. Vzrok smrti: Ubit v rudokopu. Št. 49: Barbara Spiomiler od društva sv. Družine 5 La Salle, 111. Umrla
dne 12. nov. '99. Vzrok smrti: Sušica. Št. 50: Marija Cemkovič od društva sv. Jožefa 2 Joliet, lil. Umrla dne 29. jul. '99. Vzrok smrti: Sušica.
Polletni Račun K. S. K. Jednote.
'99 do 1. dec. '99.	Pomnožitev udov v tem času: 135.
Od 1. jun
Skupno število udov K. S. K. Jednote dne 1. dec. '99: 1970.
STROŠKI: Štirje umrli udje..
DOHODKI:
Na asesmente, pristop in
znake se je plačalo.....$6.739.00
2a rezervni fond......... 95;>.00
Pet soprog......
Poškodovanim udom.
Razni stroški........
Skupni stroški. . .
$3.200.00 1.000.00 . 600.00 . 982.90
. .$5.782.90
Skupni dohodki----§7.694.00
Preostanek v blagajni 1. dec. '90: 1.911.10.
V tem času, to je, v prvi polovici leta je vsak član K. S. K. .T. plačal $4.50 za 4 člane in 5 soprog; 2 poškodovana, in 50 c. za Reserve Fund. Tukaj vsak član lahko razvidi koliko je bilo v teli 6. mesecih uplačanega i» izplačanega denarja Iv. S. K. Jednote.
Opomba: Opominjani še ona društva, katera niso plačala zadnjega asesmenta za mesec december, da bi to v kratkem izpolnila, ker ob koncu tega meseca moram napraviti letno stanje (Annual Statement) in sporočili delovanje K. S. K. J. pretečenega leta t. j. od 31. dec. 1898 do 31. dec. 1899 "Life Insurance Department"-u v Springfield, 111. Dalje, pri sprejemanju članov k društvom, se morajo sprejeti udje ravnati po pravilih K. S. K. J. stran 32, člen 21., ki se glasi: Vsak prosilec mora v svoji prošnji za vsprejem v Jednoto imenovati ime ali imena, stanovanje in sorodstvo, aH odvisnost osebe ali oseb, katerim hoče, da se izplača njegova podpora.
Vse to se mora potem natanko zaznamenovati v certifikatu, sicer se ud ne sprejme v K. S. K. Jednoto. Dalje naznanjam odstoplim, izločenim > in suspendovanim udom, da jih ne more I. tajnik nikakor izbrisati iz knjige, ako ne pošlejo formularja, in tudi ta formular mora biti narejen natančno po društvenih pravilih. S tem hočem samo opozarjati društvene zastopnike, kajti pri tem bi se lahko velika sitnost primerila.
Končno pozdravljam vse brate K. S. K. .T. želeč jim srečno novo leto!
Mihael Vardjan, l tajnik k. s. k. .t.
903 N. Scott St., Joliet, 111.
kakor ni zaostala. Pretečeno leto je prekosilo leto 1892., o katerem se je do sedaj mislilo, da je bilo na vrhuncu razvoja lesnega prometa. Omeniti je vredno to, da je bil oni les, ki se rabi za različne zaboje, posebno v zahtevi. Ako se je torej toliko lesa za zaboje zahtevalo, si lahko mislimo, da se je torej ono blago, ki se prodaje v zabojih, tudi dobro izpečavalo. Pretečeno leto je bilo Postavljenih od 175.000 do 200.000 zelezničnih tovornih voz. Premis-•inio, koliko lesa se jo v to porabilo. Ker se v mnogih slučajih ni moglo dobiti železa dovolj hitro vsled prevelikih zahtev, rabil se je v ta namen tfdi les, kar je seveda še bolj pospešilo lesno industrijo.
Za železom in lesom tudi premog ni zaostal. Huda zima leta 1898 in 99 je zahtevala silno veliko premoga. Produkcija trdega premoga je bila za 400.000 večja lansko leto,
kakor pa leto poprej. Pridobitev mehkega premoga je bila tudi ogromna. Pennsylvanija, Ohio in zapad-na Virginija so spravile 700.000 tonov mehkega premoga več na dan, ko prejšnje leto, in Indiana in Illinois pa 800.000 več.
Vkljub ugodnemu prometu v drugih strokah, rnlinarsht industrija ni bila tako ugodna, kakor so mnogi pričakovali. Vendar je pa tudi ta nekoliko napredovala. Mnogo chica-ških mlinarjev je dobilo zahteve od posameznih kupcev, ki so zahtevali po 9.000, M0.000 in 12.000 sodov moke. Produkcija moke v Chicagi za leto 1899 je bila 1,058.500 bar-relov. Vsota pridobitev moke največjih mlinov v Združenih državah je 20,926.085 barrelov. Minneapolis sam je namlel leta 1899. 14,343.105 barrelov moke. To so glavne poteze nekaj najvažnejših pridelkov Združenih držav, od katerih so dobri časi
toliko odvisni. Ni nam treba biti v strahu za vsakdanji kruh, ako bo industrija v vseh strokah tako napredovala in dokler bodo zahteve tako mnogobrojne in tako občne.
Nezgode leta 1899.
Sledeče je zapisek najimenitnejših nezgod pretečenega leta v tej in drugih deželah.
V	januarju je bilo v Londonu ubitih 10 oseb vsled eksplozije parnega kotla; 1.000 oseb je potonilo na Kitajskem ob povodnji; 20 jili je zgorelo blizo San Sebastian na Španskem; 500 umrlo na Salomonskili otokih v Tihem morju; 14 vsled eksplozije v rudniku pri Mozarrou na Španskem; 20 jih je utonilo v Ivoe-nigsbergu na Pruskem.
V	februarju je bilo 7 ubitih vsled dričanja snega v Rogers Pass, B.C.;
14	vsled ognja v Bodwy na Oger-skem; 0 vsled eksplozije rudnika v Colfax, Cal.; 24 vsled dričanja snega v Silver Plume, Colo.; 17 vsled ognja v norišnici v Yankton, S. D.; 100 jih je vtonilo v Tient-sien na Kitajskem; 30 na železnici pri Foret na Francoskem; 5 vsled eksplozieije v rudniku v Blookiin, Ala.; 20 vsled viharja v Cayanian-skih otokih; in 9 vsled ciklona v Yazoo City, M iss.
V	marcu jih je 28 poginilo v nevihti v Alaski; 6 vsled dričanja snega v White Pine, Colo.; 7 vsled eksplozije v Dwinsku na Ruskem; 60 vsled razstrelitve smodnika v La Goubran na Francoskem; 8 vsled ciklona v Tennessee in Alabama; 2.000 vsled naraslih morskih valov na Koreji; 400 vsled viharja na oba-lili Queensland, Avstralija; 41 vsled požara Windsor-hotela v N. Y.; 8 vsled ognja v Chicagi.
V	aprilu je bilo 70 ubitih pri požaru v Madrone na Japonskem; 30 vsled potresa v Kara na Japonskem;
15	vsled povodnji v Glendive, Mont.; 400 vsled viharja na avstralskem obrežju; 7 vsled požara v Gutu na Ogrskem; 68 vsled ciklona v Missouri in Iowi; 65 vsled razstreli« rudnika v Troisku na Ruskem.
V	maju je bilo 7 ubitih v Ivan-sasu; 22 vsled ciklona v Hondo v Meksiki; 385 vsled viharja na Samoa: 12 vsled požara v Crepejatu na Pruskem; 12 Vsled požara v Porosovu na Poljskem; 14 vsled potopitve čolna na Bavarskem; 7 vsled raz-strelbo v Kopenhagenu na Danskem;
vsled ciklona v Južni Dakoti; 9 vsled požara, v Kardeeville, N. C.
