Slovenska Šolska Matica. (Malo kritike in nasvetpv.) Ne vem. če se je kdo bolj nego jaz razveselil ustanovitve Slovenske Šolske Matice. Doslej smo se morali vedno zatekati k tuji predagoški literaturi, ker svoje domače res nismo imeli. A sedaj naj dobivamo vse to doma, redno vsako leto, za cen denar! Zato ne moremo dovolj hvaležni biti prezaslužnemu gospodu ravnatelju Schreinerju, ki nam ie ustanovil to prekoristno podjetje. In če Vaših zaslug na merodajnih mestih nočejo uvidevati, bodite prepričani, gospod ravnatelj, slovensko učiteljstvo Vam jih v polni meri priznava. Ker pa je vsakemu dobremu podjetju koristna izpopolnitev, zato mi naj bodo dovoljene sledeče pripombe: 1. PubHkacije. Ne vem, ali ima odbor kakšen stnotreni književni program, program namreč, ki bi mu kazal že za več let naprej pot, ki jo lioče hoditi, da čim prej povzdigne slovensko šolstvo. Dozdeva se mi, da Matica objavlja stvari, ki ji slučajno pridejo pod roko. Takšen vtisk so napravila name poročila o odborovih sejah; a tudi dejstvo, da nam Matica ponuja v nekaterih letih več znanstvenih kakor pedagoških knjig, da sklepati na to. Ko bo Matica dovršila izdajo najpotrebnejših knjig za učitelje, potem bpmo hvaležni sprejemali tudi te vrste knjige. Za sedaj pa najbolj rabimo dobre metodike iu pa realne knjižnice, to je zbirke učne snovi za ljudsko šolo. Matica izdaja že 11 let svoje publikacije. V teh 11 letih nam je podarila le dve metodiki, tretja pa je prispela do 3. šolskega leta. V tem oziru bi želeli pospešenih korakov. Osobito o risanju nam je zaradi novih popolnoma predelanih učnih načrtov treba takšnega vodila. Zmožnega strokovnjaka, ki se lahko z njim ponašarno, pa tudi imamo, in to je g. proiesor Schrrloranzer. V realni knjižnici bi se naj v prvi vrsti oziralo na predmete, katerih spisi v slovenski javnostj niso tako lahko dobiti. Čudil sem se tedaj, da je Matica začela z izdajo zgodovinske učne snovi, ko se Staretova zgodovina dobi na vsaki šoli. Bolj so nam sedaj potrebne knjige z zemljepisno in prirodopisno snovjo. Prav umestno je odbornik g. ravnatelj Bežek že na občnem zboru leta 1910. omenil, da se naj pospeši izdaja učne snovi in da je sedaj najbolj nujno zemljepisje. V poročilu za leto 1907 pa se bere: za Leto 1908. se nam ponuja prirodopisna ali prirodoslovna učna snov, za leto 1909. pa zemljepisna snov. A danes še nismo dobili ne te, ne one. Iz prirodopisa imamo sicer lepe Erjavčeve knjige, a niso nam tako lahko pristopne; za prirodoslovje nam za prvo silo zadostuje Schreinerjeva »Fizika«. Kakor čitamo v lanskem letnem poročilu, nas hoče Matica letos obdariti z botaniko ravn. Julija Glowackega, ki bo obsegala do 30 tiskanih pol (3—4 zvezke). Vesel sem te knjige, ker se pečam že več let z botaniko, a tako potrebna nam za sedaj ni, kakor zgoraj omenjene in še mnogo drugih knjig. V sili nam rabi Cilenšek, kdor pa hoče kaj boljšega, naj si omisli najnovejše delo: Macher, Botanika za višje razrede srednjih šol. (4.50 K). Toliko o književnem programu. 