3%haja trikratna ied u lore k, četrtek, soboto. l)ire£tim« awct Tu es clcuj, Th \vrs d vseh javnih prostorih tiskane letake, s katerimi resno svari nemško prebivalstvo, da se naj zdrži vsakih napadov* na francosko vojaštvo. 14 Za posledice. ki so jih rodili spopadi 'med francoskim voiaštvom in nemškimi napadalci iz raznih zased, so odgovorni napadalci in ' ne francoski vojaki, ki so v enakih slučajih se primorani edino braniti. Kjerkoli se bodo pripetili napadi, francoski vojaki se bodo branili resno ne er1ede na posledice." Tako govori odredba vrhovnega poveljstva v okupiranem ozemlju. Dva francoska častnika in trije Nemci ubiti. Iz Dortmunda poročajo, da so se zazvsili zadnio nedeljo v HENRY FORD SI POSTAVI TOVARNO V ST. PAULU, MINN. • St. Paul, Minn. 14. marca. — V tukajšnem predmestj so kupili zastopniki Henrya Ford obsežno zemljišče, kjer se bo postavilo novo veliko avtomobilsko tovarno, kitbo stala nad 10 milijonov dolarjev. V tovarni bo za-oosljenih okoli 5 tisoč delavcev. S tem bo mesto St. Paul veliko oridobilo v industijskem vpogledu. KRATKE AMERIŠKE VESTI. SODNIJSKI PROCES PROTI MORILKI KLIMEK. 3C tatt .nil .. vv. ■ - f »efttu asu^^aOu^ Jviimek, kjer.iu. aa^oilaia do- med nemškimi civilisti in francoskimi patruljami. Med tjaven-dan streljanjem so padli trije Nemci in dva Francoska častnika. Francoska voiaška oblast jc proglasila v mestu preki sod in vsakdo, k\ se ne bo pokoril odredbam vojaške komande bo >-stro kaznovan. Mestni župan in podžupan in triie drugi mestni uradniki so bili aretirani od francoskih vojaških oblasti, ker so baje šuntali ljudstvo na odpor. Nemci pognali z dinamitom železniški tir v zrak. Essen, 14. marca. — V dveh krajih v tukajšnih predmestjih so neznani storilci domačini Nemci pognali železniški tir v zrak. Razstreljena proga kaže, da je bila proga na obeh mestih pod mini ran a z dinamitom. S tem je proga med Duesseldor-fom in Essenom prekinjena za nedoločen čas. Na obeh progah so operirali francoski civilni železničarji. katere so nemški železničarji gledali postrani, odkar so pričeli z obratovanjem prometa. Vse proge so sedaj strogo z vojaškimi patruljami zastražene. Francozi zaplenili Nemcem 1000 tonov koksa. V Westerholdu so francoski carinarji zaplenili Nemcem-1000 tonov trdega koksa, ki so ga Nemci imeli shranjenega v neki državni izdelovalnici. Ves koks so Francozi naložili na železniške vozove in ga odpeljali v Francijo. Francozi ojačijo svojo moč v Ruru. Pariz, 14. marca. — Vsled zadnjih demonstracij, ki so rodile več krvavih spopadov med francoskimi vojaki in nemškimi civilisti, ki postajajo sleherni dan bolj sovražni proti Francozom, je sklenil vojni minister poslati še eno divizijo vojakov v Rur. da bodo Francozi zasigu-rani za vse eventualnosti. Nemčija protestira proti Franciji. Berolin, 14- marca. — Nemški zunanji minister jeT>oslal no~ Slučaj, ki je pretresel prve dni meseca novembra lanskega leta chicaško javnbst z odkritjem brezsrčnih dejanj, ki jih je izvršila roka brezsrčne ženske Til-lie Klimek. katera je umorila svoje tri soproge in ima baje še več sličnih grozovitih zločinov na svoii črni vesti, je sedaj položen na tehtnico pravice, ki ji bo za nečloveške zločine odmerila zasluženo kazen. Proces se vrši na kriminalnem sodišču v Chicago pred sodnikom Marcus Kavanagh-om, Včeraj je pomožni državni pravdnik Thomas Peden podal svojo obtožnico proti morilki kazov dolži, da je spravila z arzen iko svoje tri soproge v pre-rane grobove. Njegova obtožba se je glasila: "Dokazi kažejo, da nimate pred seboj kake ignorantne ženske, ki bi bila še le prišla v to deželo, ampak imate jo, ki je živela v tej deželi okoli 40 let. in ki se je izšolala v naših Šolah. Ona govori in razume angleščino in zato ne more biti nobenega izgovora, da je bila ignorant-na v vpogledu tega zločina, ki ga je izvršila. Dokazi pred vami pričajo jasno, da je šla šest tednov za tem. ko je spravila v prerani <$rob svojega prvega moža zopet k altar ju s svojim drugim : s katerim je živela komaj 88 dni. niti tri mesece ne, in že je šla za njfm na pokopališče kot vdova. Nekoliko manj kakor tri leta pozneje jefspremljevala k altar ju tretjega soproga Frank Kupzcyk-a in nekako dve leti pozneje, ga je spremljala že zo-net na pokopališče kot zopetna vdova. Cez dobre tri mesece je že zopet šla k altarju in postala žena Frank Klimeka svojega četrtega moža, katerega je z zav-davanjem skoro docela uničila, da sedaj leži fizično uničen v bolnišnici na West Side. To so dokazi gospodje porotniki, ki kažejo na samo eno, da je morilka prve vrste, in da izrek bi moral biti tak. Obsodba te morilke je v rokah vaše pre-vdarnosti." Tako je nagovoril porotnike pomčžni državni pravdnik. Porota je bo skoraj gotovo obsodila na vislice, katere je pošteno zaslužila. V kratkem bo čuti, kakšno plačilo bo prejela ta brezsrčna žena. ki je zastrup-lievala svoje može z arzeniko, kakor podgane. • _ to v London in Washington, kjer ostro protestira proti francoski vojaški oblasti, ki preganja nemške civiliste, da so umorili dva Omenjena častnika v Buer. Pet nemških civilnih prič, pod prisego izjavlja, da so umorjena častnika umorili lastni francoski vojaki in ne nemški civilisti. — Prohibicijske oblasti, ki so zadnje dni zalotile pri tihotapcih žganja in likerjev razne naročil-ne listine in zapiske, so našli v zapiskih veliko imen od oseb, ki sede v državnem departmentu v Beli hiši. mej njimi je tudi veliko armadnih častnikov. Iz tega je razvidno, da ga cukajo na skrivej celo oni, ki izdajajo tozadevne postave. — Generalni poštar New naznanja, da bodo prišle v veljavo v kratkem nove določbe za priporočena pisma. Priporočena pisma se bo lahko odsedaj naprej zavarovalo za $100. zakar se bo plačalo pristojbine 25 centov. Pisma, kakor so se pa dose-daj pošiljala zavarovana za svo-to, ki je bila določena $50. se bo plačevalo po 10 centov. — V Garry, Ind je bil zadnji poncleljek ustreljen Gaspari Monti tamkajšni vodja italijanske naselbine v Garry. Umor je izvršen od črne roke, h kateri organizaciji ie baje pripadal tudi Monti. Črnorokarji so imeli na piki Montija že več let. Lansko leto so ga skušali umoriti 6 potov, toda vsaki pot jc ušel smrti. Letos pa ga je zadela usoda. Storilci so