V	juniju je utonilo 25 oseb, ker se je oblak utrgal v Manardville, Texas; 28 ubitih vsled plazu v Ross Hollow, Ark.; H vsled viharja v Valladolidu na Španskem; 17 v rudniku v Kimberley v južni Afriki; 162 vsled ciklona v New Richmond, Wis.; 15 vsled ciklona v Herman, Neb.; 11 vsled požara v Rybinsku na Ruskem; 200 vsled razstrelbe smodnika v Pekingu na Kitajskem;
11	v rudniku pri Cape Breton, U. S.;
12	vsled povodnji v Brest na Francoskem; 27 v rudniku pri Santa Eu-lalia v Meksiki; 50 vsled povodnji v Texas,
V	juliju je poginilo 15 oseb vsled povodnji v Canashire na Angleškem; 30 vsled povodnji v Texas; 44 v rudniku pri Odessi; 200 vsled vihar ja na Japonskem; 16 v rudniku pri Cape Town, v južni Afriki; 19 je utonilo v Alaski; 200 vsled viharja v Pensi na Ruskem.
V	avgustu je bilo 6 oseb ubitih vsled ciklona v Maryland; 17 na železnici pri Parizu; 5.000 vsled viharja v Zahodnji Indiji; 6 jih je utonilo v Washingtonu, Ind.; 80 vsled viharja na Karolinškem ob režju; 10 vsled padca kolizeja v Chicagi.
V	septembru se je 10 oseb potopilo vsled povodnji v Fayerbachu na Avstrijskem; 32 vsled padca cer kve v Kališu na Poljskem; 1.882 vsled nevihte na Japonskem; 1.500 vsled potresa vAidinu v Mali Aziji; 400 vsled potresa v Indiji; 1.000 vsled potresa v Smyrni v Malej Aziji.
V	oktobru je poginilo vsled nevihte 40 oseb pri Salermo na Laškem; 5.000 vsled potresa na otoku Cei •am; 130 vsled viharja na Norveškem; 10 vsled nevihte na Kubi in 23 vsled viharja v Montani.
V	novembru je bilo 30 oseb ubitih pri padcu nekega odra v Ant werpnu; 500 vsled požara v Can tonu na Kitajskem; 120 vsled nevihte na Norveškem.
V decembru je bilo 32 oseb ubitih v rudniku pri Carbarnaro, Wash.; 12 vsled požara v Quincy, 111.; 40 je utonilo v reki Lvs na Belgijskem; 30 vsled nesreče v rudniku v Brown, Pa.; 10 vsled udrtja zemlje v Amalfi na Laškem; 8 vsled potresa v južni Kaliforniji.
Kužne bolezni.
Kužne bolezni so zahtevale več žrtev pretečeno leto kakor pa leto poprej. Kuga v Indiji in Afriki in nekaterih drugih krajih je pobrala čez 250.000 ljudij. Vsled lakote je umrlo na Ruskem in Afriki okoli 50.000 ljudij iu vsled kolere okoli 2.000. Rumena mrzlica se je pokazala po mnogih krajih južno od Floride, ter je vkljub vsej paznosti pograbila okoli 900 žrtev. Težko je dobiti popolno Statistiko o tej stvari, vendar celotno število, v kolikor je bilo naznanjeno, je okoli 310.000 proti 222.900 leta 1897.
Nezgode na železnicah.
Na železnicah je bilo pretečeno leto usmrčenih okoli 3.552; število težko poškodovanih pa 3.385.
Vsled nesreč na morju je izgubilo 1.750 oseb živlfenje; po jezerih in rekah pa 469. Skupno okoli 2819 oseb. Skupno število oseb, ki so izgubile življenje ]"'i teli različnih nezgodah, znaša približno 405.711.
Samomori in umori.
Skupno število samomorov, ki so se pripetili zadnjo leto v Združenih državah znaša 5.340. Med temi jo bilo 4.155 oseb možkega spola in 1185 oseb ženskega spola. Večina samomorilcev je rabila strup kot usmrčevalno sredstvo, kajti 2.134 se jih je zastrupilo, 1.953ustrelilo, 527 )besilo, 302 prerezalo vrat, 316 utopilo, 30 sežgalo, 25 vrglo pred vlak, 42 skočilo raz okna visokih hiš, 7 usmrtilo z dinamitom, in 4 sestradalo.
Umorjenih je bilo 6.225 oseb med njimi 3.309 vsled prepira.
Škoda vsled požara.
Skupno število izgub vsled požara
Združenih flržavah v pretočenem letu znaša $j|»0,537.365. Največjo škodo je napravil ogenj v Victor, Colo., ki zniši $2,500.000.
Obešeni.
ločena, 2 sta še suspend ana, vendar pa več ne moreta pristopiti; 3. so prestopili k drugemu društvu. Kadar je pri našem društvu kak ud suspendan, tedaj dotični tako dolgo odlaša, da mu čas preide, ter sani ne ve, ali je še pri društvu ali ne. Dragi mi rojaki, dovolite mi, da vam naznanim nek zanimiv slučaj v tem oziru. — Od našega društva je bil jeden ud suspendovan, toda ni mogel lahko nazaj pristopiti, ker še poskusil ni. Kmalu je odšel iz South Chicage, in vzel s seboj enega tovariša. Kar so zasliši glas, da je umrl, in njegov sodrug, katerega je bil s seboj odpeljal. Tako rojaki, ki sto pri kakem društvu, ako ste suspen-dani, glejte, da v pravem čazaj pristopite, ako pa še niste pri nobenem društvu, to vam je lep izgled, da ne odlašajte, niti ure ne minute, ker si človek ne more predstavljati, kedaj ga pokliče sodnik. Bodimo pa složni in neprezirajmo drug druzega!
Tukaj v South Chicagi gre z delom še precej dobro. Vsak, kateri koli hoče delati, si lahko delo dobi, plača ni ravno jako velika, vendar pričakujemo vsak dan kaj boljšega. Tukaj nas je precejšnje število Kranjcev, posebno veliko pa je Hrvatov.
Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, kakor tudi vsem udom K. S. K. Jednote. Tebi vrli mi list pa želim dober vspeh, veliko naročnikov in plačnikov.	J. S.
Joliet, III. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. Jednote v Jolietu, III. je imelo dne 31. decembra 1899 svojo mesečno zborovanje it; volitev ndvih odbornikov. V odbor so bili izvoljeni sledeči udje:
Predsednik: Stefan Kukar, podpredsednik: Blaž Culek, 1. tajnik: Frank Kozjek, II. tajnik: Matevž Bučar, blagajnik; Anton Horvat, nadzornika: Martin Muc, in D. J.
V	Y
Stua, Ravnatelj: Anton S raj, poslanec: Jakob Kukar, zastavonosci: Martin Lazar, Albert Leš, Jurij Petri«, Janez Stubljar, nabiralci denarja: Alojzij Malnič, Matija Pešič.
Izvan Jolieta stanujoči udje naj sedaj naslavljajo pisma na I. tajnika Fr. Kozjek-a 913 N. Scott Str. Joliet, 111.
Bog daj vsem srečo v novem letu; K. S. K. Jednoti ugodno in zdravo loto; ,,Amerik. Slovencu" pa dosti podpornikov.	F. K.
vsled starosti postali nezmožni za delo. Naznanila je tudi, da ne bo nikogar več sprejela v delo, ki je več kot 35 let star.
Cleveland, ()., 2. jan. — Narodna zveza ,,Rod Mill Workers" je stavila danes ,,American Wire and Steel Co." zahtevanje za povišanje plače od 3 do 2 J odstotkov. Delavci zahtevajo plačo, kakoršno so imeli I. 1893. Ako 110 odgovori družba do 15. januarja povoljno, bo nastal splošen štrajk.
Birmingham, Ala., 2. jan. — Diference mej lastniki rudokopov in ,,United Mino Workers" v Walker County so poravnane. Delavci, ki so bili 11 tednov na strajku, so dobili zahtevano povišanje plače.
St. Joseph, Mo., 1. jan. — Delavcem, pripadajočim k ,,Journeymen Painters Union" je bila danes plača povišana za 20 odstotkov in dovoljen 9 urni delavni dan.
