Naši dopisi. Iz Bele Krajine. (Siavnostna okrajna učiteljska konferenca v Grnoralju.) Dne 19. m. m. je iraelo učiteljstvo črnomeljskega okraja povodora SOletnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Pranca Jožefa I. slavnostno konferenco. Unevni red je obsegal slavnostno sejo in uradno učiteljsko konferenco. Ob 9, uri zjutraj so se zbrali pri slovesni sv. maši blag. g. c. kr." bkr. glavar"Jds. Orešek, blag. g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Ant. Jeršinovic. blag. g. mestni župan črnomeljski Janko Puhek, blag. g. c. kr. kancelist in člen okrajnega šolskega sveta Janko Schweiger, ranogo odličnega povabljenega občinstva in učiteljstvo črnomeljskega okrajnega glavarstva. Pri sv. maši je krasno pelo uoiteljstvo, raed drugim tudi ,,Te-deum" in ,,Cesarsko pesem". Po sv. maši smo se zbrali v veličastno o.krašeni šolski sobi. Bajen vtisk je napravila. nenavadna dekoracija šolske sobe. Soba, katere okna so bila zastrta z zavesami, je bila razsvetljena z ranogirai svetilkarai in lampijoni. Na prednji steni je prostiral raogočna svoja krila zlati orel. V ospredju pa je na vzvišenem prostoru raed cvetkami in zelenjera stala soha cesarjeva. Točno ob 10. uri je otvoril g. c. kr. okrajni šolski nadzornik slavnostni del, spoininjajoč se prežalostnega dogodka nepričakovane smrti preblage vladarice in zaklical njenemu sporainu ,,Slava"! V znak sočutja je učiteljstvo vstalo G. vodja črnomeljske šole Pr. Šetina je stavil nujni predlog, naj se potoin c. kr. okrajnega glavarstva odpošlje vdanostna izjava do Najvišjega prestola, kar se je z burnirni ,,Zivio-klici" sprejelo. G. nadzornik izroči isto navzočemu c. kr. okrajnemu glavarju. Potem nastopi slavnostni govornik g. Pr. Šetina, ki v vznesenih besedah opisuje cesarjevo delovanje teikora 50 let. Posebno povdarja njegovo hrabrost, pobožnost, dobrodušnost in vztrajnost ter sklene z besedami: rBog ohrani, Bog obvari Nam cesarja, Avstrijo!" Navdušeno zadoni iz oduševljenih src trikratni ^Živio" in ,,Cesarska pesem". Preblag. g. c. kr. okrajni glavar Jos. Orešek izjavi, da prisostvuje z velikira veseljern današnji tihi slavnosti, uverjen, da prihajajo besede predgovornikove vsera in srca in da bode ne sarao v šoli, marveč tudi v gospodarskem oziru neutrudljivo delujočerau belokranjskemu učiteljstvu stal na strani. Uoiteljstvo rau zakliče ,,Živio" ! G. nadzornik omenja, da bi i tukajšnje učiteljstvo zgradilo rade volje mogočen spomenik; ker pa tega ne more, si je omislilo krasno knjigo, naslovljeno: ,,Spomenik 501etnega vladanja presvotlega cesarja Franca Jožefa I. 1848—1898. Učiteljstvo črnomeljskega okrajnega glavarstva." V knjigi z lično cesarsko sliko so opisane vso šolske oblasti od najvišje do najnižje, vdanostna izjava in podpisi udeležnikov slavnostne seje. Knjiga se bode hranila v tukajšnji okrajni učiteljski knjižnici. Ko so se navzoči podpisali, je bil slavnostni del končan. Uradna konferenca se je otvorila ob 11. uri. Gospod nadzornik kot predsednik konference, je oraenil, da deluje v tem šolskem okraju 6 nadučiteljev, 21 učiteljev in 9 učiteljic. Omenja opazke glede pouka in nadziranja šol. Opazil je i letos nekatere pomanjkljivosti, vendar konštatuje, da pouk povoljno napreduje. Povdarjal je iz posameznih predmetov