neznani. — Zbornica države Nebraska je včeraj odobrila predlogo za vojaški bonus z 71 glasovi proti 5 glasovi proti. Svota, ki se bo izplačalo dosluženim vojakom bo znašala nad 10 milijonov dolarjev. — Gompers predsednik Ameriške Delavske Federacije je prebolel glavni tlel pljučnice, ki ga je vrgla v postelj za več dni. Njegovo stanje se boljša in zdravniki izjavljajo, da bo v par dneh že zapustil bolnišnico. — V San Diego, Cal. bodo zgradili to poletje katoliško bolnišnico sv. Jožefa, ki bo stala nad =;oo tisoč dolarjev. Delo se bo izvršilo pod vodstvom škofa Cantwell-a iz Los Angeles. C alifornia. — V Decorah, Ia. naznanja tamkaišni okrajni rekorder, da je prodalo v tamkajšnem okraju 67. farmarjev svoje farme vsled slabih finančnih razmer v katere so fih potisnile nižke cene farmarskih produktov lanskega leta. — V Rockfordu, 111. so te dni prekupili tamkaj šno klavnico Farmers Cooperative Packing Co.. katero bodo preorganizirali in inkorporirali sedaj za $250.-000.00. Izdelovali bodo konjske salame in druge razne konzerve, ki jih bodo prodajali v Evropo. — Delavski uradi iz vseh držav poročajo, da so delavske razmere tekom zadnjih 6 mesecev zelo izboljšane. Delavci so povečini vse povsod zaposljeni. Letošnjo poletje prerokujejo, da bo primanjkovalo delavcev vsepovsod, zlasti stavbenih in gradbenih delavcev. Tudi .farmarji so v skrbeh za delavce za prihodnje poletje. — Jeklarne v Zedinjenih državah so prejele tekom februarja meseca za celih 373,214 toriov več naročil, kakor v mesecu, januarju. Vse to priča, da bo industrija letošnje leto silno za-posljena. — V Moline, 111. ie udarila strela v streho tamkajšne mestne bolnišnice, ki se je vžgala. Takojšni nastop požarne bram-be je preprečil večji požar. Poškodovana je nekoliko* le streha. Drugih nesreč ni bilo. ITALIJANSKA VLADA BO PRIZNALA DELAVSKE POSTAVE. Rim. 14. marca. — Vsled hudega pritiska italijanskih delavskih organizacij je pristala vlada. da bo priznala 4 glavne točke v delavskih postavah, ki so jih delavski in vladni zastopniki sprejeli na mednarodni delavski konferenci v VVashingtonu leta 1919. Mej temi je tudi 8-urni delavnik. ki bo priznan uradno od vlade. DANCING KOT PROSTA DRZAYA KRASNO NAPREDUJE. JUGOSLOVANSKE NOVICE Ko so pred štirimi leti reševali vprašanje mesta Dancing in njegove okolice, je svet pesimistično gleda1 na to mesto, češ kako se bo v stanu zdržati samostojno kot prosta država. Zlasti se. če se je pomislilo, da stoji mesto z okolico med dvema ognjema. med Nemci in Poljaki. Toda za poizjfcušnjo so zavezniki odmerili mestu^Dancing primerno okolico, ki šteje z mestom vred nekakih 300 tisoč duš, ter proglasili to za prosto državo, skozi katero imajo prost dostop do morja Poljaki in Nemci. za me«to DarK-wff- podoben boju za Reško pristanišče. samo toliko je bilo razlike pri njem. da tu so ga Poljaki o-praviceno zahtevali za svoj dostop do morja, dočim so Italijani zahtevali Reki iz nevoščljivo-sti do Jugoslovanov poleg svojih številnih pristanišč na vseh kra-jih. Odkar je mesto ločeno od raznih političnih spletk je obrnilo vso pozornost za svoj lastni razvoj in napredek. Pokrajini vlada mešana mednarodna komisija, ki obstoji iz petih poljskih zastopnikov. iz pet zastopnikov mesta Dancing in za načelnika komisije je neki Švicar, ki odločuje za vse nepristransko. V ltiki so nastavljeni poljski carinarji. ki skr-be samo za poljski izvoz in dovoz, za izvoz za Dancing in pokrajino. ter nemški izvoz in 11-voz pa skrbe in nadzorujejo carinarji mesta Dancing. Promet silno narašča. Zlasti izvoz lesa iz Poljskega se veča od dne do dne. Lansko leto je i šlo iz Poljskega v Francijo skozi Dancing nad 2000 železniških voz lesa. kot železniških tračnic in raznih hlodov. Več kot 2000 železniških voz tovora je šlo u-voza za Rusijo skozi Dancing in od tam čez poljski teritorij v Rusijo. €koro eno tretjino tovora povečini bombaž itd. iz Amerike,- ki se ie preje izklad&l v Bremenu in Hamburgu, se sedaj izklada v Dancingu. Vse to in še drugo je silovito dvignilo promet in živahnost mesta Dancing in tamkajšne okolice. Ljudstvo v mestu je en čas sovražilo Poljake, a sedaj so se jim že privadili in ne delajo ni-kake razlike med domačini in Pofjaki. Ker delo v pristanu in na železnicah silovito narašča, ie zaposljenih tudi -silno veliko delavcev. To pa povzdiguje tudi ostali promet po trgovinah in vseh javnih prostorih. Trgovci so si tekom tega časa zelo pomo-gli in sploh vsa obrt in trgovina ie v »najlepšem razvoju. Državico Dancing primer ia jo nekateri državniki za drugO Švico. ^ ŠIRITE LIST EDINOST « * » Dr. Ivan Tavčar umrl. Dne 19. ni. m. ob pol 2. uri popoldne je za vedno zatisnil svoje oči dr. Ivan Tavčar, ena najmarkant-nejših osebnosti slovenske politične zgodovine in tudi eden najboljših naših pisateljev. Ko se ob tej priliki spominjamo pokojnikovega življenja, se dve čustvi v nas z enako močjo borita. Kot politik šteje Ivan Ta včar kot glavni predstavitelj slovenskega liberalizma, — da, — kot njega ustanovitelj, med naše največje nasprotnike, in dokler se ni iz javnega življenja umaknil, so se naši meči neprestano križali; kot človek pa je pokojnik kot mož poštenjak, kakor jih je malo, kot odkrit značaj in po izredni blagosti svojega srca uživrfl spoštovanje vseh, ki so ga poznali. VTnladosti je Ivan Tavčar, sin preproste. bOgoljubne in častite slovenske kmetske hiše v Poljanski dolini, bfl globoko religiozen in sam pripoveduje, kako je kot študent obenem s nrvim svojim romanom župniku Žgurju poma-"a1 pisati "Šmarnice.'' V sedemdesetih letih je stopil na politično torišče kot "mladoslovenec." goreč bojevnik p.roti nemštvu in nemškutarstvu, v osemdesetih letih pa se ie razvil v njem politični liberalizem, najprej pač kot •pmsnn teitkclfn koiire" r .iti*1 zem, kot naprednjaštvo francoskega revolucijskega fasona iz leta 1789.. ki je pa kmalu zašlo v kulturnobojno svobodomisel-stvo po tipu takratnega nemškega "Freisinna." Seveda je kmalu od njega započeta struja, ki je zbrala okoli mojstra male, menj originalne in ozkosrčnejše učence, bolj njega nesla nego 30 ie -m vodil, in takej je prišlo do tega. da je pod trdo zunanjo skorjo blagi, od vrojene religiozne zavesti prešinjeni in svoje soljudi ljubeči človek bil dolgo dobo kakor v gosto meglo zakrit od političnih rečenic. trdih besen in bojnih gesel, ki so globoko žalHa oni veliki del slovenskega ljudstva, ki se je v obrambo proti tujemu liberalizmu organiziralo v katoliški narodni stranki. Dr. Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851. v Poljanah nad Škof j o Loko kot sin kmetskih starišev. Imel je dva brata in tri sestre. Študiral je gimnazijo v Ljubljani, kjer je bil gojenec A-lojzijevišča, od katerega se je ne^ad ločil, kakor je sam pravil. V 4. razred je vstopil v Novem mestu, kjer se je začel poizkušati v pisateljevanju. Maturiral je v Ljubljani 1. 1871. Vzdrževal ga je njegov slric Anton Tavčar, župnik na Raki. kamor je Ivan Tavčar vsako leto zahajal. Zadnji dve leti je mnogo premišljeval o ničemurnosti tega" sveta. Izmirjen z Bogom in cerkvijo je zatisnil svoje trudne oči. Naj v miru počiva! ("Slov.") Roparski napad. M. m. so na šli Antona Kaca, posestnika v Lušincah pri Račah, skoro popolnoma zmrznjenega ležati v vodi. Prepeljali so ga v mari borsko bolnišnico, kjer so ga spravili k zavesti. Ugotovilo se ie, da so neznani zločinci Kacr ukradli 10.000 K in ga vrgli v vodo. Tatvine. 30.000 kron je bilo u-kradenih posestniku Janezu In-tihariu iz Iške vasi. — Vlomljeno je bilo v Lacknerjevo trgovi no v Črrtomlju in so vlomilci odnesli blaga v vrednosti več tisoč kron. — SODNIJA V KANADI PROTI UNIJI ŽELEZNIČARJEV. Winnipeg, 14. marca. — Mednarodna bratovščina strojevod-* nikov v Kanadi je bila včer-ij razglašena za nepostavno organizacijo na kanadskem sodišču od sodnika Galt. Sodnik je izjavljal, da je organizacija proti rednemu prometu v času stavk, in da vsled tega je on kot tak, ne more priznati postavnim. Kapitalizem stega svoje sesalke vsepovsod proti delavstvu. DE VALERA Y NEYAR- , NOSTI DA GA UJEMO. Boj za staro pravdo se nadaljuje. — Sedem upornikov ustreljenih. — Angliji se je posrečilo. Dublin. 14. marca. — Oblasti proste države so v prizori le zadnje dni srditi pogon za pristaši republikancev nn sejnfinerjev. Zadnja dva tedna so zalotili sedem voditeljev republikancev, pri katerih so našli orožje in nekake dokaze, da so vprizarjali napade na vojaštvo pre -le države in njene somišljenike. Vsi so bili obsojeni jna smrt in ustreljeni po vojaškem načinu, kot sovražniki države. Glavnega voditelja De Valero hočejo ujeti na vsak način. yt - vihri --.»a 1- — . - ---------- ubTFri. 14. marca. — Posebno napenjajo vse svoje moči pristaši proste države, da bi zasačili irskega republikanskega predsednika De Valero, kateri še vedno moralno vpliva na republikanske pristaše na Irskem. Njegovi sovražniki dobro vedo, da če se jim posreči spraviti s poti De Valero, da bi s tem pa-raHz irali republikance. Kot se sliši se De Valera skriva v bližini mesta Dublina. Njegovi zasledovalci so podvojili svoje straže in vprizarjajo hišne preiskave po vsej okolici Dublina. Anglija si vesela menca roke. Iz Londona se sliši, da so na Downing streetu zeltj zadovoljni. ko se Irci tako vneto bore za prosto državo proti republikancem, ki izgubljajo omevno svojo moč. Anglija, njen lisjak Lloyd George je znal pridobiti par irskih voditeljev, da so se mu u-dinjali lansko leto in osnovali takozvano prosto državo, k> ek~ sestira pod vplivom Anglije. Irske voditelje je potegnila za seboj korupcija, kateri so izdali svoj narod za judeževe groše! DENARNE POSILJATYE. Vaš denar, ki ga boste poslali za Velikonočne praznike svojim doma* čim v staro domovino bo najhkrej« na svojem mestu, če ga pošljete skozi naše podjetje. Včerajšne cene so bOe jugoslovanskim dinarjem: 500 — Din. . . . ... $ 590 1000 — Din. . . . 2500 — Din. .. . ... $29.00 5000 — Din. ... ... $57.00 Za italijanske Ure: 5® — Lir .... .... $ 3.95 .... $ 5.60 300 — Lir ____ .... $15.00 ioeo — Lir .... Pri večjih svotah, ki presegajo 20 5 tisoč Din. ali 3 tisoč tir, damo še posebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so ved-o najnižje! Vse pošttjatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOST 1849 W. a and. St. Chicago, t § EDINOST (UNITY.) aha,a vsak torek, četrtek in soboto. - Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. _________Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo NAROČNINA: Advertising rates on application Za Združene Države za celo leto.............. Za Združene Države za pol leta................ w Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto 2UR«?rPTRrrnMZa ShicaT^°'. Kanado in Evropo za pol leta tfusscribtion: For United States per year $3.00 $1.50 $3-50 $i-7S $3 00 For United States for half year............ $1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je _ plačan list. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš novi naslov in poleg *ega tud, vas stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do «- ure dopoldne v sqboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne IJg?^*JjLfg_lobot"o številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi-__caS°- In-. under the act of March 3rd 1879. Volitve v Jugoslaviji. Vil Pr D\ ne le clni. 18. marca se vrše v Jugoslaviji zopet državne volit-* veliko napetostjo pričakujejo vsi izida teh volitev, kajti teh volitvah se bo zlasti odločevala prihodnjost našega slo-ve.i>kega kat. naroda. Na eni strani je slovensko ljudstvo pod »d.stvom stare prijateljice in edine braniteljice slovenskih pra-vi.: — Slovenske Ljudske Stranjke s svojim programom za re-y i)o ustave, da se ustava države spremeni in se da avtonomijo in samoupravo vsem trem narodom, vsakemu za se pod skupno K »tisko vlado. Za Slovenijo ima ta stranjka v programu, da nai p »stane samostojen del Jugoslavije s popolno pravico, da sama sebe vlada, kakor hoče. Proti nji stojeti dve skupini stranjki. /e skupine teh stranjk, je skupina liberalnih stranjk, samostoj-, demokratske, ali kakor koli se že imenujejo. Tu So združeni vs. nekdanji liberalci, pomnoženi s preslepljenimi kmeti, ki so se dali vjeti v mreže samostojne kmetske stranjke, tu je tudi izdajalec katoliškega slovenskega naroda, dr. Sušteršič s svojimi pr tstasi. 