Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung! Marburg (Draul, Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgeböhr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 38 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 23. September 1944 Einzelpreis 10 Rpf V prvih letih vojne zavojevana poprečja so bila orožje proti malerija!ni premoči sovražne Loa;ki;e Pravilnost nemškega načrtovanja — lemški narod bo prespal svojo veliko obremenilno preizkušnjo Vsakdo, ki je v prvih treh vojnih letih na svojem evropskem zemljevidu zarisoval nemški pohod v vse štiri nebeške smeri in ki bi sedaj to karto uporabil za primerjavo s poročilom nemškega vrhovnega poveljstva, ima občutek bolestne izgube. Bila je pomirjevalna misel na ne-ranljivost naroda in Reiclia, ki nas je v prvi po- terijala proti našim več tisoč kilometrom dolgim frontam in njihovi tanko zasedeni etapi morala dovesti slo uspeha za sovražaaka. Pri vstopu v to fazo vojne, ki jo je nemško vodstvo predvidevalo, gre sedaj samo še za to, ta izvojevani prestor prodati kolikor mogoče drago, pri tem pa sovražniku iztrgati toliko časa, kolikor ga Nem- lovic} v«jne seznanjala z imeni tujih dežel in čija potrebuje za konstrukcijo, preizkušnjo in iz tujih krajev, v katerih se je takrat odigraval boj za zmago. Naše zmagovite čete so stale pred egiptovsko mejo, ob kavkaški rivijeri ter ob Volgi. Stale so na velikih otokih Sredozemskega morja in ob sedlih Pirenejev. Vse to nam je da-, jalo čuvstvo ponosne sigurnosti. Sovražnik je bil več sto in celo tisočev kilometrov potisnjen od domačih mej in ako iz angleškega otoka ne bi bili prihajali terorni bombniki s svojim smrtnim bremenom, petem pač nikdo ne bi imel toliko vzroka kakor nemški narod, si sploh ne delati nikakih skrbi. To je postalo sedaj drugače. Ze več tednov zahteva militantnl boljševizem prestop vzhodne meje Reicha, z zapada sem pa se približujejo oklopniški odredi Anglo-Amerikancev tistim delo" P.eicha, radi katerih varnost5 je bil pred izbruhom vojne izgrajen Westwall. Zavezniki, o katerih smo mislili, da so trdno vzidani v naš evropski obrambni sistem, so se temu sistemu iz- gotovitev tistega revolucionarnega orožja; ki nam nudi jamstvo, da bomo zlomili materij alno premoč naših sovražnikov ter tako zopet spravili v naše roke zakon dejanja. Bil je moder sklep nemškega vodstva zlasti na gospodarskem polju: ne staviti vse na karte iz-vojevanih področij, kakor je bila spričo blokade zelo mikavna organizirana eksploatacija daljnjih vzhodnih agrarnih področij po njihovem zavo-za svoje življenje- Jevanju. Ne oziraje se na to, da je primanjkovalo delovnih sil, strojey in prometnih sredstev, da bi se na primer Ukrajino popolnoma vpostavilo v službo evropske oskrbe, k čemur je prišteti še nesigurnost transportnih poti vsled tolovajstva, so bili še tehtnejši vzroki, ki Nemčije glede pre- času odtegnjene našim sovražnikom. Kdor prev-dari, kako bi se bili pretresli naši lastni vojni napori, ako bi bili na primer boljševikl skozi dve leti zasedli vso nemško deželo vzhodno od Elbe, da bi jo potem; ko bi bila vojna z vsemi njenimi razdejanji dvakrat zbesnela preko nje, boljševikl prepustili v jedva funkcioniraj očem stanju, ta bo premeril, kaj je pomenil naš pohod do Volge in do Transkavkazije za boljševike Še vse do sedanjosti. Brez naših ofenziv, posegajočih v tuja področja, tudi ne bi bili mogli dobiti večmilijon-ske armade tujerodnih delavcev, ki so danes vpo-stavljeni za oborožitev in prehrano nemškega naroda in s tem naše zmage. Ako je nemški vojak nadrejen vsakemu sovražniku, v kolikor se more meriti z njim v vsaj deloma znosljivem razmerju moči, se ima zahvaliti v tem oziru šoli na raznih bojiščih Evrope. Zastonj niso bili nikdar napori nsše oborožena sile, ker je bilo s temi napori združenih toliko vojaških vzgledov in žrtev, ki iih je z imeni Sevastopol, Stalingrad, Tobruk, Cassino, Cherbourg ali Brest že zabeležila zgodovina. Danes pa sta zrasli iz bojišč, ki smo Jih preho- produkcijo iz lastne grude. Sele danes ko je naša veznost (n mof, da postanemo obremen lno pre-S £ jetkatllaTav^os,^Zn^Tlj^ i^o- Zastonj bi bile zmage prvih vojnih",et ... _ -.—. -- — ----- -----—- — , v i j , i , In njihovi sadovi samo tedaj, ako bi v tej obre- ne^erili. Tako valovi sovražnik z vseh strani proti valnJf- ^prav že dolgo nemoremo več računati menilni preizkušnji odpovedali in kako bi z ev- našemu tesnejšemu življenskemu prostoru. Mar- s kakimi bistvenejšimi dovozi iz tujih krajev. ropskfm življenjskim prostorom, brez katerega 5**0 m ff postavila vprašanje, ali je res bilo Vse premalo se tudi vpostavlja v račun, da je naš velik in rastoči narod trajno ne bi mogel biti, vse zastonj kar se je v viharno-zmagovitem teku prišla okupacija mnogih evropskih dež°l in pod- izgubili tudi naš Reich. ali pa v zagrizenih žilavih bojih kilometer za ki- ro'M v dobro ne samo potrebam naše lastne živ- ometrom nekoč ob vpostavi dragocene nemške Ijenjske borbe, temveč so bile te dežele v istem krvi položilo kot zaščit- Woifgang Thomas ni prostor okrog granic Reicha. Vpcašanje — »Zastonj?« se je postavilo še intenzivneje pri tistih Nemcih, ki mislijo na kak daljni vojaški grob, ki leži danes daleč pred mejami Reicha zopet v sovražni deželi in ni dostopen nobenemu tovarišu več. Kakor se zdi to vprašanje na prvi trenutek opravičeno, tako nedvoumno more biti tudi odaovor, ki ga je treba dati: Usodni boj našega naroda bi se bil že davno in sigurno odločil proti nam, ako v zadnjih poldrugih letih ne bi bili mogli vpo-staviti ta prostor kot orožje proti materijalni premoči zavezniških sovražnikov. Od tistega trenutka. ko so nep"5^okovane severo-amerišlce industrije skupno z orožarnami Sovjetije v daljnjem Uralu zvišale svojo produkcijo do najvišjih možnosti, je bilo jasno, da bo vpostava tekoče izdelanega sovražnega mi- Von den Kämpfen im Westen Unke und rechts der Straße rissen die Granaten der feindlichen Artillerie die Mauern und Häuser ein. Dennoch bahneii sich die »Tiger« ihren Weg, denn es gilt die vom liegenden ff -Panzergrenadiere zu entlasten ff -PK-Kriegsberichter Weiß (Atl—Sch) Fuhrer je sprejel Poglavnika Iz Fiihrer-jevega glavnega stana so sporočili dne 20. t. m. sledeče: Fiihrer je sprejel dne 18. septembra v svojem glavnem stanu šefa Neodvisne Države Hrvatske, dr. Ante Paveliča. Fuhrer je imel s poglav-nikom daljši razgovor o skupni borbi proti bolj-ševikom in njihovim anglo-amerlšklm poma-gačem ter o vprašanjih zavarovanja hrvatskega prostora. V zvestobi do Trojnega pakta bo nemška oborožena sila ob strani hrvatskih vojakov in ustašev branila svobodo in neodvisnost Hrvatske. Razgovor pri Fiihrer-Ju, katerega sta se udeležila zunanji minister vpn Rib- Salte 2 »ŠTAJERSKI GOSPODAH« 23. September 1944 NaprcinjoO mmm Odtočni udarci proti sovražnim padalskim četam v Holandiji - Preprečeni sovražni poskusi prodora v Italiji prtlfeapatfl Iz poročila, ki ga ja objavilo nemško vrhovno poveljstvo 14. t m., je razvidno, da so nemške čete razbile angleške napade južno od Dünkirche-na ter severno od Briigge-a in Genta. V protinapadu so odstranile sovražna mostišča ob Albertovem prekopu ter ob prekopu Maas-Schelde. Med Maastrichtem in med nemško mejo so se nemške čete ßrdito upirale ameriškim velenapa-dom. V protinapadu, ki je imel svoje