129 številka. _(^utr>nj< Udalje.) V Trstu, v soboto dne 27. oktobra 1894. Tečaj XIX. „KD1NOST" izhaja po trikrat nit teden v aestili i»-danjih ob torkih, iatrtklh in aotootafclk. /jutranjo izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje »tane : M Jeden me.ec . t. —.W, uv.n Avstrije f. 1.40 ■a tri mesec , . „ 12.rtu , , . 4 ,— ti pOl lata . . . 3,— , , , K,— U vsa leto . . . 10.— ... 1«.— Na sarsifea brez prlltiana aaroiala« •• na laarija Mir. Posamične itevilk« se dobivajo t prodaj alnicah tobak* v Iratn po 9 bv8., r Gorici po 9 nvč. Sobotno večerno izdanje v lratu S nf., v Gorici 4 ni. EDINOST Oblati ae račune po tarifu v petitu; r.a na«llaiiM o.mrtmra iti javneznlivale, iln-niači nglani itd. ne računajo po pogodbi. Tai tlopini naj se poiiljajo uredni*tvu' ulica Caserma it. 13. Vsako piatuo uiniu bili frnnkovano, ker uefrankovana at> ue sprejemajo. Rokopisi a« ne »rajajo. Naročnino, reklamacijo in oglato spre-jctaa upravnittvo ulica Caierma I a. Odprte reklamacije »o proite poilnine. Glasilo ■loventketfa politldnetfa dpuitva m Primorsko. ,r »MnotH J0 mm I • Na razpotju. Piranaki izgredniki ao kar čez noč doili do nenadejane slave. Da je njih aovraitvo do Slovanov kipeče, vedeli amo sicer že davno in tudi to nam ni neznano, da niao bili nikdar posebno izbirfini gledč na sredstva v borbi proti nam; slednjič amo morali vsikdsr računati i dejstvom, da imajo na Dunaja mogočnih avei in prijateljev: toda o tem, da bi njih argumenti i ulice mogli spraviti ▼ resno nevarnost vos sodobni po« litiiki listem v državi avstrijski, o tem se pa gotovo niti sanjalo ni tem junakom. In vendar je tako, in 2*1, da je tako t Piranski isgredniki potisnili so nato vlado na raipotje: jeden prst jej kale na ravno pot avstrijskih zakonov in v isti zajamčeno ravnopravnost vseh narodov, drugi pa kale na nasprotno pot — krivičnega in nesakonitoga nadvladja jedno narodnosti nad drugo. Kom jo sssuče sedaj In na katero pot krene naia vlada t S tem vpraianjem se bari danea v«e politilki svet, slasti pa pričakujemo mi Slovani nestrpno odgovora vlade nt to vpraianje. O vpraianju dvojeiičnih napisov navstal je strasten boj med določili naiih temeljnih sskonov in dvema gospodovalnima narodnostima. Kdo iiide kot imagovalee it tega boja t To vpraiaianje vleče nu-se vso posornost v tem trenotku. Žalostno je sicer, jako žalostno, in ts-I |«*einačilno >a nale avstrijske raz-mere, da jo sploh mogoče tako vpraianje. A le veliko ftalostnejie je to, da nismo gotovi, kakov bode odgovor. Da so pri nae normalni, idravi in na-ravni odnoleji, bi) bi odgovor jako jednostavan : tako aahceva sakon, tako mora biti ! In uvtrjeni smo, da bi storili veliko krivico naiemu ministru aa pravosodje, ako bi dvomili le jeden sam hip o tem, da*li ga je volja kreniti na pravo in ravno pot, na pot pravioe. In o molu, kakorien je grof Schonborn, o motu, katerega dičijo toli bister rasum, toli plemenit? srae in toli ras-vito pravieoljubja, si niti na moremo misliti, da ne bi sa savedal te ovoje dolžnosti. V tej naii dobri misli o njegovi eksoelenoi grofu Sohtiabornu, nas utrjajo vse vesti, prihajajoča s Dunaja. Listi javljajo namroč soglasno, da grof Sohonborn stoji in pade se svojo naredbo, da stoji in pada s —pravico. Kolikor sa dostaja volje io nasorov upravitelja naia sodne uprave, smemo biti torej mirni: od te strani se nam ni bati hudega. In vendar pričakujemo nestrpno vesti s PODLISTEK. sJux*IJ Orabrijan. Spisal Julii pl. Kleinmaijr. V i p t ? k i.') Nismo »lednjo me Vipavke Za omiko — kar velja, Tudi prazne ne vrtavko, Da naa suče, kdor lo zna. Kes se rade zavrtimo, Oe poaigne godbe glas, Se življenja