nekatere nedostatke, katere je opazil pri inšpekcijah. Temu sledi poročilo g. Šetine o okrajni učiteljski knjižnici. V knjižnični odbor se izvolijo gg. Fr. Šetina Rud. Schiller in Iv. Demšar. Prvi predlaga, naj se pošlje prosnja okrajnemu šolskemu svetu za odpravo ^^/o plače za knjižnico, kar se enoglasno sprejme. V stalni odbor so bili izvoljeni gg.: Fr. Šetina, Mat. Bartel, Fr. Gregorač in Fr. Lovšin. Na to se konferenca sklene. — Za spretno vodstvo zakliče učiteljstvo gosp. predsedniku konference »Živio«! Ob 1. uri je bil banket v hotelu nGrad". Napilo se je Njega VeliČanstvu presvetlerau cesarju Francu Jožefu I. Za tem sta sledili napitnici c. kr. deželnemu predsedniku ekscelenci baronu V. Heinu in njega vzvišenosti Antonu Bonaventuri Jegliču, katerima so se odposlali brzojavnim potom izrazi visokega spoštovanja in vdanosti. Slednji je v toplih besedah brzojavnim potom odzdravil Nazdravlja'o.se je potem še g. c. kr. okrajnemu glavarju Jos. Orešku, preč. g. dekanu Ant. Alešu, g. c. kr. okrajnemu šolskernu nadzorniku Ant. Jeršinovicu, preo. g. mestnemu župniku Mih. Klemenčiču, drugi tu zbrani duhovščini, mestnemu županu in drugini častnim gostom. Ta dan. naru bode ostal vedno v najlepšem spominu. Akopram je morala godba in streljanje izostati, vendar snio se radovali v prepričanju, da smo z veseljern storili svojo dolžnost in s trdniin zaupanjem, da nam Bog ohrani še mnogo let našega preljubega vladarja Franca Jožefa I. Iz kranjskega okraja. (Blagoslovljenje nove šole.) Na Primskovem pri Kranju so dozidali letošnje leto za novo dvorazrednico prav lepo šolsko po^lopje, katero se lahko ušteva med prve na daleo izven mej domačega okraja. Ze lega sama na sebi je jako lepa. Mimo drži občinska, deželna in državna cesta; krog in krog poslopja se razširja nad 21 aro\r mereči vrt; iz stanovanja je krasen razgled na mesto Kranj, julijske Alpe, Karavanke in kamniške planine. V četrtek, dne 6. vinotoka, je bila ta šola slovesno blagoslovljena in otvorjena. Ob 8. uri so se zbrali šolski otroci, občani in^gostje kakor gg.: c. kr. okrajni šolski nadzornik Andrej Žumer, nadučitelj in deželnošolski svetnik Iv. Pezdič, zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajpuem šolskem svetu Jos. Kragl in Jos. Traven, dalje gospoda iz Kranja, Ljubljane in mnogo gospic učiteljic ter gospodov učiteljev doraačega okraja v cerkvi, kjer je prečastiti gospod dekan kranjski in konz. svetnik Anton Mežnarc, kateri je obenem tudi predsednik tukajšnjega krajnega šolskega sveta, opravil z asistenco gg. katehetov nVeni sancte spiritus". Od tod je šel slovesni sprevod — na čelu mu šolska raladež z vihrajočo zastavo — k novi šoli, ki je bila okinčana z mlaji, s cesarskimi in narodnimi zastavaini. Blagoslovljenje se je vršilo samo v eni šolski sobi, katera je bila prirnerno okrašena. Po dokončanih cerkvenih obredih poprime najprvo besedo preč. g. dekan A. Mežnarc ter v krasnem govoru poklada najprvo otrokom na srce dolžnosti do šoie, cerkve, staršev, učiteljev in duhovnikov. Potera se spominja vseh tistih, ki so z velikimi žrtvarai pripomogli do tako krasnega poslopja. Končno izpregovori še do domačega učiteljstva nekatere tople besede, spod- bujajoč jih, da bi ne upešali pri svojera sicer zelo težavnera vendar