izhodišče v Aachenu, je bil sovražnik zavrnjen v smeri ppoti jugozapadu. Uspešni so bili tudi nemški protinapadi v severnem Luxemburgu ter v severnem delu mostišča pri Metzu. Na obeh straneh Nancy-a je prodiral sovražnik z močnejšimi silami preko reke Mosel proti vzhodu. Zaustavljen je bil ob reki Meurthe ter ob južnem robu mesta Luaeville. Posadka v Nefchateau-u se je prebila proti vzhodu, mesto samo pa je bilo prepuščeno sovražniku, ki prodira tudi pri Mirecourtu. Naše varovalne sile so se umaknile počasi proti severu d« gornjega dela reke Doubs. V bojih za Vesoul ie imela zlasti 7. ameriška armada izredno težke Izgube. Posadki v Calaisu in Boulogne-u sta odbili v težkih obrambnih bojih vse masirane sovražne n«pade. — V Italiji so se izjalovili številni sovražni napadi. V vzhodnem delu fronte je sovražnik razširil svoje velenapade na nadaljnje odseke. Kljub najtežji vpostavi so obležali vsi ti napadi v našem obrambnem ognju. — Sovražno letalstvo je teroriziralo mesta Stuttgart, Darm* etadt, Osnabrück in Auschwitz, ponoči pa Berlin. Obrambne sile so zbile 81 anglo-ameriških letal, med njimi 58 itirimotornikov. 15. september: Ob prekopih Albert, Maas in 6chelde se je nadaljevalo zoževanje sovražnih inesttšč v teku naših uspešnih protinapadov. Medtem m Amerik an ci med Maastrichtom in Aachenern nadaljevali svoj velenapad. Maastrich smo izgubili. Južno in jugovzhodno od Aachena je sovražnik vdrl v predpostojanke Westwalla. Srditi boji *e odigravajo tudi pri Nancy-ju in pred Bur-gundskimi vrati. Posadke naših oporjšč ob Ro-kavskem zalivu in Atlantiku so tudi 13. t. m. uspešno odbijale vse sovražne napade ob izrednih izgubah xa sovražni tabor. Nemške dalekometne baterije »o obstreljevale pristaniška mesta Južne Anglije — V Italiji je nadaljeval sovražnik v jadranskem odseku svoje poskuse prodora naših apeninskih postojank še pred pričetkom slabega vremena. Kljub ogromni vpostavi je zamogel doseči le malo terena. Tudi severno od mesta Firence so se izjalovili masirani sovražni napadi. 16. september: Težišče bojev na zapadu je bilo 15. t m. južno in jugovzhodno od Aachena, kjer je skušal sovražnik z masiranimi silami prodreti preko Stolbeiga proti severovzhodu. Sovražnik je spočetka izvojeval nekaj terena, nato pa je bil v našem protinapadu zaustavljen. Med Aachenom in Nancy-jem so 6e izjalovili številni in večkrat ponovljeni sovražni napadi. Zelo velike izgube je imel sovražnik pri Vesoulu. V popolnoma razdejanem Brestu 6e naša hrabra posadka kljub najtežjemu sovražnemu ognju in letalskim napadom žilavo upira vedno znova naskakujočemu sovražniku. Nemške dalekometne baterije 6o tudi včeraj nadaljevale obstreljevanje Južne Anglije. — Ob italijanski južni fronti je sovražnik ve6 dan nadaljeval svoje poskuse prodora v ojačenem obsegu. Spričo žilavega odpora naših čet je pridobil le malo terena. Tudi na jadranski obali so naše čete Ulova preprečile nameravani sovražni prodor v 6meri na Rimini. 17. september: Na obeh straneh Aachena je sovražnik nadaljeval svoje poskuse prodora naše beatrop in Generalfeldmarschall Keitel, s hrvatske strani pa zunanji minister Alajbegovič in general «rujič, je potekel v duhu odkritosrčnega in cvsstega prijateljstva med obema narodoma. Po sprejemu pri Fiihrer-ju je imel zunanji minister Reich-a daljši in prisrčni razgovor s po-glavnikom in njegovimi sodelavci. V poglav-nikovem spremstvu so se nahajali minister Ma-kanec, predsednik Hrvatskega Radničkega Saveza Blaškov, nemški poslanik v Zagrebu von Kasche in berlinski hrvatski poslanik Košak. fronte. Več napadov proti južni fronti mesta se je izjalovilo. Izredno srditi boji 6o se vršili okrog Stolberga. Pri Echternachu, kjer je sovražnik prodrl preko reke Sauer, napredujejo naši protinapadi. Na obeh straneh Nancy-a se nadaljujejo siloviti boji. Ob Burgundskih vratih so naše divizije po uspešni zavrnitvi vseh ameriških poskusov prodora ustvarile nepretrgano fronto med Epinalom in švicarsko mejo. Čeprav je sovražnik vdrl v popolnoma razdejano trdnjavo Brest, se še vedno držijo razna oporišča in gnezdišča odpora. — Ogenj »V 1« se je nadaljeval na London. — V Italiji so Anglo-Amerikanci dne 16. t. m. nadaljevali svoje velenapade, ki so se pa severno od mesta Firence po valujočih bojih izjalovili ob velikih izgubah za sovražnika. Naše čete so iztrgale sovražniku v protinapadu Morate Veruca. Na jadranski obali soVražnik kljub vsemu prizadevanju ni mogel prodreti v smeri na Rimini. — Po dnevu so posamezna sovražna letala vrgla bombe na Bremen-Kloppenburg, ponoči pa na Braunschweig in Rheine ter na madžarsko mesto Debrecin. vražni napadi. Uspešni protinapadi naših čet so se vršili tudi v področju Luneville. Z najjačjo vpostavo artilerije in letalstva je sovražnik 18. t. m. napadal trdnjavi Boulogne in Brest. V me6to Boulogne je po težkih bojih vdrl, vendar je moral zapustiti več baterijskih postojank. Mesto in luka Brest sta samo še razvalina. Posadka, v kolikor je še pri življenju, se je umaknila na polotok Le Crozon, kjer se še nadalje upira. Izjalovili so se tudi sovražni napadi na Lorient in St. Na-zaire. — V Italiji se nadaljujejo težke obrambne bitke z nezmanjšano silovitostjo. Nemške divizij« so tudi včeraj preprečile nameravani sovražni poskus prodora. Se vedno trajajo težki, za obe 6trani krvavi boji. 20. september: V Srednji Holandiji je bil iz zraka izkrcani sovražnik pri Arnheimu nadalje stisnjen potom koncentričnih napadov. Sovražnik je imel težke izgube na ljudeh in materijalu. Iz Eindhovena je sovražnik s tanki prodrl proti severovzhodu. Tu so nastopile naše čete k protinapadu. Severozapadno od Aachena je sovražnik ob močni oklopniški vpostavi razširil svoj vdor. Kampffront Italien Soherl Bilderdienst-M 18. september: V holandskem prostoru je sovražnik 17. t. m. opoldan po močnih letalskih napadih izkrcal za našo fronto s težiščem področja Amheim, Nijmwegen in Eindhoven svoje padalce. Popoldan je sledil sovražni napad med Anversom in Maastrichtom, da bi vpostavil zvezo z izkrca-nimi odredi. Zlasti pri Neerpeltu so se pri tem razvili srditi boji, v teku katerih je sovražnik zamogel prodreti nekoliko proti severu. Proti sovražnim padalskim četam so bili takoj podvzeti koncentrični protinapadi. Med Maastrichtom in Aachenom ter pri Nancy-u se nahajajo naše čete nadalje v težkih obrambnih bojih z močnimi sovražnimi silami: Na ostalih odsekih je bilo več slabotnejših sovražnih napadov. Južno od Lune-villa, ki je bil očiščen sovražnika, napredujejo naši protinapadi prav dobro. Za trdnjavi Bre6t in Boulogne besnijo najtežji boji. Pri Diinkirchenu so bili odbiti sovražni napadi. — Nadaljevan je bil povračilni ogenj na London. — Na italijanski fronti so se izjalovili sovražni napadi na odseku Lucca—Pistoia. Sovražnik je ve6 dan napadal severno ob Firence ter ob jadranski obali z vedno novimi valovi. Vsi ti poskusi prodora pa so bili odbiti v krvavih bojih. — Ameriški bombniki 60 17. t m. bombardirali Budimpešto. Ponoči so padale bombe na Bremen, Dortmund ter na Debrecin. 