veselimo, Doklor ne bledi nam las. Pa ta drugo skrb imamo, Kar le zalia nam arci; Prekaniti bo ne d&mo, če slepar „čez čast" nam gra. Urno, pridno ae vodamo, Tega nikdar srum uaa ni; In ai rade zapojemo, Da ti krajiamo skrbi. *) Rokopis, lastnoročno po Grabrljanu pitan, ima na drugej strani tudi po Grabrijanu sestavljeno pismo; „Slavni gospod dohtar 1 Da Vipavke nismo tledqje med Slovenkami, ki imajo v narodni reči svojo čast, drznem se vam priloženo poten poslati. Če ja kaj vredna, stavite jo v „Novice", čs pa ni ni5 vredna, zavrz'to jo! Ponižno so vam pokloni: Ivana Žvokelj; v Vipavi 23. novembra 1869. Dunaja, ker vemo, da atoji polteiiju gospoda ministra nasproti velika sila večnih krivitai-kov, onih krivičnikov, ki so uveljavili v Av-atriji nauk in načelo o superijornih in inferi-jornih narodih, načelo o gospodarjih in hlapcih, to je onih nasilnikov, ki trdd, da avatrijaki sakoni — v kolikor iati podeljujejo pravic« — niao prikrojeni sa vao državo z vsemi nje narodnostmi, ampak le sa nekatere izvoljene nArode. Dvs taka izvoljena naroda so bajo naii Nemci in Italijani; ta dva naroda hočeta, da sta predistinovana sa gospodstvo. Njima naj bi veljale pravice, iaražene v temeljnih sa-konih avstrijskih, vsem drugim pa — d o I ž-njosti. A nrav vseh krivičnikov in nasilnikov je že taka, da so si tesni prijatelji in savezniki ter da rama pri rami branijo — krivico. Ta stara resnica pokasala so nam je to-pet v vpraianju dvojezičnih napisov pri so-diičih istrskih. Ves dunajski Israel je sedaj po koncu, da sastavi ves svoj nemali vpliv ▼ prilog svojim primorskim somiiljenikom. Vsi dunajaki listi prinesli so včeraj uvodno članke proti glasoviti naredbi o dvojesičnih napisih, njim na čelu, kakor navadno, mogočna .Nene Freie Preste«. Ta list je mobiliaoval vso svojo posnano zgovornost, vao svojo so-fiatiko, vse mogoče laži sa boj proti miniatru pravosodja. Nala vlada je sedaj na raspotju. Minister sa pravosodje in ž njim vf pravični ljudje silijo na pravo, svezani Nemoi in Italijani na levo, ladija koalicije ps je priplula do aila nevarne točke. A do te nevarne točke jo je prignal veter a piranskih ulie. In uprav to nas tolaži. Ako namreč ko* altrana gospoda pripomorejo do smsge krivici, veleva vest in dolžnost naiim poslancem, da niti jeden sam tro-n o t e.k ne ostanejo v H o h e n ur s r-tovem klubu. Bres Slovenoev pa ni IIo-henvrartovega kluba in bres tega kluba — ni k o a 1 i o i j e. Liberalna gospoda se igrajo s ognjem in naj sa nikar ne čudijo, oko ai pri tem osmode prste — gledajo naj, da jim piranski pouličnjski ne sruiijo sistema, sa-snovanega jedino le v podsljianje Življenja nemiko-liberalni stranki, Nestrpno in radovedno pričakujemo vesti s Dunaja, kako jo saaučeta vlada in koalicija — na raspotju. Radovedno, dA, toda bres strahu. Mogoče, da zmagajo oni, a ta zmaga uduii gotovo — njih same. Po tej njih tmagi utegne so nam odpreti pot do Slovenka.**) Da rojena som Slovenka, To me srčno vesoli; Ni mi sile biti Nemka, Sega stara, kar veli. Saj Slovenkam tudi sije Solnce lopto kot drugod ; Duh cvetlic nam lepio dije, Ki so naie zemlje rod. Saj slovenski glasi mili, Bolj kot drugi nam donu; V v e se tj i in v lili, Nam ogrevajo srce. Kje ljubezen bolj goreča, Nerazkaljena atoji V Kjo zvestoba bolj sloveča Kot slovenske jo krvi T Da, zatorej sera Slovenka, To me srčno vesoli; Ni mi treba biti Nemka. Sila stara, kar vali! Delitev i o 1 e k i h daril. Pred delitvijo: „Vsem zaslugam krami venci" Taka danos naj volja ! Pridni, le naprej, učonci, Da so d a rek vam podi ! ♦) Tudi pod to posnico jo podpis: „Ivanka". Rokopis pa Orabrijanov. lakih odnoiajev, k a k o r S n i h ai