1 a skupina stranjk je v glavnem za centralizem, to je < ostane v glavnem načelu Jugoslavija na stališču, kakor je da-tirs. Vse meje naj padejo. To je stranjka turškega paše Pašiča r »re Jugoslavije in sedanjega ministrskega predsednika, ki ho-Ct* J«goslavijo samo kot veliko Srbijo. Vse te stranjke so vlad-1 stranJk*- Tu so zbrani izdajalci slovenskega naroda ki so puHlah za osebne in strankine koristi svojo slovensko domovi-1 m so krivi vse sedanje nesreče v Jugoslaviji, vsega despotiz-1.1 m vseh krivic, katere trpi slovenski narod od sedanje ozko-srcne serbijanske vladne večine. Ko bi ne bilo teh izdajalcev bi s,- ne bila sklenila ustava, ki je uničila narodno samostojnost ir: svobodo Slovencev in Hrvatov. Tretja skupina stranjk so rdeči brezdomovinci, katerim je Ruski čifut več kot cel slovanski narod in vseslovenske narodne pravice in vse, kar je Slovencem milega in dragega. Ti so za f rezdomovinski ciganski boljševizem, drugi za komunizem, tret-j« za socijalizem in sicer eni za narodni socijalizem, kar je toliko kikor če rečemo nočni dan ali dnevna noč. drugi za internacijo-tuilni socijalizem. — Kdo bo zmagal? Težko je prerokovati. Bojazen, da Slovenca Ljudska Stranjka ne bo zmagala, je precej upravičena. Zmagala bi bila, ko bi prebrisani lisjak v Beogradu Pašič, ne bil ravno za volitve privedel iz inozemstva dr. Sušteriča-, ki je prišel r.ivno za volitve zato, da razdvoji Slovensko Ljudsko Stranjko, s žalostjo namreč vidimo, da so še nekateri slovenski duhovni-* • tako zaslepljeni, da še danes capljajo raje za izdajalcem Šuš-U-rštčem, kakor pa da bi sledili navodilom svojega škofa. Ravno t > dejstvo, ta strašna in usodepolna zaslepljenost je, kar daje r eznemtf opazovalcu veliko misliti in ki podira vse upanje na Lako z bol j ran je razmer tako kmalu. Kraljestvo samo zoper sebe t izdeljeno bo razdejano. Zato v resnici s strahom gledamo in čakamo, kaj bo 18. marca, kajti ta dan bo odločil ali je narod trezen dovolj, da bo ločil prijatelje od sovražnikov, da bo sprevidel, kdo mu hoče do-.'>ro. kdo si pa samo za njegove koristi in pravice kupuje mastne vladne službe in bo volil razumno, volil svojo srečo, ali se bo pa da! preslepiti in volil — svojo nesrečo. Priporočamo in prosimo zlasti slovenske redovnice, naj*te /ji. molijo za ljubo staro domovino. Molimo vsi! Pri teh volit-v ah se bo namreč precej odločevalo tudi slovensko versko vprašuje. Ako zmaga nasprotna stranjka potem gorje katoličanom. Preganjanje jih čaka. Kulturni boj je neizogiben. Liberalne in socijalistiške stranjke, se bodo vrgle, ako zmagajo z vso besnost-1 . 11a narod, da mu zaduše verski čut. Narod si tega ne bo dal — in boj se bo začel , Zato. katoliški Slovenci molimo za svojo staro domovino! ♦ * * Darovi za zlatomašniški dar našemu ljubljanskemu škofu Te-•jllču v I jubljani že pridno prihajajo. Tako je prav. Naj ne bo katoliškega Slovenca, ki bi za ta dan ne bil pripravljen žrtvovati •uafe svote, da pokažemo svojo hvaležnost tolikemu možu, s to-liko ljubeznijo do naroda. Pri priliki bomo priobčili imena in i aro ve. • Naj k temu, kar smo zadnjič povedali o njem dostavimo še ro-le: Kako je žalostno na Češkem, kjer je okrog sto duhovni-I: »v odpadlo od svete katoliške cerkve in ustanovilo svojo narodna cerkev. Koliko zmešnjav je to povzročilo, koliko prepirov in pobojev po župnijah, kjer narod ni vedel,, kaj naj stori. Pri nas med Slovenci so bfle pred prihodom škofa Jegliča enake razme- < e kakor so bile Češke. Veliko duhovnikov je bilo okuženih z grdim liberalizmom in so bili bolj "avstrijsko" katoliški, kakor pa rimo-katoliški. Znani župnik Berce in enaki so bili tipi tega liberalizma. Kaj bi bilo pri sedanjih homatijah, ko bi bilo'danes .ako, kakor je bilo takrat? Prav enako m še hujše bi bilo, toliko hujše bi bilo, kolikor bolj smo SloVenci vročekrvni in bolj pripravljeni za tepež, kakor so leni Čehi. Kpliko zmešnjav bi to povzročilo po deželi. Kako bi se sovražniki smejali in kako bogato žetev bi za svoje grde namene imeli. Vse to je'zasluga škofa Jegliča, kajti slovenska duhovščina na Slovenskem, je danes vzor dobre pobožne in navdušene katoliške duhovščine, kakoršen je njen voditelj, škof Jegfič. * * * Zanimanje za jkup^io potovanje v stari kraj narašča. Kdor Je količkaj misli Utošnje leto iti domov, naj se zglasi kolikor hitro* mogoče, oa bomo zagotovili toliko prostih kabin za parnik. Odpotovali bi sredi junija.. * * * Okrog velikenoči bo dotiskana v naši tiskarni brošurica "Državljanski katekizem." (Civics Catechism), katerega je v ang? esčini izdal National Catholic Welfare Council v Wash-ingtonu. Ta knjižica je najboljša učna knjižica za poduk onih. ki nameravajo dobiti državljanski papir, pa tudi za vse one. ki ga že imajo je jako koristno, kajti gotovo polovico tega. kar po-•ve ta katekizem, ne vedo. Vsebina je mej drugim: Kaj je ainerikanska demokracija? Ljudske pravice. Izobrazba. O zakonodaji naši. Naša sodišča. Naša vlada. Volitve. Naše vojaštvo. Naše banke. Insurance. Dr.vki. Dolžnosti državljanov. Kako se postane državljan. Deklaracija neodvisnosti. Ustava Združenih držav. I. dr. Knjižico bo prodajal National Welfare Council po ioc. Naroča se tudi pri nas. Knjižica je v slovenščini in angleščini in "bo najboljša učna knjiga za tečaje v poduku angleščine. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. * Ona sv. Lukeža je pa sicer zidana, a jako neznatna stavba, katera ima prostora za malo bolnikov. Kakor razvidrte, Dr. Jea- Calumet, Mich. - Dragi rednik: — Naznaniti vam ram, da je obiskal našo naj notte je bi, dober k*«*. Zo^Ofi pan, ki je bil vnet za katoliško stvar. Drugi kip je sv. Frančišek Ksaver. Tega je pa kupil Frank Zaje ml. Zajčeva« rodbina je jako premožna. Ima vsako- de, povsod ^a vrstne prodajalne, še celo lekar- + + + * + 4- Greaney, Minn. — Namenil sem se tudi jaz. da poročam nekoliko iz naše farmarske naselbine, o naših novicah in pa kako da se imamo na farmah. Zimo smo imeli letos jako hudo. Mraz je večkrat tiščal živo srebro do 40 stopinj pod ničlo, včasih celo do 50 stopinj. Toda farmarji na severu smo vajeni mraza in vkljub hudi zimi smo pridno vozili drva k reki, k jej- se bo p<^ njej potem transportiralo naprej. Drugi so jih zopet pridno sekali in na-pravljali. Zadnje dni se je začelo kazati bolj južno vreme in farmarji se boje, da ne bo moč dolgo voziti drva, ker pota postanejo silno mehka in razora-na. Drva