19. september: V Prednji Holandiji je sovražnik ojačil svoje za našo fronto izkrcane padalske čete z novimi takimi operacijami. Na mestih iz-krcavanja so pridobili naši napadi kljub žilavemu sovražnemu odporu polagoma na terenu. Sovražnik je iz mostišča pri Neerpeltu z močnimi oklop-niškimi 6ilami prodrl v Eindhoven. Severozapadno od Aachena je sovražnik kljub najjačji vpostavi artilerije in tankov pridobil le malo terena. Za-padno in južno od mesta so bili odbiti v*1 so- Jugozapadno od Aachena so bili odbiti vsi sovražni napadi deloma ob težkih izgubah za sovražnika. Polagoma pridobiva na terenu naš protinapad. V področju Nancy—Luneville se odigravajo težki in nepregledni boji. Izgubili smo mesto Nancy. V Lunevillu se vršijo srditi boji. Odbiti so bili sovražni napadi na trdnjave Calais, St Nazaire in Boulogne. Po končanem boju v popolnoma razrušeni trdnjavi Brest so posamezne naše skupine držale včeraj v srditih bojih še zadnje postojanke na polotoku Le Crozon. — Povračilni ogenj »V 1« še traja nad Londonom. — Na jadranski fronti je dosegla težka obrambna bitka svoj višek. Tudi včeraj xso naše čete deloma v novih postojankah preprečile sovražni prodor. Ameriški bombniki so bombardirali kraje v severni in severozapadni Nemčiji. Teroristični napadi 60 veljali ponoči mestoma München-Gladbach in Budimpešti. Uničenih je bilo 37 sovražnih letal. V Rokavskem zalivu in v Indijskem Oceanu so potopile naše podmornice štiri ladje s 26.000 brt in dve fregati. Q Bolgarski »Branik« razpuščen. Sovjetofilska vlada v Sofiji je razpustila bolgarsko mladinsko ©manizacijo »Branik«. □ »Sveto pismo« za »osvobojene« evropske dežele. Kakor poroča »Völkischer Beobachter«, so angleške verske družbe naročile na Švedskem 500.000 izvodov Svetega pisma za »osvobojene dežele« v Evropi. Druck und Verlag: Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner Hauptschriftleiter' Friedrich Golob: alle in IVlarburg/Drau, Badgasse t Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10 April 19« gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Bezugsgeldes. Nemški POLITIČNI DROBIŽ Boljševiki zavrnjeni ob severozapadni meji Romunije Zaustavljen sovjetski velenapad v področju Dorpat Na južnem Sedmograškem so nemške in ma-diareke čete po ,-oročilu z dne 14. septembra odbile boljševiške in romunske napade. Radi skrajšanja fronte je bil južni del področja Szekel po načrtu izpraznjen. Uspešna je bila obramba v vdomih mestih pri Sanoku in Krosnem. Vzhodno od Varšave je sunil sovražnik v predmestje Praga, kjer so se vneli 6rditi poulični boji. Severovzhodno od Prage 60 bili odbiti vsi sovražni ria-padi. Srditi boji so se vneli severozapadno od Lomze. Na Estonskem so se razbili pri jezeru Wirz številni sovražni napadi ob krvavih izgubah za boljševike. Na Finskem je skušal sovražnik tudi včeraj motiti naš umik, vendar je bil zavrnjen v protinapadih. 15. september: Številni boljševiški napadi so bili odbiti v južnem Sedmograškem ter v pokrajini Szekel. Pri Sanoku in Krosnem so se izjalovili ponovni napori.boljševikov v smeri prodora naše fronte. Pri Sandomierzu ob Visli je bilo uničeno sovražno mostišče ter je bila pri tej priliki uničena glavnina dveh ojačenih strelskih divizij. Bilo je mnogo ujetnikov, zaplenjenih pa je bilo 161 topov ter mnogo drugega orožja. V bojnem področju Varšave smo izgubili predmestje Praga po srditih bojih. Severozapadno od Lomze so se umaknile naše čete po težkih bojih na severno obrežje Nareva. Na severnem odseku vzhodne fronte so pričeli boljševiki s 40 divizijami na široki fronti svoj pričakovani velenapad. Kljub temu so bili vsi sovjetski poekusi prodora v trd h bojih zavrnjeni. Nemško letalstvo je dan in noč razbijalo sovražne cilje, marškolone, vozila itd. 14. septembra je bilo uničenih 99 sovražnih letal. 16. september: Pri Torenburgu na južnem Sedmograškem je bil sovražnik zavrnjen s strani nemških in madžarskih odredov. V vzhodnih Karpatih ee je izjalovilo več sovražnih napadov. Pri Sanoku in Krosnem so bili razbiti vsi sovjetski poskusi prodora naše fronte. Pri Varšavi so čete Waffen-f^ in madžarski odredi zavrnili sovražnika. Boljševiki so nadaljevali svoje napade v področjih Bauske, Modohn in Walk. Vsi ti po- 20. september: Boljševiški napadi so se vrstili skusi prodora pa so se razbili ob srditem odporu zaman na južnem Sedmograškem ter v pokrajini naših čet in letonskih dobrovoljcev. Uničenih je Szekel. Naše čete so v odseku Sanok—-Kro-sno bilo 87 sovražnih tankov. Obenem je bilo zbitih odbile močne sovjetske napade ter zapahnile več 92 sovjetskih letal. 17. september: Na južnem Sedmograškem so bili pri Torenburgu in Neumarktu razbiti srditi obrambni uspeh. V severnem odseku vzhodne fronte besni srdita obrambna bitka boljševiški napadi so bili s pomočjo letalstva bistveno odbiti. Severno od mesta Bauske so v ženine čete v baltiškem področju. 17. t. m. je bilo zbitih 75 sovjetskih letal. 19. september: Ob severozapadni meji Romunije so Nemci in Madžari vrgli sovražnika v področje Temešburga, vzhodno od Arada in jugovzhodno od Velikega Varadina. Pri Torenburgu in v severnem delu pokrajine Szekel so se izjalovili □ Tragedija Finske. Predsednika delegacije za premirje v Moskvi, ministrskega predsednika Hackzell-a, je zadela v Moskvi kap in se nahaja še vedno v nezavesti. Finska delegacija, ki se nahaja že od 7. septembra v Moskvi, še ni imela nobene skupne seje z boljševiki. Hackzell se je 8. septembra sestal z Molotovom, vendar je bil to samo akt vljudnosti. Haokzelloviin naslednikom v vodstvu finske delegacije je bil imenovan finski vojni minister Waiden. Švedski list »Folkets Dag-blad« poroča, da je maršal Mannerheim vedel za sovjetske pogoje premirja, še preden je zahteval od finskega državnega zbora pristanek k pogajanjem za premirje. Mannerheim ni hotel informirati državnega zbora o teh pogojih, ker se je bal, da sicer ne bi dobil formalnega pristanka. Sovjetija je zahtevala sledeče: 1. zasedbo celokupne severne Finske; 2. zasedbo mesita Vaša; zasedbo vseh Alandokih otokov; 4. zasedbo Hangö-a in 5. zasedbo trdnjave Helsinki ter področja Sveaborg (Suomenlinna). □ Sovjeti so izgubili v tej vojni 31 milijonom mož. Kakor poroča nemški vojaški list »Front und Heimat«, so boljševiki v bojih do 10. junija 1944, torej v treh letih vojskovanja z Nemčijo, izgu.b;lj 5,686.000 vojakov kot ujetnikov. V istem času js padlo 12 milijonov rdečih armistov, približno 29 milijonov jih je bilo ranjenih. Od teh ranjencev pa kakih 14 milijonov spričo brutalnih sovjetskih metod morda ne bo več zmožnih za vpostavo. Za sovjetske vojskovanje je tedaj iizpadJo 31 milijonov mož. Materi j alne izgube do 10. junija 1944 so zapopajc'ene v sledečih številkah: Uničenih oziroma zaplenjenih je bilo 90.168 tankov, 88.442 topov, 35.283 protitankovskih topov in 4323 proti-letalskih topov. Do konca 1943 je bilo zbitih na tla 54.938 sovjetskih letal. V teh številkah pa niso zapopaidemi milrjonii ročnega orožja, cele gore muniicije in razstreljiva ter drugega materijala. □ Pavolini o geslu novega stoletja. Ob obletnici obnove Repuiblikansko-fašiistične 6tranke j« imel strankin tajnik PavoKani zanimiv govor. V svojem govoru je Pavolini dejal, de sta tako li-beralctemokratična kakor tuchi boljševiška revolucija hčerki prejšnjega stoletja, dočim je fašizem geslo novega 6toletji prizadeti na- Karte zu den Kämpfen im Raum von Warscnau und am Narew Scherl-Bilderdienst-M. boljševiški napadi. Med Sanokom in Krosnem je P™dr,e na zaPadno °br.fj?' so bile odrezane, sovražnik vpo^tavil nove rezerve, vendar so bili T"dl severovzhodno od Varšave so obležal, ste- K . : . ' ..