Peoria, III., I. jan. —Petdeset delavcev v tukajšnjih pivovarnah in distilerijah je začelo danes štrajk. Zahtevajo povišanje plače. Doslej so dobivali po §11.00 na teden, zdaj zahtevajo §13.00 in vBaki teden pol dne počitka,
Vienna, 111., 2, jail. —V obravnavi proti premogarjeih je zagovornik zaključil danes zaslišanje prič. Vsega skupaj je bilo zaslišanih 69 prič. Sodnik Vickers je v kratkem govoru podučil porotnike, naj se ne ozirajo 11a szjavo ,,Coroners jury," ki je proglasila zatožence krivim, Potem je začel državni pravdnik, s preikovanjem prič.
Dead wood, S. I)., 1. jan. — Delegacija ,, Dead wood Labor Union" je niarširala danes zvečer v mesto Plume in prisilila osem delavcev v službi ,,Kildoran Works", da so se jim pridružili in pristopili k uniji.
Število zaradi kazni postavno obešenih ljudij znaša 131. Največ jih je bilo obešenih v državi Alabama, kjer znaša skupno število 19 oseb. 100 oseb je bilo obešenih 11a jugu in 31 na severu. Med njimi je bilo 72 zamorcev, 58 belcev in 1 Indijan.
Linčanja.
Števiio linčanj se je v pretočenem letu skrčilo, ter znaša 107 slučajev. Največ jili je bilo linčanih v državi Georgia, kjer znaša Število 28 oseb. 103 osebe so bile linčane 11a jugu in 4 na severu. Med njimi jo bilo 84 zamorcev in 23 belih ljudi.
Iz delavskih krogov.
Goljufije.
Pretečeno leto se je primeroma izvršilo jako malo goljufij. Skupno število znaša $2,218.373 v primeri z §11,248.084 leta 1897. Povprečno število za vsak mesec znaša §184.864.
Darila.
Darila v različne namene v prete-čenem letu znašajo §79,749.956. Za izobraževalne zavode jo bilo darovanih skupno $55,851.817; za dobrodelne namene §13,200.676; za cerkve §2,992.593; za muzeje in galerije umetnostij §2,686.500 in za knjižnice §5,012.400.
Največje darilo v znesku 28 milijonov je darovala Mrs. Leland Stanford iz St. Francisco, Cal. za Stan-fordško univerzo v Californiji.
Društvene vesti,
South Chicago, Ill.,3i,d< 5C. '99. Slavno uredništvo ,,Amerikanskega Slovenca"! Prosim vas dovolite mi malo prostora, da naznanim rojakom nekoliko tudi iz South Chicage. Naše podporno društvo sv. Florijana, št. 44 v South Chicago je že 8 let staro, in v tem društvu nas je bilo več od začetka, ko je bilo' namreč eno leto staro, nas je bilo čez 60 udov; 1 je umrl, 2 sta odstopila; 2 sta bila iz-
Jolict, 111., 3. jan. — ,,Lambert Wire Mill" je o Božiču vstavila delo, a le za en teden. Kakor vsako leto običajno ob Novem letu, da popravijo, kar se je poškodovalo v tovarni med letom. Cujemo, da ima družba naročil dovolj za jedno leto.
Delavec A. Welson je bil zadnji teden v nilinarni,,Illinois Stell Co." od železnega kosa tako silno zadet, da je takoj umrl. Chas. Anderson, ki je s sedmimi možmi delal na istem mestu, bil toško poškodovan.
Chicago, 111., 3. jan. — „The Coal Wagon Drivers Union" je iz-poslovala voznikom povišanje plače in dvojno plačo za delo, katero delajo čez čas. 45 delodajalcev, ki kontrolirajo nad 400 vozov, je podpisalo kontrakt. vsled katerega bodo dobivali vozniki s parom konj po §2.25 11a dan, vozniki s tremi konji pa §2.50 11a dan.
Chicago, 111., 3. jan. — Jutri se bo sešla tukaj konferenca zastopnikov ,,Piano and Organ Workers Union" in več fabrikantov, da določijo plačo delavcem glasbenih inštrumentov. Kaže se z oboli stranij, da se bodo sporazumeli in da bo ta* koj konec štrajku, ki trpi že več tednov.
Pittsburg, Pa., 1. jan. — Z današnjim dnem je stopilo v veljavo povišanje plače delavcem ,,Carnegie Steel Co., ki daje delo 10.000 možem. Plača je povišana vsem delavcem, nekaterim za 15 c. in več, nekaterim celo va §1.00 na dan.
Povišanje plače pomenja, da bo Carnegijeva družba plačevala za naprej delavcem od 1 milijon do U milijona dolarjev več na leto. L. 1899. je plačala delavcem §13,500.000, 1. 1900. pa bo znašala plača približno 15 milijonov dolarjev. Družba plačuje vsakih 14 dnij.
Philadelphia, Pa., 1. jan. — Pennsylvanska železnica je penzijo-nirala 950 svojih delavcev, ki so
Opojne pijače.
Spisal Black Guard.
DALJE.
Kjer se jo prikradel alkohol pod streho, tam je izginila sreča in zado voljnost ter ona ljubezen, ki je tako potrebna za vzdržanje zakona, iz katerega izvira cela družba. Kako pa tudi more biti drugače, ker, ako je mož pijači udan, je nezmožen za delo, nezmožen si prislužiti, kolikor potrebuje za vzdržanje družino, pa če tudi kaj zasluži, kaj to pomaga, ko znese vse v gostilno za pijačo; ako žena, kako je zmožna opravljati gospodin-ska dela in opravila, katera spadajo v njeno stroko? Ako je mož pijanec zanemarjena je žena in otroci, ako žena, trpi mož in otroci, otroci, ki so naše prihodnje upanje, ki so podlaga naroda, ti trpe v obeh slučajih v dušnem in telesnem oziru. Vprašam to, dragi čitatelj, kako pač zamore žena skrbeti za odgojo svojih otrok, ako je mož pijanec? Od zjutraj do večera se mora truditi s pranjem in šivanjem, da ni zasluži vsaj vsakdanji kruh, v mnogih slučajih še celo tega ne. Kako piora skrivati svoj s krvavimi žulji prisluženi denar, da ga mož ne dobi torponese tjekaj za vso-depolno pijačo. Prisiljena je s svojo deco stanovati v najrevnejših krajih mesta, kjer vlada namesto veselja žalost in beda. Otroci skačejo okoli, oni so sami sebi pripuščeni, igrajo se z drugimi. Kakošna je pa morala ali nravnost v teh »lelih mest, to si pač lahko vsak sam misli, komur so poznana naša večja mesta. Ali se je tedaj pri takih okolščinah čuditi, da otroci krščanskih starišev zgube luč svete vere, ter da zabredejo že v njih zorni mladosti v blato pregrehe in hudobije? Še dalje, gospodar pride domov pijan, preklinja, kuhinjsko orodje pobiva, obsipa ženo z raznimi in najgršimi imeni, nazadnje jo mogoče še celo tepe in vse to v pričo svojih lastnih otrok. Tako seme sa-jeno v mlado, neizkušeno otročje srce pač ne more roditi dobrega sadu. Otroci več ne spoštujejo starišev in predstojnikov, oni zametujejo njih opomine in svarjenja iu to ravno v letih, ko mladina najbolj potrebuje svarjenja.
Nič huje pa ni, ako je žena udana pijači; taka gospodinja zanemarja svoja dela in opravila, hiša ni nikdar snažna, jed nikdar o opravem času na niizi.	(Dalje prih.)
Rojaki! širite ,,Amer. Slov." med znanci in prijatelji. Za celo leto pošiljan velja samo $2.
podčastnik, ,,ti si me imenoval butca," —jaz te bodein ovadil!
Ne norčuj se sam iz sebe, človek, ti komaj stojiš! kaj naj poreče nad-stražnik, ako prideš v tem položaju k njemu.