se še prodajo druge stvari pa ne tako. Farmarji i-majo dosti krme za prodati, krompirja in živine, pa se ne more nič prodati^ Tudi smo pričeli voziti farmarji skupaj kamen in pesek za novo župnišče, katerega smo se namenili zgraditi, kar je v resnici potrebno, ker če ne bomo imeli tukaj stalnega duhovnika, bo to slabo, zlasti za našo mladino, ki najbolj potrebuje dobre katoliške vzgoje. Zdaj prihaja k nam katoliški duhovnik po enkrat na mesec in to je pre-poredko, da bi se moglo otroke učit krščanskega nauka. Drugič je pa tudi otrokom težko k poduku zlasti v hudem mrazu po zimi hoditi.. Ko bi bili duhovnik stalno tukaj, bi bilo lažje, bi se stvar lahko vse drugače organiziralo za *pouk mladine in drugo. Dne 4. marca ponoči ob eni uri zjutraj je izbruhnil požar pri rojaku John Kovaču in mu vpepe-lil vso hišo, shrambo za žito v katerf je zgorelo mnogo pšenice in ovsa in drugega žita, veliko krompirja, skoro vse pohištvo, "cream separator" in več poljskega orodja. Pa to še ni bilo zadosti plamenom, v njih je zgorel tudi 2^-letni sin Jo||n, ki |e bil velika pomoč družni pri delu in povsod. Brata sta sp§.la v prvem nadstropju. Ko je požar izbruhnil in objel hišo s svojimi neprizanesljivimi plameni se zbudi oče, ki hitro zbudi družino, hiti klicati speča sinova, ki sta spala v zgornjih sobah. Toda stopnice so že gorele in v kuhinji je strašno gorelo in sinovoma je bilo nemogoče iz prvega nadstropja. Mlajši brat hitro razbije okno in gre po strehi ven. V tistem hipu se ozre nazaj, se je že streha udrla in zasula starejšega brata Johna, ki je nato končal v groznem plamenu, od katerega niso dobili drugega, kakor par drobnih kosti. Za Kovačevo družino je izguba njih starejšega sina nenadomestljiva. Za njim žalujejo sta-riši, 3 ostali bratje in pet sestrici Nesrečni družini izražamo preizkušnje in globoko sožalje! Pokojnemu pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru! Poročevalec. -o- (Dalje.) Leadville, Colo. — Slovenska fara sv. Jožefa ni še posebno stara. Ustanovil jo je Father John Perše. V farnem zapisniku berem: "Pri občinskem zborovanju 20. oktobra 1899., na katerem so bili, zbrani farani cerkve sv. Jožefa. v fari sv. Jožefa, ki je bila začasno na Elm cesti št. 220 v mestu Leadville v pokrajini Lake in državi Colorado, so fa-rani izvolili cerkvene može, ki "naj skrbijo,"da se farne zadeve prav kmalu urede in se začne graditi novo cerkev. no. Pri Zajcu dela do 50 Slovencev ii^ nekaj Angležev. Šef vseh teh velikih podjetij Frank Zaje -t. je prišel v Leadville pred 30 'eti in je kupil nek rudnik zelo poceni. Rudnik je napredoval, dajal obilo dragocene rude in Frank /-'djc ga je čez par let prodal za pol milijona. Nato je pa začel crradfci hiše in prodajalne. Čast pa gre možu, da je ostal kljub bogastvu veren Slovenec in cela njegova družina je slovenska družina, ki podpira cerkev in ho->i vanjo. Na ženski strani je altar Matere Božje brez madeža spočete. Po veliki noči bodo pa žene al-I tarnega društva za ta altar ku->pile sv. Ano in sv. Nežo. Dose-daj je bilo bolj mrtvo to društvo, a imam veliko upanje, da bo v prihodnje dobro "delovalo. Imamo tudi bolj majhne orgije, a izvrstnega organista Antona Korošca. Mož nefimorno uda za povzdigo cerkvenega oetja. Ima dva zbora. Dekleta, ki hodijo v "high school" in de- jboljssr. kleta iz navadne šole. Oba zbo- Tukaj na CaLumetu je dtfbro ra lepo napredujefa in na veli- ljudstvo, ki rado hodi v cerkev ko noč bomo že imeli peto latin- | ' mec* rojaki vlada najlepša slo-sko mašo. Dekleta rada hodijo v ^ in sporazum. Zlasti so nas tednu h pouku in imajo veselje sprejemali, kamorkoli sva moram povedati, da je možak prve vrste za katoliški tisk i za katoliško prepričanje. 7a je tudi dobrodošel, kamor Dri pn- z velikim veseljem sprejmejo. V nedeljo so tudi naš preč. g.# župnik Father Klopčič ga izvrstno priporočili faranom, naj dobro naročajo katoliške liste. Zastopnik za tukajšno okolico Mr. Muhič in Mr. Mladich sta prišla vsa utrujena radi slabega pota k meni, nakar me naprosil Mr. Muhič, da naj jaz pomagam nekoliko agitirati za te lepe Jiste. Ker se gre pri tej stvari za dobro stvar za katoliški tisk nisem mogla odreči, nakar mi je še moj mož dal spodbudo, da naj pomagam sem se odločila in sla na pot z vašim zastopnikom ,ki sva dosegla zares jako krasen vspeh, kamor sva prišla sva-dobila novega naročnika. Prepričana sem, da boste tudi zadovoljni z lepim številom novih naročnikov, ki se jih ie dobUo za vaše liste v naši naselbini. Šla sva od hiše do hiše in se nisva ustavila preje, kakor ogenj pri Ribničanih pri ta zacltnji hiši. Če je pa še kateri o-stal kje, ga bomo pa še poiskali sedaj, ko se vreme nekoliko iz- da cerkve in lepega petja. Kaj naj bi Vam -še povedal o cerkvi. No, nekaj moram še o-meniti. V zvoniku imamo velik zvon, ki ravno tako poje kot do- Iprišla za katoliške liste, zato se prav lepo zahvalim vsem, ki so nama šli tako vneto na roko in skoro povsod se naročali na lepe liste Edinost, Ave Maria in ma v starem kraju kak velik i Glasnik P. S. J. Vsem bodi iz-zvon. Po mojem mnenju bi mo- r^čena najlepša hvala! nisce. ki je vprav premljen. -o- moderno o- ral imeti 25 stotov, ker ima močan in že bolj globok glas. Z zvonom tudi lahko postavimo. Sicer so pa ljudje ponosni, ker so imeli goreče in vnete duhovnike, ki so s pomočjo faranov j postavili tako lepo cerkev in Vsa zadeva se je pospešila in IZ1^ayen napravili še krasno žup se je postavil vogelni kamen jeseni 1. 1899. Cerkev je bila zgrajena 1900. Je lesena, a precej prostorna stavba. Delana je po navadnem načrtu. Od zunaj* izgleda kot kaka velika hala. a ko vstopiš notri, se ti cerkev dopa-de in bi rekel, ta cerkev je pa jako lepa. Da. tudr meni se je lepa zazdela, ko sem prišel v soboto pred prvo pepelnično nedeljo kr sv. maši ob 8. Takrat so bili še za župnika g. Alojzij Mlinar. Gospod so rodom Korošec in pred mnogimi leti so prišli v Ameriko ter že na mnogih krajih delovali v vinogradu Gospodovem. Torej cerkev je lepa. Ima tri altarje. V glavnem altarju je krasen kip sv. Jožefa brez Deteta Jezusa, le v eni roki drži lilijo. Oltar so napravili gfžupnik Judnič. Dogotovljen je v romanskem slogu in se prav lepo poda v cerkvi. Drugi altar, pri kate Mary Klobučar. La Salle, 111. — Stiri-deset-ur-no pobožnost bomo obhajali v cerkvi sv. Roka od nedelje 18. marca do torka 20. marca, ko bo slovesen sklep ob pol 8. uri zvečer. V nedeljo, pondeljek. torek ob pol 8. uri zvečer pridiga lita-nije in blagoslov. Vse te dni bo sv. Rešnje Telo izpostavljeno v molitev in češčenje. Pobožnost bo vodil Very Rev. Dr. Hugo Bren O. F. M. in več drugih čč. gg. slov. duhovnikov prišlo bo na pomoč. Spovedova-lo bo vsak dan več spovednikov, zlasti zvečer po bl^roslovu in zjutraj, ko se bo služila vsak dan prva sv. maša ob 5. uri in ob 8. uri slovesna sv. n^ciša; med 5. in 8. uro bo tudi najmanj ena sv. maša. Bratje Jugoslovani iz La Salle in okolice, zlasti iz Oglesbv, t . , ... 