___... vilni boljševiški napadi v našem ognju. Na Le- niMjovi napadi zavrnjeni oziroma v protinapadih , 1. _ . K , . - - T . •, 'i3 ... , ., , rr , tnn^lrpm in v FstnnKVi so nase rere 7an«tavile zaustavljeni. Pri Varšavi je bil dosežen popolni tonskem in v Estonski so naše čete zaustavile ali zavrnile s pomočjo številnih tankov in letal-Masirani stva PodPrt® sovražne napade. Pri tem so bili uničeni številni tanki. V odseku Kandalakša so naši grenadirji v tridnevnih bojih v tamkajšnjih teku protinapadi^Tu* je bito v zadnjihTeh dneh gobovih razbili dvoje sovražnih mostišč. uničenih 234 sovjetskih tankov. Boljševiki so izgubili 16. t. m. 96 letal. 18. september: Tudi včeraj 'so se izjalovili v južnem delu Sedmograške sovražni oklopniški na- sovražnikom na fronti padi. Ponovni sovrazn, napadi so bih odbiti tudi Kreuz II. Kiasse: Gefreiter Alois P"ntt^r-ll». E to S 5* iz .Margarethena; Grenadier Kari Rebertz iz HRABRI SPODNJESTAJERCI se odigravajo borbe na Letonskem in Estonskem^ Mnterb/üc!Jna. Gefre'iteT Anton jetitschkowitech, Sovjetski velenapad, ki se je raztegnil tudi na področje Dorpat, je bil zaustavljen v težkih bojih. Nemško letalstvo je učinkovito podpiralo suho- Otsgruppe Thesen, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Peter Leschnik, Ortsgruppe Jahring, Kreis Mar-burg-Lamd; Soldat Johann Nedelko iz Hinterberga, Ortsgruppe Thomasberg; Soldat Josef Ziserl iz Burgstaila, Ortsgruppe Thomasberg; Unteroffizier Peter Lichtner-Hoyer iz Graza; Gefreiter Ignaz ............... Gorischek iz Rogeisa, Ortsgruppe Kötsch, Kreis rodi vpostavit, proti Japonskemu sovražniku. Marburg-Land in Soldat Michael Gorenak, Orts- □ Argentinija je izstopila lz posvetovalnega od-grmppe Hohlenstein, Kreis Marburg-Land. bora. Argentinski zunanji minister je izdal služ- r™-.,,.™ ______„_ _______ Eisernes Kreuz I. Klasse je dobil Grenadier Gott- beno izjavo, da je Argentinija izstopila iz posve- napadi več sovjetskih strelskih divizij. Prav tako fried Soitsch iz Ortsgruppe Hohlenstein, Kreis tovalnega odbora za politično obrambo ameriškega so se izjalovili tudi sovražni napadi pri Sanoku Marburg-Land, kot prvi odi,kovanec v Ortsgruppe kontinenta. Razlog leži v dejstvu, da je odbor, in Krosnem. Na Letonskem in Estonskem so naše s tem visokim redom. ki ima svoj sedež v MontevMeu, nameraval gla- divizije tudi včeraj preprečile vsak sovražni pro- Krierjsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern sovati o tem da-li je politično zadrzanje Argen-dor, pri tem pa so uničile v dveh dneh 149 so- je dobili Gefreiter Franz Pulko iz Pabenst.ei.na, Krefs tiirie združljivo z zadržaniem ostalih ameriških vražnih tankov. Pettau. držav. OF -- morilka duhovščine v Strahotno poročilo o zločinih tolovajev na Dolenjskem Komunisti so „likvidirali" duhovnike z zverinstvom „osvobojenem raju" V avgustu 1942 so odgnali komunistični tolovaji v Suhorju pri Metliki župnika Janeza Raztresena v gozd, kjer so ga »likvidirali«. Ko je postala OF na Kranjskem vedno bolj krvoločna, je dejal Raztresen: »Ljudje bodo spregledali šele tedaj, ko bo tudi duhovščina podlegla krvnemu terorju OF. Sele tedaj bodo verjeli, da gre OF samo za komunistično diktaturo.« Po rani maši se je peljal dne 14. julija 1942 župnik Karol Žužek iz St. Vida čez Girknico v Begunje. Padli so streli iz zasede in šele v novembru je našel neki kmet slučajno njegov grob. Ljudje so obnemeli, ko so videli, da je bil Žužek, kateremu so preje tolovaji izbili zlato zobovje, živ pokopan. Pri nekem roparskem pohodu v Grosuplje dne 26. oktobra 1942 so našli komunistični, tolovaji kaplana Anton-a Hočevar-ja pri neki rodbini. Kaplana so vzeli s seboj ter ga likvidirali na naj-bestijalnejši način. Razmesarjeno truplo so slekli in ga nato le plitvo pokrili z zemljo. Po zimi so razne živali obglodale truplo nedolžnega umorjenega kaplana. Metliškega kaplana patra Klement-a Norbert-a so komunistični tolovaji obsodili takole: »Privezati ga je ob drevo in ude mu je odrezati komad za komadom, dokler je še kaj življenja v njem.« To se je zgodilo v Suhorju dne 20. novembra 1942. Mučenje patra Norberta je trajalo več ur, preden je v najhujših mukah izdika.il svojo dušo. Kaplan Anton Sinkar iz Mirne Peči pri Novem mestu je bil spočetka prijazen napram OF. Ko je Komunistični tolovaji v OF so v svojih agita-cijskih metodah zelo gibčni. Svoje prave namene umejo sijajno prikrivati ter uporabljajo v to svrho krinke po potrebi. Spodnještajerskim kmetom se delajo tako, kakor da so najpobožnejši ljudje na svetu. Udeležujejo se božje 6lužbe, mimo tega pa molijo in se križajo pred jedjo, ako jih kdo opazuje. Vse to pa delajo samo tako dolgo, dokler nimajo oblasti v svojih rokah. Čim so močni dovolj, se takoj pokaže njihova brezbožna okrutnost in njihovo sovraštvo proti vsakomur, ki veruje v Boga. Na Dolenjskem, kjer so komunistični tolovaji »osvobodili« nekatera področja, so na najokrut-nejši način umorili 34 duhovnikov in pet dijakov teologije. Med njimi se nahajajo znana imena, ki obtožujejo komunistični mori teki teror OF. Tako so 26. maja 1942 umorili ljubljanskega univerzitetnega profesorja dr. Lambert 'E h r 1 i-ch-a, znanega prvoboritelja za slovenstvo, po končani službi božji, ko 6e je vračal na svoj dom. Župnika Janka Komljanca v Prečni pri Novem mestu so tolovaji dne 15. junija 1942 ob 21.30 uri aretirali, zvezali ter odpeljali kot kakega težkega zločinca. 20. junija so ga »likvidirali« po mučnem zasliševanju. Ko je bilo njegovo truplo 3. aprila 1943 izkopano, je ugotovil uradni zdravnik strašne rane. Lobanja je bila popolnoma razbita, desna spodnja čeljust je bila istotako razdrobljena in gornje ustnice 60 bile odrezane. Na hrbtu 6o se poznale rane od udarcev. Umrl je počasne, grozne smrti. V sredo, dne 12. julija 1942, je prišlo 12 težko oboroženih komunističnih tolovajev v župnišče pri Sv. Rupertu na Dolenjskem. Tu so aretirali župnika Franc-a Nachtigall-a ter ga odvedli v tolovajsko taborišče Cirnik. Vso noč je moral stati Že 23. marca 1.1. je bila objavljena v »Ver- rodbinami. Za njihovo varnost je vseskozi na dežu. Drugo jutro so mu prečitali smrtno ob- ordnungs- und Amtsblatt-u des Chefs der Zi- poskrbljeno. Znano pa je, da bi imeli mnogi sodbo. Razprave sploh ni bilo. Njegove zadnje vilvenvaltung in der Untersteiermark »odred- takozvani prisilni rekrutiranci možnost za želje, da bi še maševal, mu niso izpolnili. Po dalj- ba o ukrepih proti sorodnikom sovražnikov beg, česar pa ne storijo bodisi iz strahopetcem mučnem čakanju so ga ubili 18. junija ob države na Spodnjem Štajerskem«. Ta odred- nosti ali iz udobnosti. Te prisilne rekrutirance Franc-a Cva^VugSa^mta' Aninim- ^ ki ** -naša tudi na sorodnike takozvanih je. smatrati sovražnikom države. Ser«buke pa začela OF ropati, moriti, požigati ter uničevati Cerkve, gradove, šole, župnišča itd., je spoznal pravi obraz OF. Ko je skušal reševati cerkvene kelihe, monštrance in oblačila, so ga komunistični tolovaji napadli in odvedli. V znanem »kočevskem procesu« je bil skupno s kaplanom Malo-vrh-om pri Mozelju likvidiran v kočevski prašurai. Kot žrtev OF in brezbožnega komunizma je padel v drugi polovici oktobra 1943 v Dobravčah na Dolenjskem bivši dekan pri Sv. Benediktu (VVindische Biiheln) Franz Gomilšek, znan kot »štajerski Krek« in intimni prijatelj pokojnega dr. Korošca. 