Kaj bo z Bosno in Hercegovino. Pri bližajo6ib se nam volitval) bodo neniški liberalci in nasi nemškutarji pometali z Bosno in Hercegovino iu skušali volilce motiti. Zato bodi o tej zadevi par besedic tukaj rečenib. Zaaedenje Bosne in Heicegovine se je zgodilo. Naša junaška ^ojska se je sijajno skazala, kar je 7sled nesre8nih boje7 1. 1859. in 1866. potrto 7ojašt7o zopet ohrabrilo in 7elja7o naše o8etja7e pri sosedih znatno pomnožiio. Uže zarad tega je zasedenje bilo 7ele7ažno. Dalje stoji resnica, da je zasedenje 07ih dežel 7seatranski opra^ičeno, med tem ko se glede na to, kako se je izvrševalo in kako ae aedaj ondi godi, zamore marsikaj grajati. Da smo Bosno in Hercego^ino turškemu sultanu 7zeli, to je kot potrebno in koristno celo lebko dokazati in se je uže dokazalo. V aoboto 17. maja ao svitli cesar sami 7 slovesni besedi iz prestola sklenoli delo^anje drža^nega zbora. Proti koncu 87ojega go^ora so rekli: glede na dogodke 7 jutro7ih deželah bilo je potrebno pra7 krepko zago^arjati in braniti koristi, 7elja7o in 6ast ceaarstva". Lani in predlanskim razsajalo je pri nas pra7 grdo in nekračansko turkoljubje, najbolj pri Magjarih in Nemcih. Ali ko je 7 državneru zboru ogerskem in dunajskem in potem 7 delegacijah prišla 7rsta do^oliti denarje7 za zasedenje turškib dežel, je O7a8e cel6 turkoljubna 7e8ina poslance7 pritrdila. Cudno, pri Magjarih je nasproto^ala le peš8ica nepoboljalji^ih turkoljubo7. V dunajakem državnem zboru ostalo je pa 112 Turko7. Med temi tarkoljubi bili so tudi dr. Duha8, Seidl, dr. Forregger, Dežman, Petri8 itd. Dalje 78i Slo^ani, razun Poljako7, amo priarčno želeli, da bi ubogi naši po krvi nam bratje bili brž rešeni turškega jarma. Isto zahtevala je od naa in od vsakega vernika njegova krščanska ljubezen. Napoaled 7sa zgodo?ina, razne koristi, zlasti kupčijske, tirjale so uže od nekdaj, da bi bila A^strija nadalje^ala tarške boje in O87obodila kriatijane. Žali Bog, da smo odlagali, kar bi se imelo zgoditi vsaj pred 50. leti, preden je Ru- sija postala premogoSna. Žali Bog, da smo turkoIjnbno politiko rabili, iu tako turške Slovane od sebe odvračali! Ali hvala Boga, zgodilo se je vsaj nekaj in 7 najskrajnišem 6aau! Dne 21. aprila 1879. je naš miniater grof Andra88y s turškim aultanom sklenil posebno nagodbo zastran Bosne, Hercegovine in No^egapazarja. Gla^ne to8ke so: 1) a78trijski cesar pre^zame upra^o 7 Bosni in Hercego^ini, on posta^lja uradnike in pobira da7ek itd. 7endar 7rbo7ni gospod in laatnik dežel je še turški sultan, 2) mohamedancem se zagoUm in brani 7era, aege, imetje itd., 3) za sultana se sme javn<» moliti in ob sve6anih priložnostib turška zastava izobešati, 4) v No^opazarskem okrogu sme 3 mesta zaseati 4000 do 5000 a^Btrijskih 7ojako7. Dalje ne smejo brez posebnega do^oljenja sultanovega? Tako se glasi O7a nagodba. O6i7idno je ona jako in nepri5akovano ugodna turškemu sultann. In glejte 8udo! Nagodba ne dopada — našim turkoljubivim nemškim liberalcem I Začeli so jo budo grajati. Pra^ijo: ntako je tedaj 6000 naših ljudi za sultana moralo smit etoriti, za sultana smo morali 140 milijono7 goldinarje? zapra^iti itd." — Nekateri liberalni listi so grofa Andrassyja tako napadali, da so bili zaporedom konfiscirani. Najbolj jib pa jezi, kako si Magjari s^ojijo kup8ijake in druge koristi pri zaeedenju Bosne in Hercego7ine, ter 786 tako ura7na7ajo, da je Magjarom na dobroto ne pa tndi nam. Kaj rečemo na to? Ni8 druga, kakor: pra7 se jim je zgodilo. Kdo pa je kri7, da je Magjarom toliko greben 7zrastel? No, to 78i 7emo, da 80 le nemški liberalci to zakrivili 8 n87ojim pritiako^anjem Slo7ano7 k steni." Tukaj naj sami gledajo, kako si bodo pomagali! Za Boano in Hercego^ino pa nas ni ni8 skrb. Tamošnjih Slo7ano7 ne bodo pomagjarili, ae menje npoŠ7abili". Proti naturi se more grešiti, zatreti nje ni kos. Naposled je pa grof Andraasyje7a nagodba s turškim sultanom me6, ki je turkoljubju pri avstrijskej politiki za^dal smrtno rano. Ali naj zgubi sultan deželi popolnem, ali ji pa naj dobi nazaj. Ako prvo, tedaj mora se delati na razpad Tur6ije, ako slednje, mora 86 tirjati 140 milijonov potroakov od njega. Toda plačati nima sultan 8 6im in torej ostanete Bosua in Hercegovina, ako ji ne zgnbimo po kaki nearečni 7ojski, 7sakako pri A^striji in utegnete pri modrem gospodovanju postati dva najkrasnejša bisera 7 cesarskej kroni preuz7išene hiše lorensko- habsburške! Jamranje po 140 milijonih pri zaaedenju turških dežel, Avstriji 7 ^arnoat in kori8t, je pa jako čudno iz u8t liberalnih gospodo7, ki so 80 milijono7 nzakrahovanim" bankam, faliranim fabrikam itd. žrtvovali in 500 milijono7 no^ega dolga da7kopla6ilcem naložili. Taki ptiči se naj le poakrijejo in tiho denejo ter zgri^anim srcem premialjujejo, kde in kdo je z davkoplačilskimi groši pometal!