1 JonesvilTe in Crocketville. iz De rem se lahko masuje, je sv A- pue in Granville itd. vsi ste le-lojzija. Na vsako stran je en kip J po povabrjenf> da pridete in 0_ pravite svojo velikonočno dolž- UTRINKI. Odkritosrčnost bližnjega se ne da soditi po njegovih besedah, ampak *po njegovih dejanjih. * * Ji: Ljudje sq zaposljeni z zgovo-ričenjem največkrat pri takih stvareh, ki se njih popolnoma nič ne tičejo. * * # Zelo se moti tisti, ki si za slabe predstavlja svoje Sosede, ako misli, da ga njegovi sosedi, cenijo kaj bolj. * * * Idealen mož je tisti, ki je v pogumu podoben levu, v nežnosti ženski, po razumu Websterju in po srcu sv. Martinu. * * sf: Na ljubezen in vreme se ni zanašati. Kip sv. Antona je kupil rajni ■Dr. Teanotte. ki je že med tem časom umrl, kar sem jaz v Leadville. Kakor mi farani povedo, je bil mož tudi mestni župan mnogo let in je zelo skrbel za katoliško bolnico sv. Vincenca in je tudi vplival na predstojnike topilnice, da so podpirali bolnico in vse bolne delavce tjekaj pošiljali. Tudi Slovencem je bil mož jako naklonjen in je mesečno zdatno podpiral našo cerkev. Kakor hitro je mož umrl. je predstojništvo topilnice odpovedalo podporo bolnici in je sklenilo, pošiljati bolnike v bolnico sv. Lukeža, ki pa ni v katoliških rokah. Seveda so sestre ljubezni storile vse mogoče, da bi bolnica mogla še nadalje brez one podpore delovati. Upanje je, kakor sem zvedel od sester, da ne bodo zapustile bolnice in še nadalje vodile ta zavod. Bolnica ima dva dela, stara lesena in nova zidana in moderno opremljena. V prejšnjem delu stanujejo •sestre, v novem je pa prostora naš«f sočutje v teh težkih dneh I za 40 bolnikov. nost. Posebno pa naj ne zamude te prilike katoliška društva. Vsakemu in vsem se bo ugodilo: zjutraj zvečer in ves dan bo mogoče prejeti sv. zakramente. Rev. Frančišek Šaloven, župnik slov. cerkve sv. Roka v La Salle, 111. SKUPNO POTOVANJE. Več oseb se je priglasilo, da bi radi videli, ko bi se posebej zbralo kaj več Slovencev in bi šli skupaj domov letos poleti. Mi smo za to in smo pripravljeni posredovati in stvar urediti. . Zato vsi, ki so namenjeni letos domov in ki bi radi imeli na poti družbo in varstvo naj se takoj zglasijo pri uredništvu našega lista. Čas za priglašenje je do velikenoči. "Edinost." ZA PIRUHE je prav gotovo, da se boste spomnili zopet svojih dragih domačih, in jim poslali kaki dar za praznike. Da bo Vaša pošiljatev dospela pravočasno za praznike na svoje mesto, bo prav, da jo pošljete takoj in sicer pošljite jo skozi bančni oddelek "edinosti" W dostavlja denar v staro domovino najhitreje in najceneje po dnevnem kurzu istega dne, ko prejme denar. Poizkusite enkrat naše podjetje v tem oziru, in vedno se ga boste posluževali radi njegove najboljše postrežbe. rojaki podpirajte svoje lastno podjetje! 'EDINOST" Dol>r o»»ns mister editor!] Dons se mi zdete pa nekulk bul zadovohii kokr pa v zadnč, k sm vas vabisku v tem le vašem ofis. Teku, teku, zadovoljni bodite. pa bodo vas ledje bel laj-kal. kokr pa če se boste gerdu držal, kokr 1»1 same kisle ku-marcc jedli. Jest sm tud silnu vesev. Teku sal%mensk srečnega 'se paeutim de nekol tega. Ampak je veste bel tajna stvar, k se je skorej ne upam varp kar takn le pavejdat. Vi mate teku bel dovg jezik. pa b precej raz-bobnal pa svejt in Pavle b pršu pr vsem tem še v velike težave. Vse muje plane imam teku le-pu napelane de je kej. Vi s še predstav lat ne morte. kaj bo še enkrat vse iz vaš ga Pavleta. No. pa de teh ne bo teku ferbc gnov, iem pa vse glih pavejm, ampak ne i se gledajo, de ne bodo take stvari akul pa svejt prpodval. Stvar je ta le: Muj prjatu na Ila\vndale. tu so očka Zafrknik in pa tnuj loncman Mulek, sta djala ze sni laja z mene al kaj. Pol so pa povzel besedo oča in so djal. "Prjatu Pavle paglej! Mi te črno za džoča, da boš ledi pa-račvav pa spet razparačvov. Lejpše i>rilke je nej za te kokr je tu. Samu mene bugaj pa bo vse orajt. Paglej midva z Miile-kom sva že več let taku pisala po Prasnet, 4» * + * + * * 4* + 4* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ___4 »♦tffffffffftf*********** Nagrade za nove naročnike ta mes. ZA ENEGA CELO LETNEGA NOVEGA NAROČNIKA pošljemo vsakomur, ki ga nam pošlje z naročnino vred, eno izmed sledečih knjig: "SOSEDOV SIN" krasna povest izpod peresa pisatelja Jurčiča. "PRILIKE PATRA BONAVENTURE," zanimiva povest. "DVE SLIKI" krasna povest iz pod peresa pisatelja K. Meškota. ZA DVA NOVA CEEO-LETNA NAROČNIKA, pa damo sledeče nagrade: Vse tri gori imenovane knjige, ali pa krasen in pripraven moiitvenik "MOJ TOVARIŠ" s zlato obrezo. Kdor bi raje angleški moiitvenik mu pošljemo "KEY OF HEAVEN," ki je krasen z zlato obrezo, pripraven za mlade fante in dekleta. ZA PET CELO-LETNIH NAROČNIKOV pa damo vsakomur, ki jih pošlje, krasno knjigo "ŽIVLJENJE SVETNIKOV," ki velja: $4.75. Sedaj pa noge! Zavihajmo rokave in korajžno na delo za novimi naročniki! Sedaj imate priliko, da razširite katoliški tisk in poleg tega si zaslužite še krasne darove, ki so razpisani za iiove naročnike. (Izpolnite ta kupon in ga pošljite nam!) ZA EDINOST, 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Priloženo pošiljanj $........ za naročnino ...... Zakaj naš narod zaupasvoje bančne posle nam ........naročnika (kov) za dobo NASLOVI: Ime naročnika.................. Naslov ali (Box):.............. Mesto ................ Država Ime naročnika.................. Naslov ali (Box) .............. Mesto ................ Država Zato ker smo včlanjeni pri Federal Reserve Bank, kateri mesečno p*, ročamo vse naše poslovanje, ker-je naša banka pod vladnim in drfevni* nadzorstvom kakor tudi Chicago Clearing House Association in posdba* pa se, ker imamo sposobno in izvrstno urad niš tv o in upravni odbor smo si v teku tridesetletnega obstanka, radi naše poštenosti in točno*! pridobili zaupanje za vse oddelke našega poslovanja. VSAKI MORE PRI NAS vložiti varno svoj denar, kupiti prvovrstne hipoteke (mortgage), poslati denar na vse strani sveta, * kupiti parobrodne listke za vse prekomorske črte, kupiti državne, mestne, okrajne in obrtne bonde. Ce ima kdo za krajši čas vložiti na obresti 1,000.00 aH več, urediti kakia« zapuščine, pooblastiti zastopnika svoje oporoke, aH pa urediti kako got-podarsko transakcijo, ali če ima, naj bo že posameznik, društvo aH z* druga, denar za investirati, naj se vedno obrne na našo NAJVEČJO, NAJSTAREJŠO IN NAJBOLJ POZNANO JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. KATERA IMA NAD TRINAJST MILIJONOV DOLARJEV IMOVINE, in to je KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave. in vogal 19ste ulice CHICAGO, ILL. KAPITAL IN PREBITEK $1,250,000.00 BANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V AMERIKI "EDINOST" "Rad vam storim to malenkost, gospod. Dominik." "Drugače morda ne zvem pravočasno. Ker kdo ve, če mi Raj avčevi ne bi nalašč prikrivali! A to mi bo znamenje. Naročim v mestu, da parijo nanj." "Zgodi se po vaši volji, gospod! Zaupajte v me!' "Hvala vam, Mlakar, za vse, kar ste mi storili in mi še storite. Vzemite, prosim, to malenkost — nič se ne branite: ženo imate doma in otroke." "Za te vzamem. Bog vam povrni, gospod Dominik." Od tečaj je prihajal sin mestnega pisarja pogoston£ na ptujski grad. Če pref ni mogel, je prišel gotovo zvečer. 9 Takoj drugi dan po pogovoru z Martinkom in po slovesu od Rozike, ki ji je obljubil, da zaradi njene in svoje časti, ker bi po morebitnem spopadu s fanti trpelo obeh dobro ime, nekaj ča-» sa ne bo prihajal, se je oglasil pri starem ptujskem kastelanu Kozmu. Prosil ga je, naj skrbno pazi. ali zaplapolajo kdaj ob cerkv i na Ilajdini trije ognji. Starec je obljubil in je pazil. Ob večerih je prihajal k njemu Dominik: posebno po dnevih, ko ni videl nikogar s Hajdine v mestu in ni ničesar zvedel, kako je pri Rajavcu. Stala sta navadno molče ob mogočnem obzidju in sta zamišljena strmela vun v deželo, Dominik večinoma gori proti Maj-dini. Čudovit pogled jima je nudila okolica. Kamorkoli je segalo oko, vsepovsodi so goreli in tleli kresovi. Najprej so jih zažigali — že ob prej šn i h kugah — ptujski begunci v Hlilozah. Bilo je to dogovorjeno znamenje sorodnikom in znancem, cla so še zdravi in živi. Netili so jih turi samotno stanujoči kmetje. Po navadi planincev so naznanjali z njimi oddaljenim sosedom, da imajo v hiši mrliča. Ker da žive — komu in čemu Ivi naj to sporočali? Kakor sta bila ob vseh epidemijah življenje in smrt oddaljena le korak, tako je prvotno znamenje življenja kar samo ob sebi postalo znanilka smrti. Polagoma pa je prišlo ljudstvo do spoznanja« da ogenj čisti ozračje, da dim mori kali bolezni. In vsepovsodi so ob časih kuge nosili na križpote. na njive zunaj na polju in posebno ob hišah, na kupe šibja in dračja in suhljadi. posušene trave in listja in so smodili in žgali, da je bila dežela polna ognjev, vsa ž ivita v dim. Dominik in Kozina sta strmela dol v deželo, v to množico ognjev, z rdečimi gloriolami okrašenih: kakor pošastne* tiči. nemirno in plašno mežikajoče v skrivnostno, z morečimi strupi napolnjeno noč, so se jima dostikrat dozdevali kresovi. "Odganjali bi naj smrt" — se jima je pogostonia vsiljevala bridka misel — "a glej, stopa sredi med plameni in išče, koga bi udarila z ognjem in z bulami." In kakor bi bil sam s seboj, je vzdihnil zdaj mladenič, zdaj starec : "Ubogo ljudstvo!" . Navadno sta se ločila pozno v noč. Tedaj je kastelan izpre-govoril in je tožil : Starokranjske kose in drugo orodje. ■ EDINA AGENTURA ZA CELO AMERIKO CENE SO: Kose močnejše Mol-douke z rinko in klučem, po $2-75, po 6 kos skupaj, ali več po $2.50; dolge so po 26- 28- 30 in 32 palcev. Kose malo ožje Po-leranke po $2.00, 6 kos skupaj ali več po $1.75- Klepanje po $1.50, ta težje po $2.00. Brusilni kamni po 50c., ta veliki po 75C-Kosišča po $i-75 in po $2.00. Oselniki plehnati po 50c. leseni po 75c. Srpi lepi, veliki za klepat $1.00. Motike ročno kovane (Struške) $1.50. ( Motike fabriške, močne po $1.25. Ročno kovane plankače na Kranjskem, 3 funte teške za na desno roko $3.00. Ta velike plankače z obema rokama tesati 6—7 funtov težke $6.50. # Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino na: STEPHEN STONICH, 105 Lake St., CHISHOLM, MINN. V zalogi imam tudi najboljše vrste Lubasove Harmonike iz Jugoslavije, tri in štiri vrstne, po štirikrat ogla-šene, kakor tudi fine literne steklenice, močne šlifane, pol litra cena $1.00 — en liter $1.50 po dva litra $2.00. Poštnino plačam na vse kraje. Vse blago popolnoma garantirano. Prodajamo tudi na debelo trgovinam. Pišite po naš ceniki_ ; ga £ £ £ DOMAČE PIVO! Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO I Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. M A L—T EE N—^ ALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street, CHICAGO, ILL. "Glejte, gospod Dominik, danes spet^ničesar ni bilo! Upajmo, da vobče ne bo hudega. KmaLu mora vendar "ponehati! Ali mislite, da ne?" Mladenič je vzdihnil. Molče je stisnil starcu roko v zahvalo za milodar, za tolažečo besedo. Počasi je stopal dol v molčeče, kakor izumrlo mesto, z novim upanjem in z vedno bolj morečim strahom v srcu . . . VII. Cas je lezel ljudem razen onim, ki so ga prebili v vedni pijanosti po krčmah, počasi in leno kakor obsojencem v ječi. In saj res nihče izmed vseh, ki so še živeli, ki so upali in trepetali, ni vedel, ali ni obsojan, da ga danes ali jutri pokosi neusmiljeno divjajoča smrt . . . Julijsko sojnce je žarelo in pripekalo, kakor bi hotelo iz goreče in od grozne vročine drhteče zemlje popiti solze: ker vse-povprek je bila z njimi porošena; a ji vendar niso potolažile strašne vročine. ^ katero je kaznovalo nebo tudi njo, nedolžno, zaradi ljudi prekleto. Pater Bernardin, Benjamin minoritskega konventa. — ki 'je bil prošlo