5. februarja 1944 si je moral kaplan Lado Piščanec iz Cerkne pri Tolminu sam izkopati svoj grob. Po strašnih mukah so ga nato likvidirali s strelom v tilnik. Bivši advokat v Cilli-ju dr. Jernej Stante, sedaj vrhovni sodnik pri takozvani NOV, je obsodil 20. aprila 1944 kaplana Franc-a Kern-a iz Hinj pri Žužemberku na smrt. Likvidirali so ga 21. aprila v nekem gozdu pri Sedinji vasi breibožni komunisti, ki igrajo v OF prve gosli. Ta seznam bi se naknadno še lahka nadaljeval. Vsakomur, ki hoče spregledati, pokazuie ta seznam pravi obraz OF, za katerim se «kriva spaka brezbožnega in krvoločnega koreunima, tistega komunizma, ki se odeva s plaščem »narodne osvobodilne fronte«. Čim prid« ta komunizem do oblasti, pomori vse hste, ki mislijo in čutijp zares nacionalno in ki res dedujejo v blagor svojega ljudstva. Proti sorodnikom prisilnih rekrutirancev teh prisilnih rekrutirancev se bo spravilo v taborišče, premoženje se pa zapleši, v keliksr se njihova zvestoba do domovine jasno ne izpostavi. Zaplotniško vojskovanje, ki se ga poslužujejo komunistični tolovaji, zaJiteva te trde, toda pravične ukrepe, ki služijo varnosti domovini zvestega prebivalstva, obenem pa v svarilo vsem tistim, ki koketirajo z mislijo nik-a in Franc-a Inkoš-a iz Sv. Ruperta. prisilnih rekrutirancev, določa sledeče: So- Pri ekshumaciji dne 29. marca 1943 je bila pro- rodnike tolovajev .dezerterjev, beguncev pred tokolirana izjava uradnega zdravnika, da je bil nabori in prisilnih rekrutirancev, ki se v naj- župnik Nachtigall živ pokopan. Poprej so mu slekli krajšem času ne bi odtegnili z begom prisilni oblačila in ga strašno razmesarili. rekrutaciji, se more s silo odstraniti z njiho- JT foi?1 g tV or, Stane Dobovi.fnikJe Vih posestev ter zapleniti njih premoženje, vdrl 26. julija 1942 proti 21. uri v zupnišče Za- i j v j plane pri Vrhniki ter je oddal na svojega nek- Ta odredba je bila doslej izvršena samo v m danjega součenca in provizorja Josip-a Geheli-ja najmanjšem obsegu. Ne morda iz slabosti ali begrV ^gozdove^ru'pa^sf na^^ »prisilno dvoje strelov iz neposredne blizme. Težko ranje- iz nesposobnosti, temveč zato, da bi imeli rekrutAoiio« Obenem daieio H ukreni tistem sojen. Dobil j« dva strela Ko so videli poživinjeni zvesto držo dokazati tudi z dejanjem. V mno- da imajo usodo svojih sorodnikov sami v mučitelji, da še živi, so ga ubili s puškinimi ko- Sih slučajih se je to tudi zgodilo. Prisilni re- svojih rokah. piti in vrgli nato truplo v 50 metrov globok pre- krutiranci in taki, ki so jih bili zavlekli, so se Sami so krivi nesreče, ki zadene njihove pad. Truplo se je našlo 30. novembra 1942. zopet povrnili. Ti živijo neovirano s svojimi žene, deco in druge sorodnike. v ' Ti ukrepi bi bili lahko izostali, ako mnogi O I l*i *// r I • v i * Spodnjestajerci ne bi bili izgubili glave in oe ena o „osvoboditvi opodniestaiercev ^ wbmobesmsvojebodo^usodenakgub. " III ljeno stvar. Vsem zapeljancem, lahkoverne- Zgodilo se je, da 60 zopet privedli skupino re-krutiranih Spodnještajercev v »osvobojen raj delavcev in kmetov«. Tokrat so se med njimi nahajale tudi ženske in deca. V čolnih so jih bili pripeljali preko Save. Na obrežju so se nato zbirali. Pristopila jim je prekupčevalka »Micka«, ki se bavi z nakupom soli in sladkorja med prisilnimi rekrutiranci z višjim dovoljenjem. Ta Micka je torej pristopila k prisilno rekrutiranim ženam ter jih je vprašala, da- 11 so prinesle 60l. Žene so začudeno pogledale, rekoč: »Tu imate vendar vsega dovoljl« »Kako se motite«, je odvrnila Micka, »plačala bi vam 50 lir za kilogram. Tu že dolgo nimamo več soli. Ali imate kaj sladkorja?« Oči nesrečnih žensk so se povečale. »Kaj, sladkorja tudi nimate? Nam so vendar pripovedovali, da je tu vseqa dovolj brez kart. Radi tega sem vzela seboj samo denar.« »Kaj — je nadaljevala Micka — tudi obleke niste prinesle seboj?« — »Dejali so nam, da bomo dobili od Angležev oblek in čevljev, kolikor bomo potrebovali. In so nam tudi rekli, da bomo obedovali po gostilnah in restavracijah". Povsod da je dovolj dobrih jedil, vina in kruha.« »O, vi ubogi zapeljancil Le poglejte si tovari-šice, kako zamazane in raztrgane so. Tako boste izgledale tudi vi v par dneh in tudi gostilne boste kmalu spoznale.« Žalostna procesija je šla dalje. Spredaj par tolovajev s pripravljenimi puškami, nato 160 mož, žensk in otrok, na koncu pa zopet težko oboroženi tolovaji. Po dveurnem maršu so se zaustavili. Od nekod so prinesli velik svinjski kotel. Kdor je imel skodelico in žlico, je dobil tanko koruzno juho brez soli in masti. Le težko 60 požirali to nevajeno jed. Toda glad je huda stvar ... To je bila restavracija za moderne sužnje v osvobojenem raju. Komisarji so pa res žrli pečenko. Imeli so tudi vino in beli kruh... Sužnje so nato tirali dalje. Nikdar ne bodo več vidli svoje domovine. Nekje bodo poginili od gladu ali pa se jih bo postreljalo. To je »osvoboditev« Spodnještajercev. žem in malodušnežem je že postalo jasno, da ta vojna ne bo končana 1. oktobra in da jo bo Nemčija končala s svojo zmago. Spodn jesta jerci! Krvava pest OF hoče pokončati Spodnjo Štajersko ter jo pahniti v nesrečo. Spodnještajerci! Ščitite vašo domovino, vaše rodbine, žene in deco s tem, da obrnete hrbet tolpam OF ter se vrnete na svoje domove. Prisilno rekrutirani Spodnješta jerci! Vi imate usodo svojih rodbin v svojih rokah. Proklinjali vas bodo, kajti te ukrepe ste povzročili z vašo strahopetnostjo in udobnostjo. Žene, matere in deca prisilnih rekrutirancev! Poskrbite, da se bodo vaši sinovi, očetje in možje čimprej zopet povrnili. Ne obešajte vaše lastne usode in usode vaših rodbin na izgubljeno stvar komunističnih tolovajev! Nemčija še ima v rokah zadnje adute in bo zmagala. Nadaljnji ukrepi totalne vojne vpostave Bistveno poenostavljenje davkov - Poenostavljenje uradovanja Standesamtov - Proglod in izčesanje trgovskih obratov - Omejitve v uradu za nadzorovanje cen - Nove sprejemne ure zdravnikov Pooblaščenec- Reicha za totalno vojno vpo6tavo, Reichsminister Dr. Goebbels, poroča 6ledeče: 1. Reichsfinanzminister je izdal odredbo za bistveno poenostavljenje davkov, ki ne bo osvobodila samo mnogoštevilne delovne sile finančne uprave Reicha, temveč prinesla bo hwbi milijonom davkoplačevalcem znatne delovne olajšave, odpravila bo hkrati v gospodarstvu in upravi mnogoštevilne poti ter mnogo milijonov obrazcev in pisemskih pošiljk. Odredba določa med drugim sledeče: Dohodnina se bo za leto 1944/45 pobirala v isti višini kakor za davčno leto 1943/44. Le pri dohodkih, ali pri iepremembah družinskega stanja se bodo vršili predpdei in sicer v najbolj eflMMftsvni obliki. Za 87% vseh davčnih obveznikov odpade s tem čas in delo, ki ga zahteva postopek z davčnimi izjavami in ocenitvami. Isto postopanje se uvede pni korporacijskih in obrtnih davkih. 