,,Kaj? ti praviš, da sem pijan?" rujove podčastnik hripavo in si pokriva čalco.
,,Ti si aretiran!" in pri teli besedah hoče poddesetnika za rame pograbiti.
Truger se mu izti'ga — ter sune gugajočega se tovariša, da je odletel v kot.
Z divjim srdom se pobere podčastnik, izvleče sabljo iz nožnice, ter plane na poddesetnika. Drugi ulanei, ki so na vrtu ležali, so slišali ta prepir, a prišli so — prepozno.
Poddesetnik se je zagnal na podčastnika, mu iz vil sabljo iz rok in ga dobro naklestil.
Z trudom se je ulancem posrečilo, pretepača razdvojiti in ko si je podčastnik svoj krvaveči nos v čebru spral in ohladil, oblekel se je popolno in rekel proti poddesetniku:
,,Čakaj! To si bodeš zapomnil!"
Že precej stfezneu je šel k nad-stražniku, kateremu je službeno sporočil, da ga je poddesetnik Truger dejansko napadel.
Nadstražnik se je trudil zaman, ga od tega nesrečnega koraka odvrniti, ostal je pri besedi in moral je ž njim k škandronskemu načelniku.
Ta je vzel stvar jako resno, je poklical poddesetnika, sestavil zapisnik in proglasil poddesetnika ujetnikom.
,,Red mora biti," reče na podde-setuikovo prošnjo, v vojski temveč, tisočkrat več, kakor v mirnih časih; kaj bi bilo iz nas vseh, ako ne bi bilo reda? Mi vsi bi bili tako mogočnemu sovražniku nasproti zgub-
počasi stališče razjasnili in njegov up, zopet pred sovražnika priti in se z hrabrostjo odlikovati :— je splaval po vodi.
Pač je čul o sijajnih zmagah, a razveselil se ni teh novic; pač je slišal, da se je njegov prijatelj Lobar, kateremu se ima zahvaliti za svojo nesrečo, isti dan pri Gravelotte, od pekoče vesti preganjan, s smrtnim zaničevanjem zaprašil v sredo sovražnikov, da so ga po končani bitki našli do nepoznanosti razsekanega, a njegovo prenaglost ni s tem poravnal. Prekletstvo — brez vsacega vzroka cvetoče človeško življenje za vedno uničiti, moral je vendar seboj vzeti k veliki armadi, k večnemu sodniku!
Tudi svojim starišem je pisal Truger. Njegov oče je bil sam vojak, zato je pričakoval, da mu pomaga, da bode prej stvar končana! Vojska je bila zares že končana, a Truger še ni prišel ven.
Očetov odgovor ni bil nič kaj vesel.
Ni mu predbaceval hudega, ker se je z Lebarjem upijanil in stepel, a pisal mu je, da bi mu bilo vseeno ljubše, videli vsaj svojega sina v cerkvi na spominski plošči padenih vojakov zaznamovanega, nego,da se mu bode tako godilo, kakor se 11111 sedaj.
In ako mu ni bilo usojeno umreti častne smrti za očetu javo, potem bi bilo še vse eno bolje, da bi bil vojaški zakon svoje zvršil; da, bolje bi bilo, tisočkrat bolje, nego človeka živega pokopati.
Zdaj so se mu oči odprle in grozo je sprevidel, kaj ga čaka.
Nekega poludne, ob 12. uri, pride podčastnik, kateri odpre njegovo celico, ga pogleda od zgoraj do doli in pravi potem:
,,Iditc z menoj, Truger, k vojnemu državnemu pravdniku, Vaše po-miloščenje je tu!"
Pomiloščenje tu! Čast bodi Bogu!
Kako dolgo, kako neskončno dolgo je na to čakal! Kolikokrat je bil že obupal in vendar je pričakal — pomiloščenja!
Njegove oči so se mu svetile, srce mu je hotelo počiti in hitro si je zapel obnošeno ulanko. (Konec prih.)
ANTON HORVAT
POMILOSCEN
Spomin Iz vojnih Časov. Poslovenil l). A
priporoča vsem slovenskim trgovcem in gostilničrajeni svojo
veliko zalogo domače izdelanih
sivcoidk:,
Bili so se pri Vionville.
Z velikim trudomse je ulanski oddelek zopet uredil, vroča je bila bitka, marsikaterega je manjkalo.
Ulanei so stali poleg svojih konj, kakor so stali pri ukazu: ,,Zajezdite!" brez govorjenja, nemi, smrtno utrujeni in onemogli.
Telesne moči so bile od strašanskega truda porabljene, živci preraz-draženi od groznega smrtnega jahanja: predrli so dve sovražnikove vrste, vse je bilo pomorjeno, kar je stalo. Bil je to najbolj krvavi dan v celi francoski vojski.
07.000 Nemcev z 222 kanoni je zmagalo francosko armado, obstoječo iz.138.000 mož z 488 kanoni. A z kolikimi žrtvami!!
Peš polk štv. 10 je sam zgubil ta dan 49 častnikov in 1730 mož — ubitih je bilo 27 častnikov in 526 mož.
Zmaga jo bila le strogemu redu pripisati, brez iste bila bi nemogoča!
Ležali so poleg konj, spali, a tudi culi niso, slišali in vidili niso, ko je divjala pred njimi bitka še naprej, dal tem besneje divjala; bili niso ta dan za nobeno rabo več, onemogli so.
Le častniki so stali na ospredji, ter govorili poltiho z solznimi očmi; marsikateri ljubljeni, hrabri, veseli tovariš je ležal tu na zeleni trati z razkoljeno črepino, z prestreljenimi prsi, pomandran od konjskih kopit-o! vojska je najstrašnejše grozodejstvo.
Vendar, proti večeru, pride ukaz za odhod v bližnjo vas, da si moštvo in žival za par ur privošči počitka in miru.
Živci so se pomirili, a natura je zdaj zapovedujoč zahtevala svojo pravico in na pol speči, na pol ču-ječi so jezdili ulanei — bilo jim je vsejedno, kain idejo, le mir! in spanje!
Kako so jezdili, niso vedeli, tudi ne, kako se •imenuje vas, želeli so edino le, priti j kam pod streho in spati!
Vas, v kateri so bili nastanjeni,
MJK-icr-.-ag.iij'"m^sawaetarrtaBi^■•agyaawui -s..--»"■--..
ni bila slaba; predpisana dobava jo bila od načelnika te vasi točno izročena.
Mož je ljudem dobro storil; s srčnim pogumom in okrepčanim telesom so začeli naj prvo svoje konje krmiti in snažiti, orožje v red spravljati, na kar so se začeli pogovarjati, kaj so vse doživeli.
Kdo bi jim zameril, alco se zdaj pri polnih kozarcih vina, dobrohotno razvedrujejo?
Na koncu vasi v nekem hlevu, sedita en podčastnik in en poddesetnik na svojih sedlih, vsak trenutek pripravljena za osedlauje in ,,1'eld-flaša" napolnjena z dobrim rudečim vinom je romala od enega do dru-zega, in vsakdo je krepko vlekel iz nje.
Bila sta prijatelja od mladih nog, v šolo sta skupaj hodila, igrala se in tikala.
Podčastnik Lebar je pripovedal, svojemu prijatelju Trugerju, kako je nekega francoskega častnika z enim mahljejem s konja posekal, in poddesetnik si tudi ni dal čez rame gledati, marveč je vstal, ter- prinesel svojo sulico, na kateri mu je pokazal s krvjo pomočeno zastavo.
,,To ni nič, Zepl," baha se podčastnik, ,,s sulico navadnega infau-terista prebosti, a s častnikom, oko v oko, meč križati! To je pogum."
,,Na, le pustiva to, Anton!" tolaži ga poddesetnik in postavi stražno orožje tiho v kot.
,,Svojo dolžnost smo vsi storili kar si ti napravil, bi bil tudi vsakdo drugi!"
