IMilBTVEN!. Plodof i Boicne hraimto Francoska država je še vedno pod jarmom ladcizma. S to besedo je označeno stremljenje, ki boče vse javno življenje laizirati = poposvetnjačiti, odtrgati od Boga in krščanstva, Vir tega nefcrščanskega duha, ki vodi žezlo v Franciji, je v framasonsldh (prostozidarskih) ložah. Framasoni niso mirovali, dokler niso razikristjanili francosko državno šolo. Po izgubljeni vojni z Nemci leta 1871 so se začeli ti poskusi, ki so uspeli z uzakonitvijo laične brezverske š-ole in s popolno ločitvijo cerkve od države leta 1905. Katolicani so strašni udarec, ki so ga jim zadali zgoraj naznačeni laični zakoni, težko obcutili. Vendar niso klonili v duhu niti niso križemrok mirno gledali, kako se njihovi otroci razkristjanjujejo po javnih šolah. Ustanavljati so začeli zasebne verske šole, katere vzdržujejo z velikimi žrtvami. Lepi vzgojni sadovi, ki jih rodijo te šole, so v^em svobodomislecem raznih strank in struj trn v peti. Odtod besni napadi francoskega liberalizma, radikalizma in brezverskega socializma na svobod-1 ne katoliške šole. V prvo vrsto napadalnih čet proti katoliški mladinski vzgoji so stopili francoski učitelji. Nedavno se -je vršil narodni učiteljski kongres v Parizu. Sklepi tega ikongresa so vzbudili pozornost po vsej državi. V enem teti sklepov se učitelji zaganjajo proti klcrikalni vzgoji mladine, ki jo podajajo katoliške šole, ter kličejo državno oblast na odpor proti sovražnemu klerikalnemu navalu, iki ogroža laično šolstvo in vso laizacijo države. S prstom kažejo na »sramoto« Alzacije in Lorene, ki še vedno ima katoliško javno šolo. Čast Francije, tako ti gospodje propovedujejo, zahteva, da se ta šola odstrani ter nadomesti z laično, brezversko šolo. Ta sklep učiteljskega kongresa je francosko s\?obodomiselstvo kajpada odobrilo in potrdilo. Nad drugimi sklepi pa se je vsa javnost s svobodomiselstvom vred vprav zgražala. Ti sklepi so namreč docela prešinjeni z revolucionarnim, nedomoljubnim duhom' Učitelji namreč pretijo v svojih resolucijah naravnost s štrajkom. Še hujže pa je to, da obsojajo v svojih sklepib vsako vojno, tudi Če bi Francija bila napadena ter bi se morala braniti. Sam prosvetni minister de Monzie se je moral dvigniti ter obsoditi take sklepe, da pomiri francosko javnost. Učitelji so na svojem kongresu sami najučinkovitejše dokazali, fcakšna je vzgo ja v francosfcih laičnih šolab, saj so tudi oni sami bili vsi odgojeni v teh šolah. Protidomovinski, povse revolucionarni sklepi njihovega kongresa so logična posledica laične, brezverske vzgoje. Takšni obžalovanja vredni pojavi so najkrepkejši dejanski dokaz, da bojevniki za fcatoliško mladinsko vzgojo in njeni širitelji ne delajo samo za dobrobit mladine in staršev, marveč tudi za obstoj in blaginjo Ijudstva ter države. Št. Andiaž pri Valenju. 15 let je preteklo, odkai- se je končala grozna svetovna morija; po itirih grozepolnih letih so se vračali naši možje in mladeniči pod svoj rodni krov, na svojo domačo zemljo, ki je klicala po pridnih rokah in skrbnih gospodarjih. Toda komaj so se malo oddahnili od prestanega gorja in trpljenja; komaj je po štirile.nili grozotah malo na nje posijalo solnce miru, že jih je dolžnost klicala drugam. Koroška, dežela jezer in gora, je klicala na pomoč. Vstal je, dasi premagan in ponižari, pa kljub temu še vedno oholi Nemec in skušal si s silo osvojiti zibelko slovenstva. Znova so se odzvali temu klicu, znova so se zbrali pod orožje ter odhiteli branit našo severno mejo. Od Jepe do Stola je zadonelo grmenje topov; zaropotali so mitraljezi in od vseh strani je odmevalo praskeianje pušk. Ko je zemlje lačni tujec uvidel, da s silo ne doseže ničesar, se je poslužil zvijače. Poplavili so deželo krivi preroki — nemški agitatorji, ki so mamili ljudstvo s sladkimi b&sedami in visokimi obljubami. In dobro koroško ljudstvo jim je nasedlo. Prišel je usodni 10. oktober 1. 1920, ki je Crni dan v slovenski zgodovini. Z lažjo in zvijačo je dosegel tujec, da smo izgubili Korotan, zibelko naše svobode in samo- stojnosti. Vse te boje in zmešajave, ki jih je pred 13 leti bila polna koroška dežela, nam bo znova pokazala štiridejanska igra iz časa bojev za Koroško »Koroški tihotapci«, na kojo se pripravlja naše Katoliško prosvetno društvo. Ker je ta igra nekaj povsem novega za naš kraj ter bližnjo in daljno okolico, vabimo že sedaj vse naše prijatelje od blizu in dale5, da se je sigurno udeležijo. Dan prireditve bomo še objavili.