moramo le želeti mi Slovani! Politiške vesti. Volilna preosnovu. PredvČerajinjem ao zopet zborovali gg. zaupniki koaliranih atrank in vlade. Kaj ao sklenili in kaj so dosegli, nismo poisvedeli, ksjti gospoda so bili toliko previdni, da so proglasili svoja posvetovanja kot tajna in zaupna. Priznati treba, da je ta ukrep jako moder, kajti s tajnostjo se naj-lepie prikrivajo nevspehi. Čemu bi pripove* dovali, ko nimajo četa povedati. Posvetujejo pa se vfndar le slavna gospoda, s tem zadovolji se sa sedaj radovedna javnost! Cerkveno - politiška preosnova na Ogerskem. Predvčerajnjem je ogerska vlada predložila cesarju v odobrenje zakonska načrta o civilni poroki in o veri otrok. V Črnovicah izvolili so predvčerajnjem pri dopolnilni volitvi nemikega liberalca dra. R o 11 a v državni sbor. Kralj Aleksander srbski odpotoval je predvčerajnjem z Dunaja v Beligrad, kjer ga čakata in vsprejmeta — ministeraka krisa In sploina nezadovoljnost. Bolezen carjeva. Dosedaj niso isvriili ie nikako operacije v olajlanje eopenja. Poslednja poročila javljajo, da je atanjo carjevo nespremenjeno, toda bresupno. Dne 24. t. m. so mu zopet odtočill ns nogah nekoliko vode, kar je carju dobro delo. Nek engleiki strokovni list javlja tudi, da ns-merjejo odpreti tudi prsno votlino, da odstranijo nabrano vodo. To bi kasalo, da ubogi car trpi tudi na vnetju prsne mrene. O stanju oarioe prihajajo v Peterburg zopet nepovoljna poročila. V državni tiskarni je že pripravljen manifest za poroko ceiarjeviča. Ta manifeat izdajo v 200.000 izatiaih. Ruske državne blagajne ao imele dne 10. oktobra za 646,291.000 rubljev zlata. Različne vesti. Osobni veitl. C. kr. namestnik vites R i-n a 1 d i n i in deželnega viijega aodiiča predsednik Peok odpotovala sta minoli četrtek zvečer na Dunaj. Menda se ne motimo, ako mislimo, da je to potovanje v zvezi s najnovejšimi dogodki. Praga — Plrtn. Naiemu članku (Argumenti z ulice* pridodati bi bilo ie par opa-zek, da ie bolj podkrepimo svoje menenje — ki je zajedno menenje vseh pravičnih in Stopi, dragi, sprojmi darok, Tvojo pridnosti spomin 1 Po dolitri: Veselo, učcnci. nosila Sprejete darove donni; Iskati pa no pozabite Po pridnosti voč'ga sadu ! Slovesnost denafinja naznanja, Zasluga tud' majhna naj bo, Pomanjkat* ne ame jim spoznanja Zaslugam saj venci gredć. Zatoraj: voselo, učenci, nesito Sprcjate darove nesite domu ! Pozdrav. Zdravo doili, bratjo naii! Zdrave milo ve sestrico, Zdravi slavni gostje vi! Saj nemila, trda sila Nojovoljne vas prignala V naia zvoste krogo ni; Saj slovensko je občuljo, Ki vas tirn, ki vas vloču, Narodno pripeka kri. So provlekli so oblaki, Ki slovensko zakrivali Trdosrčno so nebo. Narodnosti krasna doba Tud' Slovencem posvetita Z žarkim solncera jo Iep6. Kot spomladi se v naravi, razsodnih Ijudij — da sa vlada ob vpraianju dvojezičnih napisov absolutno no s m e umakniti pred pouličnimi demonstranti, ako noče ikodovati avtoriteti države in svojomu lastnemu ugledu. Saj nam je sama — in ksko odločno in neiaprosno I — statuirala eksempol povodom izgredov v — Pragi. Kaj in kako bi torej morali misliti o njej, ako bi se ona aamti ne ravnala po svojem lastnem vzgledu F I Praiki vzgledi naj ublažijo Piransko običaje t Ako je stvar fla izpod roke v Pragi, mora iti tudi ▼ Istri, tem laglje, ko je imela vlada gori posla i, narodom 5 milijonov, z na-rodom, ki rapreaentuje kulturo in bogatatvo Avstrije, a narodom, ki ae je glede zavednosti popol na najviijo stopinjo, z narodom, ki plačuje milijone v državne blagajne, in slednjič z narodom, čegar avstrijska lojalnostjo visoko vsviiena nad vsaki dvom. V koliko to vsa ta svojstva lastna tudi istrskim