Podčastnik napravi velik požirek iz steklenice, katere pa ni izročil tovarišu, kakor prej.
,,Nanu?" vpraša ta, ,,kaj pa to poiueui?"
,,To pomeni, da jaz več ne pijem z teboj iz ene posode, ker si butec!" zarujove podčastnik divje.
,, Butec si ti!" zavrne ga poddesetnik, ,,vino je moje, kakor tvoje, sem z njim!"
Vino je razburilo oba, podčastnik je vstal in si opasal sabljo.
i,Ali veš ti, da seru jaz tvoj predstojnik?" vprašal je poddesetnika.
,, Se veda vem to!" odgovori ta. ,,A jutri sem tudi jaz mogoče že podčastnik, skušnjo sem tako že napravil.
,, Skušnjo sem, skušnjo tje," jeclja
katere prodaja skupno po najnižji ceni.
Rojaki! Ako želite pušiti dobre in okusno dišeče smodke, tedaj zahtevajte vedno samo ANTON HORVATOVE, ki se dobe v vsaki slovenski gostilni v Jolietu.
Ob iuiem priporočam tudi svojo izvrstno
GOSTILNO
(SALOON), ki se nahaja na »tovo
200 Jackson in Ottawa ulice
V JOLIET, ILLINOIS.
Tudi varna prenočišča in dobra jedila
so vedno pripravljena na razpolago.
Jiojak naj podpira rojaka.
ANTON - HORVAT,
200 Jackson ulice, na voglu Ottawa ulice, JOLIET, ILL.
STUKEL - GRAHEK.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
MESO
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
LOTE NA PRODAJ
Goebel Heights.
Street-car teče ob obeh straneh subd i vizije. Lote leže na visokem in suhem kraju.
♦0+00+0+
Lote po $200 in $300
z vsako loto popoln Abstrakt.
UGODNA PLAČILA.
OBRESTI PO S ODSTOTKOV.
Ne plačuj renta, kupi loto in napravi si lastno hišo.
Olej, naslednji so kupili loto od mene v tej lepi subdiviziji:
Mathias II. Nemanieh, Frank &jmoni<:h, John Ji us, Mathias Jiauer, Anton Ratal.
G-EORG-E GOEBEL,
401-2nd Avenue. Joliet, III.
"Geokue" i>lsmoiioSa.
POPOTNIKOV KAŽIPOT.
JOUETSKE ŽELEZNICE.
SANTA ®K K. R. Ki „ lz Jolietu	v Chieiigo
St 14.....7,26 urcdpoldne	8.43 predpoldue
,, 18.....7.SB ,,	U-50
„ (i.....8.18 ,,	9,80
„ 1«____11.16 ,,	12.35 popoldile
, 10.....8.:» popoldne	6.1» „
„ 2.....7.50 „	9.00
,, 17.....s!. 48 pred poldne	3.88 pred poldne
,, 7.....7.2S .,	8.40
,, 15.....1.00 popoldne	2.M7 popoldne
„ 18.....5.08 „	6.30
,, 5.....((.00 „	7.08
„ I.... 10.00 „	11.00 „ '
,,Cu.Ufoml« Limited" vozi Stirikrut. na teden in tttpnstl Joliet v torek, sredo, četrtek in soboto za lapad ob 9.08 zvečer; za vshod v nedeljo, torek, iredo in petek ob 1.U0 popoldne. Ob nedeljah ne vozijo vlaki St. 14, 18, 7, 15 in 13.
' lil. O. KNOWl/fO.N, Ticket Agent.
THE CHICAGO & ALTON.
Iz Jolietu	v Chicago
'al. Kxpress....5.40predpoldne 7.16 predpoldne Midu. Special.. .9.45 ,,	8.00
3»1. & Colo. L'd.7.30 ,,	8.45
Jwtght & Chi...8.45 „	10.00
'Atlantic; Kxp..11.35 .,	1.00 popoldne
Uton Liin.......3.30 popoldne 4.80 „
Joliet it Chi.....8.30 „	7.45
Jay Kxp.........8.00 „	11.15
Jay Express — y.oo predpoldne 10.20
Hum I.mm......11.IK) ,,	12.01 popoldne
'Pacific Kxp....3.09 popoldne 4.S0 ; hica^oAJolietS.OO „	0.30
3Ui. & D\Vlglit..ftJU ,,	0.40 „
3olo' & Cal.......ti.00 ,,	7.00 „
'alace Kxp......tt.UO ,.	10,20 „
►lidn. ..........11.30 „	12.40 zjutraj
Z zvezdico zaznamovani vlaki ne vozijo ob tedeljah.	W. S. BURNETT, Ticket agent,
CHICAGO, ROCK ISLAND and PACIFIC.
I/, Joiieta	v Chicago ). & K. N. Kx. 5-20 predpoldne 7,00 predpoldne
Joliet Special 0.40 „	7.55
Hiiiver Ex. (S.45 „	7.59
oiietAcc. 7.50 „	9.45
Peru Ace. 7.30 „	8.40
)eiivisr Ex. 8.38 „	9.55
it. Paul Ex. 9.35 „	10.45
linalia Ex. 12.36 popoludne	si.00 popoldne
Des, Moines Ex 3.31 ,,	1.45 ,,
oliet Sp. 2.30 „	3.45
oliet Kx. 0.30 ,,	. 7.50
I z Chicago	v Joliet fast Mall 3.5o predpoldne 3.48 predpoldne
>es Moines 0.00 ,,	10.48 ,,
oliet Sji. 11.45 ,,	1.00 popoldne
Kock Isl. Ex. l.oo popoldne	2.25 .,
it. Paul Ex. 4,00 „	5.17
oliet Ace. 4.10 ,,	ti.00 „
Peru Ace. 6.00 .,	0.15 ,,
lenver Ex. 5.45 „	7.oo
Joltet Ace. 5.5o „	7.15 • „
Cansas City U.3o ,,	7.4o
lenver Kx. lo.ob „	11.10 ,,
Imahtt Ex. 11.30 ,,	l.ogilutrttj. Z križcem zaznamovani vlaki ne vozijo ob .edeljfih. C, O. liasey, Ticket agent.
elgin, joijet and eastern k. it.
Iz Joiieta	vAuroro
.20 preduoldue....................10.00 predpoldne
,40 popoldne.......................7.10 popoldne
Iz Aurore	v Joliet
10 predpoldne..... ..............8.10 predpoldne ,
.20 popoldne ......................6.25 popoldne.
M. M0MANU8, Ticket agent.
V	vojski gre kaj tacega hitro.
Popoludne je bilo sklicano vojno
sodišče, katero je poddesetnika Tru-gerja zaradi dejanskega napada na predstojnika, obsodilo na smrt.
Tako stoji v vojnih zakonih, na katere je-prisegel!
Ker je bil pa poddesetnik nahuj-skan,. predlagal je vojni državni pravdnik sam za napravo prošnje na kralja za pomiloščenje.
Kakor v sanjah slišal je Truger svojo smrtno sodbo, in podpisal z tresočo roko zapisnik; mehanično je stopal za podčastnikom.
Ječe seveda ni bilo, tje v kot hleva so mu vrgli snop slame in konjsko odejo in nemo pred se zroč, pade na odkazani prostor. En ulanec z golo sabljo v roki ga je stražil.
Ko so drugo jutro tovariši zasedli konje, za bitko pri Gravelotte, eskor-tirala sta dva malo ranjena vojaka en podčastnik in en ulanec, smrtnega kandidata na trdnjavo Gran-denc.
To je dolga pot do Grandence in osobito v vojskinili časih se potuje jako počasi.
Tudi 11a nemški zemlji se ni tem treni nič kaj mudilo in na Oskrbovalnih uradih jedli in pili so prijateljsko vsi trije skupaj.
„.lej in pij pogumno," prigovarja mu podčastnik dobrovoljno, ,,kdo ve, ako se ti bo še kedaj tako dobro godilo?"