pomlad poslan v Ptuj iz osrednje hiše na Dunaju in je prinesel s seboj žalostno vest o morilki črni smrti — se je vročega popoldne koncem julija vračal, iz Dornave. kjer je bral sv. mašo in nekaj bolnikov izprevidet. Prišel ie navsezgodaj zjutraj hlapec kmeta Talenka ponj, da ga popelje k podružnici, kjer so ga bolniki že težk;> pričakovali. \ med sv. .mašo se je hlapec napil in je v krčmi zaspal, gostil-ničarka pa je poslala koinje domov. Mladi pater ni maral kmeta ' nadlegovati in se je, ko je vse opravil, peš napotil proti mestu. Stopal je počasi. Bil je utrujen in žalosten. Pred tednom mu je črna smrt. ki je našla pot tudi v Slovenske Gorice, tam doli ob Ljutomeru .ugrabila mater. Zvedel je t) njeni smrti, ko je bila že več dni v grobu. Ker takoj so zagrebli za kugo umrle : nihče se ni smel pogreba udeležiti. Dobrota in velika milost je bita, da so jih smeli določeni pogrebci peljati na pokopališče — kjer je črna' smrt zelo razsajala, je bila večinoma zunaj navadnega pokopališča določena skupna gomila ali več gomil druga ob drugi — in jih niso vlekli tja s krampi, kakor so ukazovale razne "generalne instrukcije in proklamacije." Ujel jo je. Učiteljica v šoli ko je predavala o matematiki, je rekla tudi to le: "Ako en delavec lahko zgradi hišo v tri-aesetih dneh, jo trideset delavcev lahko zgradi v enem dnevu. Med poslušalci vstane nek dijak in "jo vpraša: "In ako en par-nik prevozi ocean v šestih dneh, ali more šest parnikov skupaj prevoziti ocean v enem dnevu?" * * * Prezmrznjen ljubimec. Gospodična je rekla svoji pri- V boljših krogih. Franca Butara je zapustila dr mace kraje in prašiče, ter je si v mesto služit. K sreči je dob la službo v fini hiši. —Ko je V vi dan prišla na obisk priletT gospa. Francka Butara je nanila svoji gospodinji ta obis'-z besedami: ^Ena sama baba b rada ž njimi govorila." Gospodinja je Franco dobre, hotno, pa tudi energično podučil la, da se ne pravi baba, negnl "starejša dama:" — Naslednji dan je prišla krneč* jateljici: "Oh ti, ne veš, kako ka ženska ponujat poljske pri sem bila že jezna na tega zmrz- delke. Franca je to .naznanila jenca mojga ljubimca?" gospodinji z besedami: "£na Prijateljica: "Tako? Zakaj starejša dama vpraša, če rabi. pa jo kaj korenja in peteršila?" * * * Nič Gospodinja: je zato. "Skoda, da odpovedal g. profesor. Pripravi" 1-a sem južino za štiri osebe." Gost: "Nič zato, nič zato; dva jem jaz!" Double Wear POVABLJENI ST i- da pridete v našo trgovino in si ogledate naše bogate zaloge vsakovrstnih oblek, narejene v vseh modah in velikostih ! Za može in mladeniče OBLEKE Z ENIM IN DVOJNIM HLAČAMI najnovejše mode, ki jih imamo na izbiro sedaj v naši trgovini, na različne načine narejene in v različnih barvah. Pridite v našo trgovino in našli boste fino izbiro, kjer si boste lahko izbrali obleko, ki bo vam krojila in ugajala. Mi krojimo obleke, da prijn natančno vsaki postavi. Pri nas dobite obleke za vsako postavo, malo ali veliko, po sledečih zmernih cenah $22.50, $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $45.00. V torek, četrtek in soboto irrtamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. S®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®0®0®®® Dolžnost Slovencev v Chicago * * + * * ♦ + * + * je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za pi:ati, čistiti,, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik,-255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. 4-* * * * * * * * * IZPLAČILA ' Gospodična: "Tako je zmrz- \ jen v ustih, da mu morem jaz pol ure govoriti predno dobim iz njega kako besedo!" * * * Voščilo. 1 Bogatemu gospodu prinese sluga na novega leta dan zjutraj po navadi v sobo 2 prižgani sve- | Učite,j . ..poycj mi Ton- . ci k postelji m vošči: "Na novo kdo je ustvaril Vsa ta polja, njw leto vam prinašam zemeljsko luč ve' jn travnike in voščim da bi v nebesih dobi- Učenec: "Tega pa ne vem h večno! Gospo« mu podari;„ospod učitelj : smo še le samo zlat dukat. |dya meseca y tem k - „ Za pol ure pride drugi, ki je^ kuril peči in hoče posnemati pr- - ~ M vega slugo. Pravi: "Gospod ba- = Resnico ne govri vsak. Re- ron, zakuril sem vam v peči ze-:™co je pa govoril Pe-Tercetc meljski ogenj in vam voščim po ^gaga. ko je rek*L da ie že vse smrti, da vam Bog zakuri več- slovenske povesti po dvajsetkrat ni ogenj!" Zgodovina ne ve po- ponatisnil. vedati. kako mu je gospod to vo- _ ščilo poplačal. * * * Belega ah črnega? Deklica pride v pekarno: "Prosim za deset centov kruha?" Prodajalka: "Ali belega ali črnega ?" Deklica: "Ne vem, bo za enega slepega." Proti slovenskim in hrvatskim šolam v Istri. Buzetski občinski svet je v odsotnosti vseh hrvatskih odbornikov , ki jih sploh niso povabili na sejo, sklenil, da naj se odpravijo vse slovenske in hrvatske šole in nado-ste z italijanskimi. J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. 111. Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvan ie hiš zunai in znotraj, pokladam stenski papir. Naiboliše delo. najnižje cene Roiaki obrnite se vselei na svoiecra roinka ' v ameriških dolariih še vednff-izvršujemo v zasedenem ozens lju v Italiji. Nemški Avstriii in drueod. V Jugoslaviji ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar Da potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje. Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. Za dolarske pošiljatve računamo sledeče pristojbine: do Siq.oo po s;o centov. — od Si =;.oo do S^o.oo po centov, — od Sw.oo do S^o.oo po $i.oot za izplačila, ki preseeaio $qo.oo računamo 1 cent in pol od dolarja, ali 00 $1.^0 od sto dolar iev. H tem pristojbinam je še nridiati za vsako posamezne nino. nošiliatev 1=; centov za oošt- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO. ILL. + + + + + * * + + + + + + + * * + + + * * + C* -1» + + * * J«' 'b List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalho oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate fh kdaj I NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddastč naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil Mi.izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas! TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago. III. Phone: Canal 0098. * * * m. *> * * *> ¥ * +