pouličnim izgrednikom, o tena pa naj ai napravi ra^un vlada sam« pa svoji vesti. KdO J« lllnlk? Piiejo nam: Ravnokar čitam v „Piccolu", dne 25. t. m., da ao radi isgredov v Istrskih mestih, poai Imo v Piranu in Kopru, miniaterstvo intorpnlovali K I u n in njegovi somiiljeniki in nai državni poslanec S p i n č i č v družbi s častivrednim grofom Alfredom Coroninijem. Omenila sta ta dva tudi, da ao kričali po mestu Koporakom : „Viva Italia*, na kar piie italijanski „Piccnlo* v opombi: „Siatno in grado di smentire ro-ciaamente I' asserzione degli onorevoli inter-pellanti. Le grida di Viva I'Italia aono un parto della loro fantasia o dolla fantaaia delle porsone, che le hanno ad csai riferite". To Vam je grozna in tendencijo z n a laž, kajti bil aem ravno te dni po svojih opravkih in da obifcčem avnjega sina, ki itudira na učiteljski pripravljslnici v Kopru, v onem mestu in sem na avoja uiosa prav kropko sliial močne klice „Viva l1 Italia 1" Kdor pa ie ne veruje temu, lahko so je prepričal na j u t r o 24. t. m., to je mi-nolo t r e d o, ko so bili po vtem mestu na hiiah posamičnih ulic napisi s oljnato, črno barvo, pisani s črkami blizo pol metri visokimi : ,Nol non volemo tabelo croatel W. T Italia*. Kdor toraj ni sliial ali ni hotel ali-iati klioev ; „Viva i1 Italia", lahko je to v sredo dopoludne, če ni bil popolnoma slep, bral. Takih napisov videl tem najmanj ieat in videl sem ob enem, kako so popoludne in na večer v sredo najeti delavci delali, da odstranijo one napise. Prostori, kjer ao bili ti na- Tud' med nami vso se giblje, Vso oživlja se kropko. Zatajeni mili glasi .Materinega jozika ilolj in bolj to krog bude. So gotpod, so kmet poganja Složno vso roko s' podaja Naia reč da boljie gre. Vrli dočki, kramo dev«, Nadepolni krepki zarod : Domoljubno vse gori I Kjer slovenski glas to sliii, Uolj pripravno to nagniti Sliiati ga jo uh6. Stokamo so toljkanj rajii, Kjer v domačem te jeziku Pesni narodne poj6. Vsak so i'veda, da imamo Urez tužine vsakovrstuo Neprocenjeno blago. Priča sto nain, stavni gosti, Razkropljeni več da nismo Sloga naia da velja, Složni, složni, oj bodimo ! Služnost vsak tud' narod jači, Složiiost nain veljavo da. Složno zvesti svoj'mu caru, Složno udani domovini, V tem Slovonsc so spozna. (Daljo prih.) piai, ae ie dobro poinajo, kajti ni bilo lahko delo odstraniti jih. Rea je ob enem, da •o slovenske dijake tamkajinjega učiteljica, ko ■o ae * torek, dne 23. t. m. ob 6 uri. vračali ia iole doiaov, prav dobro pretepli. Dotičniki ao se pritoiili in jeden ja celo iel na mestno policijo, kjer ae mu je reklo, da da naj dotiioe napadalce san poiiče in po-teu naanani. (('udno t Ur.) Kdo je torej lainik P Ali »Picoolo* ali naii državni poslanci P Pri tej priliki se nam nehote vriva oai-ael, koliko Ćasa oatane ie nftiteljiMe v onem mestu, * katero mesto mi slovenski stariji a strahom poiiljamo evoje sinove, ki ae pripravljajo teiavnemu učiteljskemu atanu P Koliko £aaa oatane ie tam, kjer ae a I o v e n-aki pripravniki pretepajo pri vsaki priliki po italijanaki, raaburjeni druhali, kjer ae hrvatakim učencem vedno kriči „fuora C r o a t i, a b a a a o C r oa t i", kjer ae italijanaki učenci kaj lahko navduiijo aa pravi irredentiKesa, kjer ie a I o v ana k i m pro tea orjem pri vsaki priliki okna pobijajo, kjer aohrvataki učitelji spremljajo a krohotom, žvižganjem in kričanjem, (Dotični goapodje so to te dni nam toiili, Uredn.), kjer ae aploh mladina lahko navduii aa vse, kar je aurovega in oeotoisnegi! To povdarjam sa danea naiim poalancem na Dunaji, ki brl ko ne ne potnajo teh žaloatnih raamer. Ob enem iire-karao aahvalo, da ao povzdignili avoj glas in upamo, da ga tudi aedaj, da i a ved o primiaiateratvu, kje je r e a n i o a. Kdo j« odgovoran ? Čitamo v „Picc. d. 8.