vzvišenem delu, ampak neuraorno delali v prid in blagor mladine, v blagor celega naroda. — Zdaj nastopi g. c. kr. okrajni šolski nadzornik ter pozdravi navzoče v imenu c. kr. okrajnega šolskega sveta, navdušujoč zbrano ljudstvo za šolo in lijoč jira pravo ljubezen do njo v njih srca s posebnim poudarkom, da bode le takrat dosegla svoj zmoter, ako je ne opuste osamljene, ako se pridno posvetujejo z učiteljstvom in nikoli ne zamude skrbeti za to, da njihova raladina ne bode stradala dušne lirane, prepotrebne v dosego časne in večne sreče. V zakljucku svojega nagovora se spomiii še našega največjega dobrotnika, velikega prijatelja in zaščitnika ljudske šole, presvetlega cesarja Franca Jozefa I., kličoč mu z zbranirai vred raogočni trikratni nŽivio", pevci pa zapojo cesarsko pesem. Končno se oglasi še tadi domači g. nadučitelj ter povdarja zbranemu Ijudstvu imenitnost šole in dobre vzgoje za življenje. Oporainja starše, naj podpirajo učiteljstvo pri težavnem delu, naj ne podirajo, kar se s teškira trudom zida v šoli, naj marljivo pošiljajo otroke v šolo, da ne poreko kdaj, da jim niso zapustili nikake dote, zakaj v šoli si pridobe bogastva, ki ga rja ne sne in tatovi ne ukradejo. V lepi paraleli naslika potern šolo in njeno delovanje z otrokovo vzgojo in duševnimi zmožnostmi, kličoč končno otrokom, staršem, učiteljstvu, šolski občini in vsem navzočim: Bog daj srečo! S tem je bila slavnost v šoli kon"čana, in podali smo se zopet v istera redu v cerkev, kjer je služil preč. gosp. dekan slovesno sv. raašo s ,,Te deum". Po dokončani sv. maši, pri kateri so peli gg. učitelji domačega okraja pod spretnim vodstvom g. nadučitelja Iv. Pezdiča, zbrali smo se okrog bogato obložene tnize, kjer so se slišale razne napitnice, vmes pa so nas zabavali neumorni gospodje pevci s krasnim petjem. Srčna radost je zavladala med nami, ko nas posetijo popoldne gospodje tovariši iz Ljubljane, g. J. Dimnik z gospo soprogo in g. Gangl, g. Režek je prišel. zjutraj. ,[)( JLe prehitro nam je potekel čas veselja. Ločili srao se ^ zav.ps.tjo, da je dodelano zopet poslopje, s katerim se bode delovalo za blagor domovine in za.duševno povzdigo našega Ijudstva. Šolske sobe, pisarnica in soba za učila so v pritličju; prvo nadstropje pa je odraerjeno izključno za stanovanje naduoiteljevo, obstoječe iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe, poselske in pralne sobe. Poleg stanovanja nadučiteljevega ima učiteljica svojo sobo. Šolske sobe res niso velike 40m2, a za tukajšnje razmere zadostujejo. Ge bi kdaj nanesla potreba, se prizida k pisarnici priraerni prostor in šola se razširi za en razred. Iz Istre. Shod primorskih učiteljev dne 3. t. m. je bil dobro obiskan. Italijanski učitelji se niso udeležili shoda. Prišli so učitelji iz daljnih krajev: Tolminskega goriškega okraja, Puljščine in Kastavščine. Predsedoval je J. Valentič. Prisostvoval je vladni komisar. Na shod so prišli gg. poslanec Mandic, dr. Rybaf in Kamušcic. Cudno se nam je zdelo, da ni došel, dasi je bil v Trstu, g. urednik ,,Soče". 