2. Denarna zadeva. Matica je navezana skoraj izključno na članarino svojih udov. Redka so darila posojilnic, večjih ustanov in volil pa do sedaj še ni. Da ima Matica večje dohodke, bi izvrševala tem hitreje in popolneje svoj književni progiam. Ker pa jih ni, zato mora biti na vseh koncih in krajih varčna. Matica plačuje svojim pisateljem po 40 K od tiskane pole in po 15 do 30 K pa urednikom. Ker pa ima vsaka knjiga po po 1 do 2 urednika, presega honorar urednikom onega pisateljem. Res je, da več oči več vidi in dobro je za nas, da dobimo dcvršene knjige v roke. A večina pisateljev nam jamči že s svojo inteligenco, da njih delo ne bo rabilo posebnega urednika, še manj pa dveh. Naj bi se rajši povišal honorar pisateljem, a jezikovne in stvarne korekture, ki jih je zakrivil pisatelj sam, naj se izvrše na pisateljev račun. Tako dela tudi bogata Mohorjeva družba, ki že po svojih pravilih odteguje pisateljem za spise. ki jim je treba pred natiskom še poprave ali olike v besedi, pri vsaki poli po 4 do 8 K. Matica je do sedaj izdala 25 knjig, ki so rabile 38 urednikov! Tudi iz prejšnjih Ietnikov bi lahko Matica imela več dohodkov. Mladim učiteljem je treba izpopplniti Matične knjige. A Matica" je posameznim zvezkom nastavila previsoko ceno. Določba, da se oddajajo stalnim članom tudi prejšnji celotni letniki za navadno letnino 4 K in da dobe člani posamezne prejšnje knjige in snopiče za polovico prodajalne cene, ta določba bo menda malo komu znana. Glede cene naj še opomnim, da je tudi nesorazmerna. Lauterjeve metodike 1. snopič obsega skoraj 8 pol (7 in pol) in mu je nastavljena prodajalna cena 2 K 50 vin. Drugi in tretji snopič obsegata le po 4 tiskant pole, a cena jim je ista. V teim oziru bo tudi treba malo Vteč doslednosti. 3. Poverjeništvo. Poverjeniki so duša vsakega društva; oni so podobni vodi na mlinu. Ako zaostane njih delo, nastopi tudi suša v društveni blagajni. Zato bi se naj poverjeniški posel dobro organiziral in naj bi se izbirale za poverjenike osebe, ki jim je procvit društva res pri srcu. Vsak po\.erjenik bi moral biti odgovoren, da doseže vsaj 75% učiteljstva v njemu izročenem poverjeniškem pkolišu. Zato bi nujno predlagal, naj se zraven sedanjega skupnega števila pjistavi tudi števila v odstptkih. Na pr. 67 = 80%. To bi marsikaterega poverjenika vzpodbudilo k marljivejšemu delu. Ako pa pade število pod 50%, naj s. navede vzrok tako majhnega uspeha. Jako slabo izpričevalo o poverjeniški marljivosti pa si da oni poverjenik, ki niti sam ni ud Matice. Tud.i teh je več, a njih imena za sedaj zamolčim. Tak poverjenik si pač ni svest prevzete dolžnosti. Kako more tak poverjenik svoje tovariše in tovarišice vnemati in navduševati za stvar, ki jo sam zametuje in prezira. S takšnim poverjenikom bi naj Matica napravila kratek proces: učiteljsko društvo naj predlaga drugega, marljivejšega. Tudi jaz sem poverjenik. Vem, kako težko je pri sedanji mizeriji pridobiti večino učteljstva k Matici. A če podrezaš in poprosiš z dopisnico po dva do trikrat, nazadnje vendar dosežeš svoj namen. Vedi, da marsikateri tvojo prvo opozoritev prezre, vede ali nevede. 4. Cas razpošiljatve. Matica nam obIjublja svoje publikacije navadno že pred Božičem. Čuditi se tedaj moramo, da odbor vabi še sredi februarja k pristopu, ker se bo imenik začel prihodnji teden tiskati«. S takšnim zavlaoevanjem se otežuje poverjeniški posel pri redno plačujočih udih. ludi tukaj je treba redu. Boljše nič obljubljati, a gotovo dati! 5. Izpodbuda. Od vas, dragi tovariši, je odvisno, da se naše edino pedagoško društvo lepo razvija. Pristopajte polnoštevilno in pridobivajte tudi druge interesente za naše podj.etje. Osobito vsaka šola bi morala hraniti v učiteljski biblioteki po en izvod vsake knjige za poznejše učiteljstvo. Na delo tedaj! J. K.