* ■ dne 25. t. m., da je Dunajska „Neue Fr. Presse" brsojavila županu v Piran, proseč, da objavi postopanje tri. nameatniitve> nega komiaarja goap. Hocheggerja povodom upora v Piranu. Hunioipij je odgovoril: Goap. Uochegger ni iijavil prav nič. Le, ko je župan, videč, da je raaburjenoat prikipela do vrhunca, prigovarjal komisarju, da naj iajavi obljubo (da ae raiobeai aopet italijanaka ta-bta), ae komiaar temu ni uatavljal, ampak je atal poleg župana, ko je poalednji govoril. Naslednji dan ao rasobeBili italijansko tablo v pričo državnih organov, okrajnega sodnika in g. glavarja Hocheggerja. Politik« in ,Qloft". Židje ao nam aioer najhujii narodni naaprotniki in kot taki kričijo ravno aedaj na vao grlo o groini krivici, kojo je atorilo miniateratvo aa pravosodje si-romainim Italijanom iatrskim, toda našega denarja a a d v ojeiične pačatebi ae vendar na branili! Ne, stvar ni brea humorja: po avojih listih ropotajo kakor beani proti dvojesičoim napisom, pod roko pa ponujajo dvojesiČne itam-pilje. Nekar no mialite, da ae žalimo! Saj imamo tu pred aeboj na miai tiakano okrožnico, a kojo ponuja neki Lewin s Dunaja avoje itampilje ia kavčuka in pečate ii kovine, naglaiaje Že poaebno : „Infolge bevor-atehender Einfiihrung von svreisprsohi-g e n S t a m p i g I i e n bei den dortigen Hibi. k. k. Beiirkageriohten . . , .* Doaledni in inačajni pa ao ti Židje, kaj ne P ! Seveda, aaj ae dosledno drže načela: da politično načeloae mora umikati — gžeftu. Kakor figura kaže ao tudi v tem alučaju oatali iveati avojemu zlatemu načelu I Agitacija proti dvojezičnim napliom. Dn6 25. t. m. bili ao izgredi v Kopru. Orožniki ao aaprli dva kričača, toda ljudstvo je aahtevalo tak6 viharno, da naj ju iipustijo, da so ju rea ispustili I — Občinska deputaoija Koper-•ka odposlala je braojavno Čestitko „juna-žkema* Piranu in »hvalo meatnemu zastopa tržalkemu. Izgredi V Kopru. Po mestu se je rasli-rila govorica, da ao bili predsinočnem v Kopru veliki isgredi, Pobliinjib poročil nimamo ie, znano je le to, da se je vkrcala včeraj zjutraj tukaj četa vojakov, namenjena v Koper. Govori ae tudi, da nameru-jejo koperaki Lahi aklioati na današnji dan velik tabor, katerega naj bi ae vdeležili aaatop-aiki ia vaeh istrskih mest. Namen tega tabora bi bil aeveda posvetovanje proti dvoje-ličnim napisom. »Chi vlvra vedri* Po naie bi rekli: Potrpimo, da vidimo, kako ae stvar iavrSi! Nedolžen rdk to, kaj ne I Da, navadno j6 res nedolžen, toda ne vaikdart V „Piccolu* od minolega četrtka n. pr. je ta rak pravi migljaj a kolom od Trsta do Rovigna. V vesti sLe insegne bilingue a Ro-vigno* (Dvojezični napisi v Rovinju) pripoveduje namreč omenjeni list, kako ao med vaemi slikarji in misarji rovinjskimi aastonj iskali človeka, kateri bi hotel oskrbeti tablo a dvojezičnim napisom. Slednjič da je napravil to delo neki kaznjenec v zaporu. In aedaj je pripravljena tabla, katero obesijo na avoje meato po noči kakor ao tudi prejinjo aneli po noči. Temu poročitcu pa pridaje ,11 Piccolo* velepomembno : Chi viviž vedri I Kdor pozna ataro navado italijanakih gla-ail, izdajati v najnedolžnejiih frazah*in opombah navodila in vapodbujenja ia kočljive in zakonu protivne čine, ta bode razumel fcikoj, kaj je hotel reči „Piccolo" ae avnjim rekom. Naznanil je jednostavno rovinjskim srditežem: dajte, poskrbite, da ae atvar ne i s v r i i g I a d k o 1 Saj je tudi „II Indipen-donte" takoj po razglaienju naredbe e dvojezičnih napiaih opažal v vaaki itevilki, da proti tej naredbi ne zadoičajo aame beaede, ampak da