0 uredniku MEdinosti" smo vedeli, da je na potovanju. Razpravljalo se je živahno; osobito živo so razpravljali uoitelji z Goriškega. Zlasti je g. V. zaniraivo razvijal bedo in položaj učiteljstva. Obsojal se je članek v nSoči". Ukrenilo se je, da istrsko uoiteljstvo izroči sporaenico slovenskim deželnirn poslancein v slovenskem, italijanskim pa v italijanskera jeziku. Istrsko in goriško učiteljstvo pošlje deputacijo skupno na Dunaj. Ta iina nalogo pokloniti se Njeg. Veličanstvu presvetlemu našemu cesarju ob 501etnici Njeg. vlade in izročiti rau adreso o naših težnjah. Nadalje naj se deputacija pokloni in izrazi težnje naše: Ekscelenciji predsedniku ininistrstva, naučnemu ministru ter predsedništvu nSlov. krščansko-narodne zveze". Poslednjemu je priporočiti posebno, da bi skusilo s pripomočjo drugih klubov izprositi državno pripomoč za učiteijstvo. Deputacija ima torej nalogo do prejasne krone in vlade. Deputatorn sta bila izvoljena za Istro: J. Valentič in J. Jakac. Goriški učitelji so imeli posebe še shod dne 3. t. m. v Gorici. Dasi se učiteljstvo glede napada na naše poslance ne vjema z MDixi"-jem, rau je treba vendar pripoznati, da je njegova zasluga, da se je učiteljstvo požurilo k hitremu delovanju. Morda bi se bila stvar še vlekla. In ker Čas beži, bojimo se celo, da je še zdaj morda že kasno. Gospod dopisnik je itnel sicer plemenit namen, samo preveč razburjeno je pisal, osobito glede poslancev, kakor je sam pripoznal v »Edinosti" štev. 209. Našim istrskim poslancem se do sedaj ni izročila nikaka spomeniea, kakor onim na Goriškim (Gosp. V. jih je kazal poln kovčeg). Tudi nam poslanci niso kazali antipatije, pač pa nasprotno. Videli bodemo, kaj nam donese čas, potem bodemo sodili in obsojali. Prepričani pa bodimo, da bodo iskali kakov modus, da se v tera obziru sporazume z italijanskimi poslanci, zakaj naše vprašanje je postalo jako resno in opravičeno. Zamolčati pa tudi ne smem, da učiteljstvo obsoja oni osobni napad na nDixi"-ja v ,,Edinosti" štev. 204. Kaj ima vendar stvar z osebo? Razvidno je, da je bila osebnost že davno napeta in sedaj se je izrabila prilika. Sploh slovansko učiteljstvo nikakor ne sodi tako o njera, kakor ga napada in ovaja dopisnik. Saj je bil ,,Dixi" večletni odbornik in je zadnja leta I. podpredsednik naše dične ,,Zaveze". Z Goriškega. Dočira goriška MSoča", ki je veljala doslej za učiteljski list, brezobzirno napada in žali goriško učiteljstvo, ker se je drznilo oglasiti se za svoje pravice, sta priobčila ,,Slov. Narod" od 4. t. m. in italijanski ,,Sentinela" od 5. t. ra. uvodna članka, v katerih se toplo potezata za naše pravice. Srčn.a bvala bodi na tem mestu izražena zlasti ,,Slovenski Narodu", ki je tudi ,,Soči" povedal, kar ji je tikalo. Prevarjeno goriško učiteljstvo naj pa iz tega dejstva posnarae primerni nauk. Ni zadosti, da se je učiteljstvo odzvalo samo s protestom proti ,,Soči", (v, Trstu in v Gorici) ampak v stanovanje učiteljevo naj sploh ,,SočaK več ne pride. Doslej ni niti najhujši naš nasprotnik pisal tako proti nam, kakor je učinil to bivši naš tovariš Gabršček! Kdor ne verjame, naj kupi ,,Sočo" od 31. vinotoka 1898. <¦* ' Sicer pa upajmo, da se že po novem letu preustrojita naša dva šolska lista v zmislu, kakor to nasvetuje tovariš s Kranjskega v »Popotniku". Sedaj vidimo zlasti mi goriški učitelji, kako nujno potrebujemo svoj šolsjcopolitični list. Dokler se pa to ne uresniči, se oklenimo ,,Slov. Naroda", ki nas in naše pravice tako toplo zagovarja. 51X •