Začudeno ga pogleda Trugar.
,,Kako to?" — vpraša. — ,,Saj bodern pomiloščeu in vojska še ni končana."
Podčastnik ga milo po strani pogleda; mar ta nesrečnež zares ne sluti, s kako strašno kaznijo bode jpo-miloščeii? S kaznijo, proti kateri .je snxrt očitna milost?
,,Kaj sem pa vendar storil?" vpraša se Truger; svojega sošolca sem naklestil! Da je bil ta slučajno podčastnik, to nič ne predrugači stvari.
V	službi tudi ni bilo, ali ni on začel prepira? Ali se naj od pijanega človeka pustim prebosti? Nikoli! —- To mora kralj na prvi pogled sprevideli, kakor hitro mu bodo akti predloženi in predloženi mu morajo biti, to je vedel.
Gotovo so morali akti kralju predloženi biti, a to ni tako lvitro šlo, kakor si je Truger mislil; zlasti sedaj v vojskinera času, ko železne kocke sem ter tja po zraku frčijo, ko vsaki dan tisoči in zopet tisoči svojo življenje zastavljajo — za domovino in za zmago.
Teden za tednom je minil, minili so meseci in še vedno je sedel Truger v Gradenci v preiskovalnem zaporu.
Sčasoma bilo mu je vendar nekako čudno pri srcu, kajti tovariši so inu
ZAHVALA.
Podpisani se iskreno zahval j u ■ jemo Rev. E. S. Šušteršiču in A. Golobitshu ob priliki pogreba pokoj nega Janeza Mežnaršiča, da se j< sprevod [izvršil v tako lepem redu. John Mišica in sorodniki z
Chicago: Antonija Lesar roj. Zalokar. Pavlina Vrščaj, roj. Zalokar. Josip Vrščaj. Prane Zalokar. Marija Skubic, roj. Zalokar.
Tama, la., 3. jan. 1900. — Spoštovani gospod! Pred kratkem sem začel rabiti vase grenko vino in priznati moram, da je to najboljšo zdravilo za moje želodčne bolezni. Prosim, pošljite mi 12 steklenic vašega grenkega vina po O. O. D. Pridobil sem že 15 funtov, odkar sem pričel rabiti vaše grenko vino.
Jos. Dolash, Tarna, Ia.
Trinerjevo grenko vino je izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih rastlin. To vino pospešuje prebadanje, krepča živce in ozdravi vse želodčne bolezni. Ako ni vaše prebatfljanje redno, ne zamudite poslati po Trinerjevo grenko vino, ki se dobi po apotekah ali pa pri izdelovalcu : Jos. Triner-ju,
437 W. 18 St., Chicago, III.
Ed. Haywood
Hlev in krma za konje. 311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1032.
Joliet, 111.
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAH.
Pri; meni se dobo vedno najboljša zdravila za bolnike.
702 Mimtoil St. - JOLIET.
D. BARRETT & CO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren JOLIET U-h( - ILL.
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Naročilom za naše . . „1 v ^	•
ulezano pivo
JOLIET, ILLS.	tel. 26.
USTANOVLJENA 1879.
Straus Brothers Company
DISTILERS, IMPORTERS.
♦OKKHtH
S03-205 East Madison >St.
CHICAGO.
F.	KORBEL & BROS.
prodaialec vina odL trte ia žg-ania
Sonoma, Co, California.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. nhipnirn Tljo
telefon: 110 canal.	Ulllud&U, HID«
E. PORTER, prod sodnik.	JOSEPH BRA UN, ml., tajnik in blagajni
E. PORTER BREWING COMPANY,
•Toilet, Illinois
. ■.
O. G. KOEB 1
MIMV.
Velika prodaja čevliev pri O. G-. KORB.
Fini moški eevlji par po.................99c.
Fini ženski čevlji par po......... '.........99o.
Finejši moški eevlji..,.................$1-65
Finejši ženski čevlji....................$1-65
Zaradi izpraznenja prostorov dajemo to blago pod kupono ceno.
KOSI BLAGA ZA OBLEKE IN SUHO BLAGO PO ZNIŽANIH CENAH!
O. G. KORB, Brick Block, Ely, Minnesota.
G.	A. WHITMAN, 1'jtEDSEDNiK.	1). 11. HACOX, POUI-HEBSEDNIS.
VV. O. ACKERSON, NAMUBTNIK Blagajnik. ( • . .
FIRST STATE BANK
OF TOWER, MINNESOTA.
Glavnica $25,000. Preostanek $10,000.
RAVNATELJI:
D. H. BACON, T. J. DAVIS, G. A. Whitman, E. 1). GBAKF, W. H. MOQOADB.
Izvršuje vse bančne posle. Zamenjuje domač in tuj denar. Prodaja tikete z« oceanske parnike na vse kraje sveta.
HENRY LATZ |' *
kontraktor in stavbenik,
Fr cd Sehrin^--
* Brewing Company
A^mMiiiLm t m, I •	: •.. i \v<....
TISKARNA
AMERIK. SLOV
se priporoča
Slovencem v Jolietu in v drugih krajih v izdelovanje
TISKARSKIH DEL,
katere bode izdelovala po primernih cenah v najkrajšem času.
♦©♦o +0+00+0+0+0+
Posebno pozornost bodemo dajali naročilom si. katoliških podpornih društev.
Kratkočasnice.
V A in c liki d r u g a č e.
Na Angleškem imajo čudno že-nitovanjsko navado. Po končani poroki vdari ženin nevesto rahlo za uho in pravi: Vidiš, tako se ti bo godilo, če me boš jezila;" precej na to jo pa poljubi rekoč: ,,tako pa, če boš lepo ravnala z menoj!
Nek Britanec se je poročil z Amerikanko iz združenih držav in gredoč od oltarja, je storil kakor običajno po poroki v njegovi domovini. Odločna nevesta pa, neznajoč za to navado, se naglo obrne in ne da bi čakala poljuba, priloženi ženinu tako zaušnico, da mu je za-zvenelo po ušesih. ,,Vidiš! — pristavi na to, tako ti bom pa jaz vračala tvoje ljubeznjivosti."
O d p r a v 1 j e n.
,,Gospodičina! verujte mi, da bolj poštenih namenov, kakor jaz, še ni liče ni imel."
,,To me veseli! Se bolj bi me pa veselilo, ko bi vi sploh nobenih namenov ne imeli."
P r e b risani de č k o.
Učitelj vpraša v šoli majhnega učenca: ,,Povej mi dečko, kje pa je ljubi Bog, pa ti dam eno jabblko."
Učenec nekaj časa premišljuje, potem pa pravi: ,,Povejte mi vi, g. učitelj, kje da ljubega Boga ni, in jaz vam dam dve jabolki."
L j u b i t. i, a 11 e — p o ž i r a t i.
Župnik je svaril enega svojili far-nianov zaradi pijančevanja. ,,Vi se bodete popolnoma končali —pravi— ,,žejanje je vaš največji sovražnik".
,,Da, gospod župnik! Vi ste pa vendar v nedeljo rekli: da moramo svoje sovražnike ljubiti!"
Že prav, mi smo jih dolžni ljubiti, a ne požirati", odvrne župnik.
L e p a v a s.
Tujec: Kako to, da v vašej vasi ni videti nobenega kmeta? Kmetica: Veste to je zaradi tega, ker je ravnokar en žendarm šel skozi vas.
Mali r a č u 11 a r. r
Učitelj (k sinu nekega grocerja): ,,No Štefan, če ima tvoj oče 100 jajc, mej temi pa 20 slabih, koliko bo izgubil pri vsakem jajcu?"
Štefan: gospod učitelj! Prav nič ne bo izgubil, ker bo druge toliko draže prodal.
Jetnikov h u ni o r.
Jetnik (opazovaje skozi omreženo okno svoje celice viharno vreme): ,,To je strašansko vreme! Danes se ne ganem iz hiše!"