hofie videti „fattiu, dejanja ! In go-apftdž v Piranu ao ga razumeli: priilo je rta do dejanj. Ali ni to zlobno, zločinsko in kažnjivo ičuvanjeP! Je in je! In danea ne dvomi živ krat več, da ao na grdih izgredih krivi le kolovodje in pa njih glaail a. Izgredi v Piranu tn Kopru ao le aad h u j a k a-n j a; ne pa pojav narodne volje. Sicer pa menimo, da ai Rovinjoi dobro premialijo, predno začno demonatratovati proti provoaodnemu ministarstvu, ko vedo, da viai nad njimi Damokljejev meč premežčenja okrožnega a o d i ž i a, in ko vedo, da bode po premeščenju aodiiča trava raala po rovln-skih ulicah. Iz Kopra nam piiejo: Evo nekoliko cvetlic ii vrta alavne italijanake .svito cul-ture". Torek, dne 23. t. m. ob 6>/i uri zvečer pogovarjali ao ae trije aloveoaki dijaki tukaj-iojega o. kr. učiteljiiča pred vežo avojega stanovanja. Kar pridere tolpa koperake faki-naie kruleč neko, Slovane zaaramujočo pesem in upijoč: .Evivva I' Istria italiana, evivva V Italia* in »fora porohi de aciavi e Croati." Druhal navali na one tri dijake in začne prav polteno udrihati po njih. Sreča je bila, da ao mogli pobegniti v vežo ter zakleniti ae. V noči med 23. ia 24. t. m. pomazali ao večino poalopij, posebno, kjer stanujejo Slovani, s napiai v velikih črkah: V. 1* Italia, V. Umberto in fora i Croati. Potem naj trdi poalanec Fr. Coronini, da ni irredente. Sredo 24. t. m. zbrala ae je ob 4. uri ^opoludne velika tolpa demonstrantov, seveda večina podkupljenih raztrganih „pavlanov", fakinov in otrok in ae vsula okoli is iole prihajajočega g. ravnatelja e. k. učiteljiiča in učiteljakih kandidatov ter jih pozdravljala a prijaanimi Bporchi de aciavi" in drugimi takimi priimki. Dijaki bežali ao Že o pravem času na bližnje stanovanje nekega kandidata, za njimi pa ae je vaula cela toča kamenja. A to že ni bilo zadoati beaneči druhali; razbijali ao vrata in ko niao mogli udreti iatih, oblegali ao hiio posao v noč. Dijaki, kateri ao bili notri, reiiti ao ae morali domov čres zidove, da jih ne bi zapasili beaneči. Sledečo noč razgrajala je druhal po meatu in pobila iipe, kjer atanujejo alovanski profeaorji in duhovniki. Četrtek, 25. t. m. je ob 10. uri sjutraj napadla druhal pred o. kr. učiteljiščem ato-joče dijake. Istega dne dobil je alovenaki dijak od jednega fakina tako dobro znamo-njo pod očesom, da ga bo ie dolgo spominjalo na koperake fakine; malo bolj zgoraj in izgubljeno bi bilo oko. A da ne bi morda mislili, da le poulična druhal uprizarja take nearamnoati, navedem Vam ie jedcn slučaj. Iatega dne popoludne sprehajali so ae trije alovenski dijaki na tukajiujem molu, fakini pa so tulili njih evviva to in evviva ono. Ker jim niso hoteli pomagati tudi dijaki, pograbi jeden fakinov velik kol in zamahne a njim nad glavo jednega dijaka, a ta se je srečno izognil. To videvii anani Madonnizza (katerega ste alednjič po krivem imenovali doktorja, ker on je le italijanski dr. matematike in je toraj njegov doktorat v Avstriji neveljaveu) približa se dijakom ter jih začne prav pridoo pitati s porohi, maladetti soiavi vo acazzeremo fora itd., in kar je dobiti takih izrazov v slovarju italijanske „colture". Pa reoito potem, da ni Madonnizza olikanec prva vrste. Seveda so se po vzgledu svojega goapodarja vsuli fakini na dijake in ti ao ai morali v bega reiiti življenje. In vae to ae dogaja v Avstriji, v razsvitljenem 19. atoletji. Radoveden sem, koliko časa ie bodo puiČeni slovanski profesorji in dijaki v lahonikem gnezdu koperskem na miloat in nemilost Ia-honom. Vse gori navedeno pripravljen sem s pričami dokazati. —as— pleene vaje pri „Triaikem Sokolu* pri-čno jutri po ie objavljenem redu. Bretovičina