90% vseh obrtnikov bo s tem ukrepom razbremenjenih, ker se bo njihovo trgovsko knjigovodstvo otreslo prekomernega dela okrog davkov. Prometni davek, za katerega veljajo danes štiri razkčne postavke, se bo pobiral odslej po povprečni postavki, ki se bo izračunala za posamezne obrate. Ocenitve pri premoženjskih davkih in pri na. branih dokladah ter sjlavne ugotovitve enotnih vrednosti pri obrtnih podjetjih izostanejo. S tem prištedimo januarja 1945 2,5 milijonom osebam in obratom dajanje novih premožcnjsko-davčnih Izjav itd. Dosedanje dvojno delo pri obdavčenju gotovih mezd in plač potom mezdnih in ocenjenih davkov na dohodke »dipade potem primerile preureditve mezdno-davčne listine. Komplicirano zaračunani® znižanja davkov radi otrok se poenostavi z enotno določitvijo starosti na 18 let. Znižanja radi otrok se bodo odslej dovoljevala avtomatično z* v&a&cga otroka d« imenovane starosti torez etwa na pripadnost hftae*« «r*op*iiaj žale stanje osebja ter prinesle olajšave tudi ce* lotnemu gospodarstvu. Delo za določanje cen se, načelno ustavi. Izjeme veljajo v izredno važnih( posameznih primerih. Pod istimi pogoji se bo odbilo tudi predloge za zvišanje cen, ker je načelna zahtevati od gospodarstva, da ne stavi v vojnem času zahtev po zvišanju. V6led poenostavljenja prava o določanju cen se bo razveljavilo celo vrsto tozadevnih odlokov. Kontrola cen ostane naiprej, da jamči za stalnost valute, bo pa tudi precej poenostavljena. 4. Po odredbi RedchsarztefuhTerja bodo uredili zdravniki z oziram na daljše poslovanj» oblasti svoje sprejemne ure za bolnike tako, da bo ustvarjajoče prebivalstvo tudd v večernih urah lahko obiskalo zdravnike V „osvobojenem raju Iz dež&le, po kateri se pretakata mleko in med - Meseci brez tobaka in soli Laži in lažnjive obljube spadajo v ropotarnico agitacij skih metod boljševikov, da bi tako zapeljali lahkovemeže, si jih podredili in jih končno pop^tooma obvladali. Tudd spodnještajerskdim prisilnim reikrutrirancem obljubljajo tolovaji zlate gore, krasno življenje, osvobojeno vseh skrbi in težav. Bilo je- skoraj tako kakor 1. 1918, ko so lovili Spodnještajerce na svoje limance s trditvijo, da se bo v Jugoslaviji cedilo mleko in med in dla bodo itak Angleži in Amerikanci poravnali vse račune. Prisilni spodnještajerski rekrutiranec pripoveduje: »Tekali smo dan in noč. Vedno so nas preganjali in lovili. Za jesti nam niso dali skoraj nič. Od časa do četsa kako tanko juho. Preplavati smo morali Savo. Štirje izmed nas so pri tem utonili. Izčrpani in utrujeni smo si odpočili na obrežju. Eden izmed tolovajev nas je skušal spraviti v dobro voljo. Dejal nam je — »Sedaj pridemo kmalu v osvobojeno deželo, tam se vam bo dobro godilo. Tam je vsega dovolj!« Eden izmed teh modernih sužnjev je vstal ter odšel na cesto. Med ustnicami je žarel zadnji »čik« njegove cigarete. Nasproti mu pride domačin. Prisilni rekrutiranec ga vpraša: »Kie je tu kaka trafika?« Začudeno mu odvrne domačin: »Tu zgoraj je bila nekdaj. Sedaj je že deset mesecev zaprta.« — »Ali se tu ne more nikj.er kupiti tobaka?« je vprašal še dalje — »Tobaka? Vam se pa blede. 2e več mesecev nismo videli tobaka in Sioli. Kadim posušeno orehovo listje«. Izmozganl kmet je klaverno zamahnil z roko ter je odšel. Prisilni rekrutiranec se je začudil, nato pa je vprašal: Ja, brez tobaka bo tudi še šlo, toda kje je tu kaka pekama? Kupol bi sd rad žeimelj. »Kmetic se je vrnil ter zabrusil razočaranemu človeku v uho: »Ali si briješ norce? Tu ni blizu in daleč nobenega peka. Samo v redkih kmečkih hišah še pečejo kruh. Vse to se imamo zahvaliti »tovarišem«. I Nejevoljen je nato dejal prisilni rekrutiranec: »Tak vendar mi pokaži kako t no vin o, da si kupim klobase ali kaj sličnega«. Žalostno je odgovoril domačin: »Imeli smo dve trgovini, toda odkar so bili »tovariši« tu, sta obe zaprti. Ničesar nimamo več na prodaj. Niti papirja ali svinčnikov. »Tovariši« samo jemljejo in nič ne dajo. V »osvobojenem raju kmetov in delavcev« nas prepuščajo gladovanju.« »Tako so nas ti psi osleparili« je mrmljal prisilni rekrutiranec«. S temi besedami se je vrnil k svojim nesrečnim tovarišem. V svojem srcu pa ja storil trden sklep, da bo pri prvi priliki pobegnil iz tega peiklla, kar se mu je tudi posrečilo. □ Finski begunci prihajajo na švedska tla. Med mestoma Karesuaiuda in Haparanda je doslej prispelo na Švedisko 5360 finskih beguncev s skupna 3000 glavami živine. Bilder aus dem jriegsgeschehen Bei unseren ungarischen Die Lenstungen von Verba genossen wurden schon mancos der Wehrmacht _ Panzerspähwagen, der über: 6ließ, funkt seine Beobach! Panzerspähwafen sichern Eisenbabsstrecke Zur Sicherung der Eieeafeafeaetr ecke» auf dem Balkan gegen rauiierisciie Überfälle sind stark gepanzerte und betraf au» Spähwagen eingesetzt, eke dauernd die Strecke abiahjeri ,.j PK-Kriegsberichter Kraük (Seh) Barter Kanfejti ua eiae leifetcke Stadl Der Kompanieführer saauneit Ki eme» um «ch, um ihren die nächste» Angrittsiieie bekcitmte.uge!>en #-PK-Kiiegäberichter Rühr«*jnd (Atl—-Sch) LUFTSCHLACHTEN VON UNERHÖRTER HÄRTE Von Kriegsberichter Wolfgang Küchler (PK) Der Luftkrieg der letzten Wochen ist vor allem durch die mit allen Mitteln' gesteigerte Luft-offensive des Feindes von Westen und Süden gegen das Reichsgebiet gekennzeichnet. Mit der Besetzung weiter Gebiete in Frankreich und Belgien durch die Anglo-Amerikaner und damit dem Wegfall vieler Ziele, die bisher für die feindliche Bombenwaffe in Frage kamen, sowie durch die teilweise Verlagerung feindlicher Flugbasen auf den Kontinent mußte diese Intensav-erung des Luftkrieges gegen Deutschland erwartet werden. Aber auch die deutsche Luftabwehr hat aus dieser neuen Lage Nutzen gezogen. Jagdstreit-kräfte wie auch Flakartillerie konnte sie zusammenfassen und auf einem im Vergleich zu den bisherigen Frontlmien wesentlich engeren Raum zu schlagkräftiger Verteidigung konzentrieren. Diie anglo-amerikaniscbe Luftwaffe hat besonders in den letzten Tagen die konzentrierte Wucht der deutschen Luftverteidigung erfahren, und Verluste hinnehmen müssen, die vor allem in die Reihen der viermotorigen Bomber empfindliche Lücken schlugen. Diese Abwehrerfolge der deutschen Luftverteidigung sind um so höher einzuschätzen, weil gerade in letzter Zeit vor allem die USA-Luftwaf-fenführung alles erdenklich Mögliche getan hat, um durch die Verfielfachung der Sicherheitsmaßnahmen die wertvollen Großbomber zu schützen. Durch zeitlich koordinierte Angriffe von Westen und Süden gegen das Reichsgebiet sollte die Abwehr zersplittert werden. Mit einem sprunghaften Wechsel der Angrifspunkte und einer Dezentralisierung der Bomber, die nicht mehr wie früher mit ihrer Masse ein einziges Ziel angriffen, sondern gleichzeitig mit Teilverbänden räumlich oft weit auseinanderliegende Punkte bombardierten, hoffte man gleichfalls, die Abwehrkräfte zu binden und zu lokalisieren. Hierzu kamen häufige Angriffe aaif die Peripherie des Reiches, in der man eine weniger konzentrierte Luftverteidigung vermutete, Verschleierung des Flugwesens durch Täuschungsmanöver und Scheinangriffe sowie Ausnutzung von Wetteriagen, cie wohl Start und Landung der Fe ndmaschineo ermöglichten, den Einsatz der Abwehrverbände aber weitgehend beeinträchtioen. a Mehr Jäger als Bomber Angesichts der steigenden Verlustkurve der ßomber konzentrierten 6ich die Hoffnungen der USA-FMeger bei Tagesangriffen besonders auf den Langstreckenjäger, durch dessen verstärkten Einsatz man einen umfassenden Schutz der kostbaren viermotorigen Bomber erstmalig ihren Jagdschutz einsetzten und die Zahl cer einfliegenden Bomber die der Fernjäger noch überstieg, war es den Begleitjägern nie restlos gelungen, die wütenden Atacken der deutschen Jäger und Zerstörer gegen die Bomberformationen