Strog k o r p o r a 1.
Prostak: ,,Prosim ponižno, gospod korporal, da bi smel iti domov za dva dni. Teta mi je umrla."
Korporal: ,,Tako! Zmirom M letali domov ti rekruti! Jaz že 14 let cesarja služim, pa mi še ni umrla nobena teta."
Lončene so boljše.
Miha: Lončene pipe so vendar boljše, kakor lesene.
Jože: Zakaj neki'/j
Miha: Če ti lončena pade 11a tla, se ti saj ni treba prikloniti.
naznanilo.
ItojakOm naznanjam, <la sem prame-stil trgovino knjig z Jolieta v Cleveland, O. Ravnokar sem prejel veliko novih knjig in krasno vezanih molitvenikov. Cenik pošiljam poštnine prosto.
Ravno sem prejel liste s podobami pastirčkov za Ho/.iene jaslice in jih pošiljam list po 5 c. ali <> /.a 25 c. Na vsakem listu je več različnih podob pastirčkov, jagnjot, Jezusovo rojstvp itd. Kdor želi, naj piše ponje in ta mali znesek sprejmem v štempsih-
MAT. POGORELO,
Cleveland, O.
KIEP BROS. & CO.
321 N. Chicago St. - Tel.2 27
emo
DOMAČO MAST, KLOBASE IN GNJAT.
Naročite za poskušnjo!
—NA DEBELO IN DROBNO.—
če hočeš delati dober "business" z grocery, saloonom ali mesarijo,
z oblačilom, dry goods ali obuvalom, z železnino, noži ali s hišno opravo, s stoli, mizami, kozarci, posteljami., z žitom, lesom, apnom aH kamnom, s smodkami, tobakom in premogom, z mlekom, ledom, sadjem ali candy, če hočeš kaj prodati, ali, kaj kupiti, če iščeš hlapca, služkinje ali znanca, če iščeš službe, dela ali opravila,
samo oglasi v Amerikanskem Slovenci.

^OLIŠE p
- - JE - -	O
The Anheuser-Busch Co,
3 loVts ^sf^ ^
zdehstair. nsr.A. posodo
......SE DOBI PRI......
MUTUAL LOAN AND BUILDING ASSOCIATION,
222 Jefferson Street, Joliet, Illinois.
URADNIKI:
JOHN P. KING, ....................Pkkdskdmk.
M. CALMER,......................Podpredsednik.
0. H. OONKLING,........................Tajnik.
THOMAS J. KELLY,..................BLAGAJMI*.
Posojujemo denar na zemljišča, pomagamo pri gradenj u lasi n ili domov itd.
Kadite „Premo"
smodke.
Goo. P. Brainarčl
Joliet.
Pozor, rojaki, Slovenci in Hrvatje!
A. GOLOBITSH,
številka 799-801-803-805 North Chicago Street,
nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa,
Joliet, Illinois,
Vam daje najlepšo prilikp si nakupiti raznovrstne zimske opr
rave po zelo znižani ceni. Pridite in se prepričajte o moji veliki zalogi MOŽ K E OBLEKE, OBUVAL, KAP, KLOBUKOV, KOVČEGOV in vsak kos, katerega pri meni kupite, vam je garantiran. Pridite in se tudi prepričajte o moji ceni predno boste kje drugje kupili.
itd. OBLEKA je vsa delo najboljših unijskih dolavcov
VELIKA ZIMSKA RAZPRODAJA
bode trajala samo do
1. FEBRUARA 1900.
Rojaki, pridite in poglejte blago potem pa ceno in videli bodete, da jo vse ceneje kakor navadno plačate. Nikakor nezamudite te razprodaje, katera pomeni vam prihraniti vaš trdo prisluženi denar.
SUKNJE, OBLEKE IN OBUVALA.
Valih A 71'mckp Qiiknip prejSnja cena $7, sedaj ob£asu $4. 95
TCIluC £< I 111 IVV JUnilJt) moje zimske razprodajo samo tt»
Pino f.rne ali rujavo barve suknjo vredne $10—$12, sedaj samo...............$7.95
Dolgo zimske suknjo popred povsod po $8, sedaj samo....................... 0.00
Lepe črne in modro suknjo za praznik vredno $15- $10, sedaj samo..........11.00
Velika zaloga moških oblek,	$5.00
100 parov finih hlač, vredne $1.00 -$1.25, sedaj samo........................ 75c.
Fine moške srajce vredne 50c., sedaj samo.................................. 85c.
Fine srajce za fanto vredne 35c., sedaj samo................................ 15o.
Povrhno hlače (overalls) vredno 50c., sedaj samo............................ 80c.
Moške in ženske rokovico vredne 50c., seda j samo........................... 25c.
Moške zimske kape vredne 25c., sedaj samo................................ 15c.
Moški fini klobuki vredni $1.25—$1.50, sedaj samo.......................... »5c.
Dobra obuvala za delavce, SMS:.......................98c.
Gumnasti skorni vredni $3, sedaj samo....................................$2.05
Na i/l)or veliko spodnje obleke, ^L^V.	49c.
Vsake vrste gumnasti čevlji (overalls) za delo in praznik, za moške in Ženske, za dekleta in otroke po najnižji ceni, in še mnogo druzega, za kar mi prostora primanjkuje.
Imeim. tiadi "v^el:l&lo zalogo izvrstnega
fes- premoga
in naročila točno odvažam po nizkih cenah.
i°D?AJAM PREVOŽNE LISTKE ^š
po dobrih i/v hitrih parnikih in pošiljam tudi T*\T"7 T\T \ T") v staro domovino po zelo nizki ceni in hitro ,fl*	tako, da more biti vsak zadovoljen.
= LE POGLEJTE OE3STO.
H koncu jš epr i p o r o č uj^em v obilen - - - obisk svoj o - - -
GOSTI LNICO,
vedno preskrbljeno z najboljšimi pijačami, smodkami in
posebno še s
Trinerjevira grenkim vinom.
ROJAKI!
Ne podpirajte Židov in'drugih, koteri imajo lc tako dolgo lepe Ih-ko<1<- dokler denar zvabija od vas. Podpirajte rojaka Slovenca, kateri vas tudi v potrebi ne pozabi.
V moji trgovini se govori slovenski, nemški, laški, mažarski, poljski in angleški.
^ Vedno bodete prijozno sprejeti in dobro postrežem, zatoraj pričakujem obilen obisk, se spoštovanjem,
GROCERIJSKI ODDELEK.
Vsem tukaj stanujooiiu kakor tudi na novo došlini slovenskim in hrvatskim družinam uljudno priporočam tudi moj vedno s finim živežem založeni Gkockry Stoke po najnižji ceni. Vedno dobra in hitra postrežba se zagotovlja vsakemu.
Prodajam tudi na drobno in debelo najboljšo MOKO na svetu, znano pod imenom:
PILLSBURY's BEST,
hatera je vsiin slovenskim pekaricam dobro poznana. IMAM TUDI VELIKO ZALOGO ....
''GOILiID OOI3ST" MOKE.....
POSEBNA VREDNOST, KATERO PRODAJAM
98 funtov vreča za $] 96. - 49 funtov vreča za 9gc.
(ZA GOTOV DENAR SAMO.)
VSA MOKA JE GARANTIRANA! IMIoja, lepo -u.rejen.ei
MESNICA
je vedno polna svežega, suhega inosoljnega mesa, perutnine in posebna specijaliteta so KRANJSKE KLOBASE, prav po domače narejene, zunanja naročila se vedno točno pošiljajo.
a. golobitsh,
799-801-803-805 North Chicago Street,
Long Distance Telephone 324,
joliet, illinois,
Zastonj dajemo
božična darila z vsakim nakupom v vrednosti
$5:
in sicer podobe v velikost 24x28, vredne $1.50, in za vsacili
$10
podarimo prekrasno podobo, predstavljajočo razne predmete v vrednosti $2.50.