sv. Cirila In Metoda pri SV. Jakobll ima avoj občni zbor v nedeljo dni 28. t. mj. ob 4 i/s uri pop. v ioli družbe av. Cirila in Metoda. — Čujemo, da ima ta bra-tovičina že nad .100 udov. Razplean natečaj okr. načelnika na Prošeku. Kakor je bila sklenila večina meatnega svčta tržaškega proti predlogu svetovalca Na-bergoja gledo okrajnih načelnikov na Proaeku In na Občinah, razpisuje mestni magistrat natečaj za izpražnjeno meato okr. načelnika na Proaeku. S to alnibo je spojena plača 900 gld. na leto in 200 gld. stanarina. Prosilci morajo dokazati: 1) Starost ne ispod 18 (I!) in ne nad 40 let; 2) Da ao fiiično krepki in sdravi; 3) Da so avstrijski pods-niki, ednoado da aa pristojni tržaški občini; 4) Da so dovršili nižji gimnazij ali nižjo rs-elko; 5) Morajo objaviti slučajno sorodstvo s drugimi občinekimi uradniki in, ako ao v javni alulbi, morajo vložiti prošnje potom predpostavljene oblaati. Prošnje do 15. novembra t. I. mestnemu magistratu. Is tega natečaja je razvidno, da ae mestni magistrat jako malo briga za to, da-li sna bodoči okrajni načelnik na Proteku jesik prebivalstva, s katerim Ima opraviti, ali ne. Prepovedano uvaianjo živine. Deželna vlada kranjska prepovedala je s oairom na dejatvo, da se je po|avila kuga (sijevee ▼ gobcu in na parkljih) med govejo živino ▼ občini Lokavou, okraj Gorioa, da ae đo daljnje naredbe ne ime dovajati goved iz sodnega okraja Ajdovščina na sejme s živino v politiških okrajih Poatojna in Logatec, kakor tudi ne goved is Kranjake na sejme a živino, ki bodo v omenjenem sodnem okraju. šola V Škodnju. Mestna delegacija je sklenila v poalednji avoji seji, da ne o d p r & potrebne vaporednioe sa I. alovenaki 'rasred na ljudeki šoli v Skednju. Čemu tudi f Ako je bliso 50% elovenakih okoličanskih otrok bres šolskega pouka, pa naj jih bode še nekoliko več! Nenadna ernrt. Po noči na včeraj je nenadoma obolel 33letni dninar Poter Fantini, stanujoč v ulici Media hšt. 13. Odnesli ao ga v bolnišnico, toda tam je sačel bljuvati kri in po nekoliko arah je umrl Pokojnikova obitelj je v največji bddi. Sodnljeko. Predvčerajšnjem je dobil pred tukajšnjim deželnim eodiŽČem 24 letai Andrej Brentin, cerkovnik in kmet v neki vaai blizo Voloakega, 3 tedne zapora saradi prestopka proti osebni varnoati. Brentin je bil pijan in razbijal v neki gostilni v domači vaai. — 23-lotni kmet Miha KriŽman is Javorij je bil obsojen saradi javnega naailstva na 3 mesece ječe. Zatožen je bil, da ae je grosil domačemu poljakemu čuvaju. — Tretji satoženee jc bil 46letni trgovski agent Ivan Tribusion is Trsta. Isti je dobil 4 mesece ječe. ker je bil zapravil avojemu goapodarju 120 gld. P0licl|ek0. 51 letnega Andreja M. iz Trsta ao saprli, kor je proajačil po ulicah. — 15]e. tnega dečaka Ivan D. is Trata, pristojnega v Planino, etanujočega pri av. Jakobu, odvedli ao atražarji v zapor, ker je na aumu, da je ukradel goap. A. Corradioiju srebrno žepno uro. — Predsinočnem ao ulomili nepoznani tatovi v stanovanje zidarskega mojstra Josipa Miklavca na Rocolu hit. 583. in ukradli razne predmete, vredne okolo 100 gld. — 41letno doklo Nežo A. iz Hrvatske so zaprli, ker se je vrnila v Trat, da si je bila že izgnana od tu. Koledar. Danes (27.) Sabina, mut; FrO-moncij, ik. — Jutri (28.): 24. pobinkoitna nedelja. Simon in Juda. — V ponedeljek (29.): Narois, škof; Hijacint, mučonik. — Mlaj. — Solnce izide ob 0 uri 36 min., zatoni ob 4. uri 51 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14*5 stop, ob 2. pop. 18 stop. Najnovejše vesti. Piran 26. Za boljie varstvo javnega miru in reda odredilo je aameatniitvo, da ae po-množi tamoinje vojaštvo. Danea je doapela semkaj še