zu unterbinden. Heute ist es so, daß das USA-Luftwaffenkommando durchwegs mindestens ebensoviel, oft sogar mehr Jäger als Bomber einsetzen muß, uim wenigstens zu versuchen, die BomberauisfäJle zu reduzieren. Zudem mußte das Problem gelöst werden, den Jagdschutz bis zum Ziel mi tiliegen zu lassen, denn die viermotorigen konnten es sich nicht mehr leisten, Ziele anzugreifen, die außerhaltt) des Aktionsbereiches der Fernjäger liegen. Zwar ist es gelungen, durch den Einbau weiterer Benzintanks und Zusatzbehälter für Kraftstoff die Fkugzeit und die Reichweite der Begleitjäger zu erihöhen, so daß heute der Begieitschutz bei einer Fkugzeit von fünf bis 6echs Stunden bis zu einer Einadringtiefe eten an der Osiiroat ::er ungarischen Bondes-Be rieht des Oberkom-. — Ein ungarischer sowjetische Schützen die ihm folgende Einheit richter Grönert (Sch) De»*sofce U-leote vor der englischen Küste Trotz stärkster Sicherung durch Flugzeuge und Bewacher • vertagten unsere U-Boote 11 Schiffe mit 43.000 brt sowie erneu Zerstörer, eine Fregatte und ein MiaeneucJiboot vor der englichen Küste und i« Kanal. Weitere Scfaiiie wurden torpediert PK-Zetchnung Fritz Friedel (Sch) Rie »He 177« Zu den neuen Flugeeugtypen, <äae zum Einsatz gelangt sitvd, [jehört auch dos ©ehwer« Knrapfflugzeug vom Typ »He 177«, dds vorwiegend für bewaitiwAe AiiAir, rung eingesetzt wird PK-Krcef&berichter Kedajer (Sch) von etwa 1000 Kilometer mit einer genügenden Zeit- und K^aejjfreserve gestellt werden kann. Jedoch wird dieser Vorteil dadurch abgeschwächt, daß die mit Benzin bis an die Grenze der Ladefähigkeit vollgetankten Femjäger nicht mehr so kampfkräftig sind. Sie werden meist in mehreren, sich nebeneinander ablösenden Wellen eingesetzt, eine Welle für den Hinflug, eine über dein Zielraum und eine für den Rückflug, damit die Bomberpulks möglichst auf dem gesamten Flugweg durch starke Jagdverbände geschützt sind. Trotz diieser lückenlosen Abschirmung der viermotorigen Verbände durch den Fernjäger-Begleit-schutz kam und kommt es bei den Operationen dar USA-Luftwaffe über dem Reichsgebiet zu erbitterten kämpfen, die den Feind in der Mehrzahl immer wieder viermotorige Bomiber kosten. Zwar haben sich durch die Verstärkung des Begleit-6chutzes die Luftkämpfe zu unerhörter Härte ent-wiokelt. aber dennoch gelang es den Fernjägern fast nie, eine wirklich undurchdringliche Schutzmauer um die Bombergruppen zu errichten. Immer wieder stießen die deutschen Jäger und Zerstörer in beispielhafter Kühnheit durch die starken Barrieren der Langstreckenjäger, um sich dann in heftigen Angiffetn auf die Bomber zu stürzen. Warum in erster Linie Bomberbekämpfung Die Bekämpfung und Vernichtung der viermotorigen Bomber ist dlie erste und vornehmste Aufgabe der deutschen Luftverteidigung, Die Gründe dafür werden jedem einleuchten, wenn man einen Bomber mit einem Jäger vergleicht. Zum Bau eines Großbombers sind mindestens 300 000 Arbeitsstunden erforderlich, während dag Jagdflugzeug nur einen Bruchteil dieser Arbeitszeit braucht. Während man für ein Jagdflugzeug meist mit einem, höchstens zwei Mann Besatzung auskommt, sind für einen viermotorigen USA- Bomber zehn Mann Besatzung erforderlich. Auch müssen bei der Bomberbesatzung zumindest Flugzeugführer, Beobachter und Bordfunker eine lange Ausbildung durchmachen, während die Ausbildung eines Jägerpiloten viel weniger Zeit in Anspruch nimmt So haben sich die deutschen Abwehrverbände trotz des verstärkten Jagdschutzes immer wieder auf die Vernichtung der Bomber konzentriert. In welchem Maße sie es fertigbrachten, trotz des Massenaufgebotes an Langstreckenjägern weiterhin in der überwiegenden Mehrzahl viermotorige Bomber aufzuschießen, zeigte sich erst in jüngster Zeit wieder. Am 11, September befanden sich 104 viermotorige Bomber unter 133, am 12. September 107 unter 139 und am 13. September 59 unter 81 insgesamt abgeschossenen Feindflugzeugen. Selbständig operierende Fernjägerverbände Obwohl die Fernjäger mit aer Zeit mehr und mehr zum Angelpunkt des ganzen Bomberkrieges wurden, konnten 6ie die ihnen übertragenen Schutzaufgaben doch nicht in dem von der Gegenseite erwarteten Maß durchführen. Deshalb ist die USA-Luftwaffenführung in der letzten Zeit nun immer häufiger dazu übergegangen, zusätzlich zu dem Jagdschutz für die Bomberverbände auch selbständig operierende Fernjagdverbände einzusetzen. Diese sollen den Bomberpulks weit vorausfliegen und besonders die Gebiete abkämmen, in denen eine starke Abwehr zu erwarten ist. Sie sollen den deutschen Jagd-Streitkräften bereits beim Start auf ihren Flugplätzen, beim Anflug oder beim Sammeln in der Luft entgegentreten, da6 heißt zu einem Zeitpunkt, in dem die deutschen Jäger noch nieiht in geschlossenem Verband fliegen und ihre Angriffsund Ab wehr kraft deshalb auch geringer ist. So sollen unsere Jäger bereits in Luftkämpfe verwickelt werden, ehe sie überhaupt einen Bomber zu Gesicht bekommen haben. Auch diese Taktik der Nordamerikaner hat zu keiner entscheidenden Schwächung unserer Luft- UMNI K ME1ÖVALEC ZAENKRAT NAJVAŽNEJŠA DELA Vsled pomanjkanja delovnih moči letos kmečki gospodar največkrat na ve, katerega dela naj se najprej Joti, in katero naj odloži, ali za letos sploh opusti. Se mnogo težji položaj imajo one kmečke gospodinje, ki morajo letos poleg svojih rednih, gospodinjskih nalog nositi tudi vse one skrbi za gospodarstvo, ki leže v rednih razmerah na ramah Gospodarja. — Delo čaka na vseh straneh, ljudi pa ni... Kaj moramo kljub temu pod vsakim pogojem poskušati opraviti ln katerega od vseh nujnih del so bomo najprej lotili? Ze v zadnjem sestavku smo povdarili, da je na vsak način prva in najvažnejša dolžnost vsakega kmečkega gospodarja, da pod vsakim pogojem izvrši jesensko setev ozimine v polnem obsegu. Rekli smo, da je č^a za to še vsaj dva meseca, da pa naj vsakdo skuša vsaj del žitne setve, predvsem pa rž, spraviti čimprej v zemljo, kajti rž ]e treba zgodaj jeseni sejati. Prav tako smo tudi opozorili, da je treba žitno seme na vsak način ■pred setvijo očistiti na trijerju od grašice, ljuljke in drugega plevela, kakor tudi od drobnega, ma-Jovrednega zrnja, dn smo končno priporočili vsem, ki imajo neprvovretno žitno sorto ali pridelek, naj zamenjajo semensko žilo za boljše, kajti, kakršna je setev, taka bo tudi žetev. Kdor naših oponynov zadnjič ni čital, ali si jih ind vzel k srcu, mu danes ponavljamo, da so našteta dela v zvezi z jesensko setvijo najvažnejša dela na kmetiji v tem času. Prav tako važno pa je tudi vprašanje spravljanja poljskih pridelkov. Tudi vse naše kmetijske pridelke moramo pod vsakim pogojem pospraviti, čeprav nam manjka ljudi in živine. V prihodnjih vrsticah bomo navedli nekoliko migljajev, kako je mogoče obvarovati poljske pridelke pred pokvaro, četudi nimamo niti ljudi, niti živine dovolj, da bi pridelke pravočasno po-spavili na običajen, redni način. Najvažnejši jesenski poljski pridelki so pač: krompir, koruza, fižol, pesa, repa, korenje, zelje. Krompir bomo skušali izkopali, kjer se le da, s strojem »kopačeia« (Kartoffelroder). Kjer pa se to ne da in moramo krompir izkopavati na roke z motiko, skušajmo opraviti to delo vsaj čimprej, dokler Je zemlja še suha in vreme toplo, ker ob lepem, su^em vremenu se prst krompirja ne prijemlje in je lep snažen, tako