Slik imamo dovolj, vendar vam svetujemo da pridete zgodaj in si izberete najlepše.
Velika prodaja
k wyetenui dnevu po vseli i m šili oddelkih. 1 'ovabimo slovensko ljudstvo v bližini in okolici,da obišče našo
prodajalnieo tekom te prodaje, da bode videlo, kai vse dol>i za svoj denar.
JOLIET, ILLINOIS
,,T1IE EAGLE" JE EDINA PRODAJALINCA, KJER SE DOBI PO NIZKIH CENAH DOBRO BLAGO IN KJER SE KUPEC ZADOVOI II S IZBER LAHKO ZADOVOLJI VSAKOGAR.
ŽENINE IN NEVESTE ZAGOTOVIMO,*DA BODO DOBRO UKRENILI, AKO KUPIJO OD NAS POHIŠTVENO OPRAVO VSE KAR KDO POTREBUJE, NAJBOLJIŠA PRODAJALINCA V MESTU IN NASNIŽJE CENE.
V PRODAJALINCA „TIIE EAGLE" SE DOBI
PAZPRODAJA
^^ slavnoznanih "Peninsular" in "Sunshine" pečij, za kuhinjo in sobo. Te vrste naj bolših in naj trajnejših peeij nam ni treba še posebej priporočati, ker jih rabijo z najboljšim uspehom po vsejideželi in so povsod zadovoljni z njimi. Ta peči prodajamo danes ravno tako po ceni in še cenejše, kakor smo jih pred letom dnij, še predmo se je podražila cena železu. Naš "Iron-clad" kontrakt z izdelovalci pečij, ki so se zavezali nas zakladati z njimi to leto po stari, nizki ceni, še ni potekel, dasiravno se že bliža koncu. Po Novem letu Vam ne bomo mogli prodajati teh najboljših pečij na svetn'tak zlahka.
Velika zaloga
naše hišne oprave in
železnih postelj.
Glede hišne oprave in železnih postelj se kosamo z vsako enako prodajalnieo na zapadn. Kakor Vam je dobro znano, je G. J. Turk, ud te firme po 20 letni skušnji v izdelovanju raznege pohištva z najboljšim uspehom, pridejal svoji obširni kupčiji še ono z železnimi posteljami in prodaja HIŠNO OPRAVO in ŽELEZNE POSTELJE po vseh krajih združenih držav, tudi v Kanado in na Kubo na DROBNO in na DEBELO (wholesale and retail). Priporoča se Slovencem v Jolietu in Slovencem v Ameriki sploh ter jih vabi, naj se oglasijo, če rabijo katero teh režij v prodajainici "THE EAGLE" v Joliet, 111. Tukaj boste našli veliko izbero pišne oprave in železnih postelj po nizkih cenah. Slovenci iz druzih krajev naj se blagovolijo pismei.v obrniti na našo firmo. Z veseljem jim bomo poslali cenik (catalogue and price list). Tovarna je v Kankakee, 111. a naslov napravite: "THE EAGLE", JOLIET, ILL.
Ta lepo izdelana postelja samo	Q 5
>
Ta priprosta in lična železna postelja, Bjr HP vredna $7.00, se proda za.............OuifcO
Močna in lepo izdelana postelja, Fine Moh^ny and 11 IV	i . Ln rrt currly burch-dressor,
kakor keze podoba, je QP kil vredni $16.
vredna $9.00. Cena. ..	°ena.......Sil.50
Obišči nas za postelje po $10, $15, $20, $25 in $30.
Velika izber divanov. Cene odQ$5.00 do $15.00.
ZATOREJ, KUPITE: SEDAJ!
"Peninsular" jeklena kuhinjska peč brez police in reservoirja,	<£01 CA
poprej $20.50, sedaj - -
Ista peč s polico (high shelf) ^ n s p. poprej $30.00, sedaj - -
Ista peč s polico (high shelf) in reservoirjem,	<CQC CA
poprej $42.00, sedaj - - vpjj.j"
od	$16.00. ^^^^^^^
Ta jako J-lepa, [teška in| (solidna peč ■/, vsemi najnovejsimiQ iznajdbami, je stala poprej $30.00, sedaj OOP AA
^^^^^^^^^^. j0J_m,(l!lJj"lw .........yZviUu
Ta lepa "Sunshine" peč (base-heater) greje jako mfffij^^^mSi močno in porabi primerona najmanj premoga, v razni velikosti j
po $28.50, $32.00 in $36.00
I/I IDI "Bonnie Sunshine" peč, katere so IVUrl poleg lepote tudi prava korist v hiši. Mrzli zimski meseci so neodpustlivi. Cena samo
llK $16.00, $20.00 in $24.00.
i^fcJB PECI ZA MEHKI PREMOG iMML	od $2.50, $3.50, $4.50 do $20.00.
Fini usujati gugalni stoli po.................$1.50 ^Mlll II jih
Edino, kar vas vprašamo, je, da nas obiščete in se iT/'""n^j seznanite z našimi cenami. Pri nas si prihranite denar. ^G
Želimo -vam. vsem veselo novo leto 1900.
Jos. Turk in Math. Simonich, lastnika "The Eagle
mmmimmimmmmmims^wmimmMwm
THE EAGLE.
Jjl Obleke mL
wm\mn može in dečke. S^^fc
-jfiBslilB^^ sklenili znižat ceno za eno
treljino in še več.	t^T W
BERITE IN PRIMERJAJTE. KAKŠNO CENO SMO IMELI P0PRFI IN KAKŠM0 IMAMO SEDAJ!
Moška volnata obleka,črni ft 4 (|(| Moški fini črni cheviots, OP flfl cheviot,poprej $0.00,sedaj OTiUU poprej $9.00, sedaj......ODiUU
Moški fini črni clay worsted obleke, Moški lSunzove črni clay worsted
Hj!,mo°:......... 87.00 S?.^...$9,00
EXTRA FINA OBLEKA za trgovce in kupčevalce poprej $15.00, $10.00 in $18.00.
Sedaj si jo izbereš, katero počeš za $13.00.
Moške "Grey Beaver" suknje, poprej $5.00, sedaj..............$4.50
MOŠKE VRHNE SUKNJE (OVERCOATS)	Or fin
vse volnate (Woolen Beaver), poprej $0.75, sedaj............ODiUU
Moskt, All W ooi lush I ii/c Tjlstci }
poprej $10.00, sedaj......$7.00
Moške lahke vrline suknje, poprej $14.00, sedaj............ ^jq
MOŠKE VRHNE SUKNJE iz najfinejšega blaga in najnovejše mode smo prodajali poprej po $1(5.00, $18.00 in $20.00. Sedaj si (jtir AA lahko izbereš, katero hočeš za.......................... 0101U
DEČKI IN OTROCI,
tudi vas nismo pozabili. Tudi za vas imamo v zalogi razno-	^fe
verstne obleke. Za Božično darilo hočemo dati vsakemu
ki kupi pri nas za $2.00 obre, LEPE SANI. Da boste	WW
veseli, kadar nosite obleko, kupljeno pri Eagle. Prodajamo
celo obleko za dečke in otroke, ali vrline suknje po izvan-	/VcT
redno nizkih cenah.	j 1 iUt \
Cela obleka za $1.00, $1.25, $1.50,(A * \A $2.00, $2.50 $3.00, $3.50 in $4.00.	\\ \ jU
Ifl^	Samo mi prodajamo j / j
I	čevlje iz pravega usu- \ I A /
1"	ja in zanje garantira- I W mm
M^	n°	mu v W ■
VliiBj'J	Vse' keterai» hočemo od vas, da pride pogledat našo
f rTl zalogo in da primerjate naše blago in naše cene z drugi-
M H II m- 111 m® 86 nC bodete Prepričali sami, da vam moremo M I 11 ml prihraniti denar, vas ne bomo nagovanjali, da kupui-■	% te pri nas.	* J
i?o 7.	24x24 miza, za samo.........................§5(.