jedna četa pehAte ia Trata, V oata-lem je položaj neapremenjen. Dunaj 26. V klubu konservativcev poročal je včeraj posl. Fuchs o domovinskem zakonu. Sklenili ao soglasno, da opravijo podrobno razpravo v klube aamem, predno ae še aestane odsek v poavetovanje. Dunaj 26. Srbaki kralj je vaprejel včeraj bavarskega odposlanca in papeževega nuncija Agliardija ter obiskal predsednika poslanske zbornice, barona Chlumeckega. Budimpešta 26. V finančnem odseku poslanske zbornice izjavil je dr. Wekerle, da je tudi danes še na tem ataližču, da o konverziji v najbliži ddbi ne more biti govora. Miali pa, da je prišel ugodni čas, da ae is-dajo vrednostni naalovi s manjšim obreato-vanjem, kakor hitro to dovolijo oknošaji denarnega trga. Bellgrad 26. Raskralj (Milan je doapel semkaj, da pozdravi avojega aine, kralja Aleksandra. Budlmpeite 26. Ko ae je včeraj peljal ceaar od kolodvora v grad. vrgel je montdr Ivan Kremo nek apis coaarju v voz. Meža ao zaprli; isjavil je, dajedotitai ipis prošnja, s katero prosi, da bi sopet pričela neka rasprava. Ta dogodek vsbndii je veliko posornoat. Bukarešta 26. Valed vspodbujanja ruskega odpoalanika bila je tu včeraj služba božja, v kateri ao molili sa earjevo zdravje. London 26. Ia Yokohsme poročajo, da je baje japoneka vojaka pod poveljstvom mar-žaia Oyame atopila pri Felko au na kitajako zemljo. Isto poročilo trdi, daje druga japonaka vojaka prekoračila v as verni Koreji reko Yalu in udrla v Mandžurako. Tr^ovtnake braajavka. Budimpešta. Pienioa sa jesen 6 25-6-80, na spomlad 673 —6-76 Koraia sa oktober 6 45 do 655. Oves za spomlad 6 05-8 07. Ri nova 6 37-5-39. Plenica nova od 78 kil. f. 6*50—6-55, od 79 Ml. f. 6 55 - 660, od 80 kil. f. 6 60-6-85, od 81 Ml. f. 6 65—6 70, od 62 kil. for.6'70 ".I. Ječmen 6 85—8*40 ; proso 5-70—5.90 Plenica: Slabe ponudbe, povproievsnje nesnatno mlačno Prodalo ie je 15.000 met atot. — Vreme lepo. : Praga. Nerafinirani sladkor sa oktober f. 13*46 december f. 13 47, lopet bolje. Praga. Centrlfugal novi, postavljen v Trat In s carino vred, odpošiljate v precej f. 2» 75. November-maro f- 29^50-29.75. Concaaoc za novembor-maro 80-— do 30*50. Četvorni za november 31-25. V glavah (so-dih) ca polovico oktobra 32'/„ ia konec oktobra 8IT/t. Bavra. Kava Santo« good average sa oktober 65-50, ta februvar 79 50 mirno. Bamburf. Santo« good average ia oktober 70 75. decembei 67 85, marc 63-25 bolje. Dan^jslu bo 1 Državni dolg v papirju » » * arepru , Avatrijska renta v zlatu , n v kronah Kreditne akcije , . , London 10 Lat. . . . Napoleoni...... 100 mark...... 100 italj. lir..... vasi as. ektobi včeraj . 99-15 . 99 20 . 12355 . 98 20 . 872 — . 124.30 . 9-89'/, . 61-. 45-70 danea 99-25 99 30 193.60 98-26 378 40 194-35 9'91 61.05 45 70 Gostilna „AWAntico Moro" ulica Solitario 12, (po domače pri „1'rvačkoveu"J priporoča modro fraukinjo po 40, ilomalo črnino po 3)1, belo vipavsko po 30 in ,Ri*ding{ po 40 ni. liter. — Dobra kuhinja in po ceni jt vedno na ratpolago. Za druiinako uporabo od & 1. naprej 4 n«. ceneje. — Driei te gesla: nRojak k rojaku", priporoča st podpisani ta obil obisk. Anton Fotlopivee, gostilničar. Gostilna „Stoka", poleg kavarne „Fabria", priporoča se Slovencem v meatu in na deieli. Točijo se liborna vina istotako je kuhinja isvritna. Prodaja tndl vino >«* debelo, tako melčanom, kakor na deželo, Cl. Mlekarna Frana Gržine \>Z na Notranjskem (Via Campanille v biii Jakoba Brunnerja It. 5 (Piazza Ponterosao). Po dvakrat ua dan frilno opreano mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz &t. Petra, svoia (fri£na) smetana. Na zahtevanje, poiilja ho tudi na dom. Martin Kri a pia/za s- g>°vanni it. i. "•"I »