da ga vsak otrok lahko zbira — pa tudi ne zebe ga ne pri temi Torej: krompir čimprej izkopati! Kdor nima živine, da bfr speljal krompir domov, maj ga zaenkrat shrani na njivi ali skoncem njive. V tem primeru napravimo zasilno »p«utoipw*o*«f ki smo jo že lansko leto opisali kot pripraven način shranjevanja vseh okopavin. Za začasno hranjenje krompirja zadostuje, če travnato rušo ©dkopljemo, nasujemo krompir — ki pa mora biti že ohlajeni — na kup in pokrijemo ta kup s slamo, naokrog pa pri6ujemo prsti, toda zaenkrat ne čisto do vrha, marveč mora biti zgornji del kupa samo s slamo pokrit! Le v primeru, če bi krompirja vse do zime ne mogli spraviti domov, bi bilo treba ob nastopu mrazov zasuti kup do vrha s prstjo. Koruzo naj leto6, kdor nima ljudi in vozov, spravi na ta način, da polomi 6amo storže z rastlin, in te spravi domov, medlem ko lahko pusti koruznico na njivi, dokler ne rabi iste za setev. Fižol (prekljar) je istotako mogoče obrati kar na njivi in pustiti preklje bodisi stoječe, ali pa, — če rabimo njivo za setev — jih porujemo in znosimo na konec njive in tam pustimo. Treba pa je obrano fižolovo stročje skrbno sušiti, da nam ne splesni, kar se rado zgodi. Treba je torej obrano 6tročje razgrniti na soncu ali na suhem podstrešju. Verteidigung, wohl aber zu einer erheblichen Verschärfung der Luftkämpfe geführt. Aber trotz aller feindlichen Zermürbungsversuche und trotz vielfacher Anspannung haben sich dabei die deutschen Jäger und Zerstörer hervorragend geschlagen. Sie stehen auch weiteihin in stets bewährter Tapferkeit und altem Angriffsgeist bereit, um vor allem den Ansturm der schweren USA-Bomb er zu schwächen und in ihre Reihen erhebliche Lücken zu schlagen. Tudi buče lahko znosimo na kup skoncem njive, če jih ne moremo zvoziti takoj domov. Tu lahko ostanejo brez škode par tednov. Pes« lahko ostane na njivi do nastopa mrazu. Pač pa je dobro dn pametno, porezali ji listje, čim začne veneti, dokler je še dobro za krmo. Kadar pa bomo peso poruvali, jo lahko tudi kar na njivi spravimo v podsipnico, če je ne moremo spraviti dtimov takoj. Repa ostane lahko na njivi pozno v zimo, korenju pa mraz sploh ne škoduje, torej ga lahko tudi sredi zime rujemo, če je kopno. Zelje bomo morali spraviti, čim ee začnejo resni mrazovi. Seveda, če nima ljudi in vprežn» živine, bomo samo zeljne glave izluščili in pustili vehe in koncene zaenkrat na zelniku. Razen poljskih pridelkov pa mora kmet spr» viti tudi sadje, če ]e vinogradnik, tudi arozdja. No, za grozdje je časa dovolj, saj ga navadno trgamo zmiraj prezgodaj. Pač pa je važno, da sadja, posebno še moštno sadje pravočasno spravljamo, kajti sadje, ki je na drevesu prezorelo, aH pod drevesom omehčalo, da le malo in slabe pijač» Pa tudi sadja, ki je že omehčalo, ali celo že nagnilo, ne puščajmo, dia vzame konec pod drevjem Bk.oJco tudi tropine, — ako jih ne pokrmimo! Se nekaj je zelo važno in nujno: Za božjo voljo zakrpajiao zdajle jeseni strehe na gospodarskih poslopjih, ki spuščajo dež! Radi slabe strehe propade vs£ stavba in kar' je v nji! In pa: na naetil za zimski čas ne pozabimol VINOGRADNIŠKI iN SADJARSKI KOVČEK J MLADI NASADI SADNEGA DREVJA Mlada drevesa so mnogokrat prepuščena saima sebi. Tudi te je treba nadzirati. Priveeati je drevesca, kjer je vez popustila ter jih veter maja in drgne ob kol. Kjer 6e je zemlja z drevescem sesedda, ee mnogokrat pripeti, včasih že oelo pri sajenju samam, da mola kol previsoko v krono ter drgne ob veje, tak kol je treba takoj skrajšati. Praviloma naj bo kol za 10 do 15 cm krajši, kakor deblo drevesa, računano do prve spodnje veje: Vse nastale poganjke po deblu je treba gladko odTezati, da 6e do zime nastale rane po možnosti zacelijo. Pozor na zajca! V nekaterih krajih in nasadiih, ki 6e nahajajo tik gozdov, se zgodi, da se že septembra spravi zajec na mlada debelca ter jih ob-gloda. Oviti jih je, dokler še ni prepozno. Dandanes je zelo težko 2» drevesa, zato je gledati, da se ista ohranijo ter je treba preprečiti vsako škodo. Kdor žedd saditi drevesca, naj se že 6edaj obrne vsled dodelitve istih na »Gartembamberatuiig» stelle.* naravnost ali potom Obst- und Ga rte» baiuvereina. Drevesca 6e dodelijo po najmanj 2J komadov le za nove nasade. Vzocni sadjarji, Id se obvežejo, drevesca po predsipah naidalje negovati ter sadijo v predpisani razdalji, so pa celo upravičeni zaprositi za podporo. Odsvetuje s« nabavljati 6aidna drevesca od mešetarjev, ki nudijo manjvredno robo. Taka drevesca navadno ne uspevajo ali pa traja njih vzgoja mnogo dalj» in ne donaša nikoli kakovostnega sadja, kakor če ee 6adi prvovrstno drevje. Tudi posajamje lukenj v starih sadonosnikAh ne voda do uspehov. Drevje, predvsem mlado, pod kapo in krone starega drevja ne uspeva. Zemlja je izčrpana in JI manjka snovi, katere rabi mlado drevje. Star« Badonosnike je tedaj boljše pustiti ne podsa-jene, jih oskrbovati, dokler nam še donašajo, — potem pa ven z drevesi, uporabiti to površino za drugo kulturo in po preteku večih let še le ponovno posadfl4a 6 6adnim drevjem. GOSPODARSTVO Nemško rokodelstvo Do sredine minulega stoletja so skrbela izključno samo rokodelci za potrebščine ljudstva na področju stanovanja, oblačil, prehranjevanja itd. Bili so to samo mala obrati. Pozneje se je mehanizirajo produkcijska sredstva in raizna ročna dela so prešla na delo s stroji. Iz strojnih delavnic so nastale veleclelavnčce, veliki obrati, tovarne ali industrije. Rokodelske delavnice razlikujemo od mehaniziranih, oziroma industrijskih obratov po 6iledečih znamenjih: 1. Mojster ali obratovodja je v svojem obratu zaposlen osebno kot rokodelec, zaposluje pa tudi pomočnike in vajence, dzobrazuje in izpopolnjuje jih v rokodelstvu ter izoblikuje njihove značaje. 2. V glavnem gre za obrate do 10 članov delovne posadie. 3. Znanje in sposobnost rok nad-kriljujeta mehanizirano strojno delo. 4. Zaposleni obvladajo vsa v njihovo stroko spadajoča rokodelska dela, ne da bd poznali delitev dela ter potrebovali specialne delovne sile. 5. Izdelki ne predstavljajo množinskih predmetov, temveč in-dlividuelno izoblikovane izdelke. Sirom velike Nemčije obstoja kakih 1,5 milijonov rokodelskih delavnic, v katerih je zaposlenih nad 4 milijonov mojstrov, pomočnikov in vajencev. Če dodamo k temu še družinske člane (žene in otroke,) živi približno 8 milijonov Nemcev od rokodelstva. Da so se rokodelski obrtniki kot mald in srednji podjetniki obvladali napram veleobratom industrije ter pokazali sposobnost za svoj obstanek, leži največ v njihova individualni postrežbi strank, ker upoštevajo in zadovoljujejo osebne želje in zahteve. To velja predvsem za krojače, šivilje, modlistinje, čevljarje, lasničarje, brivce itd. Strojno dalo je delo v množinah ter se ne more ozdrati na posebne želje posameznikov. Rokodelska delavnica se tudi veliko lažje prilagodi delu, M je podvrženo nihanju, ker na tako navezana ma ena-kčemerno delo v serijah in velikih količinah kakor strojno industrijsko delo. Po zaključku prve svetovne vojne do nastopa nadofnaiseclatizzna je nemško rokoete^itvo HM veoii ostafeh panog neraikage go«f>enirai) Herren«. 33 rater Realitäten und Gesckütsverkehr Besitz zu pachten such' In der Gegend von Egidi i. d. B., Pößnitz Maria Volk, Roßbach 213, Garns. 628-2 Zu verkaufen Tausche Harmonika gegen Herrenfahrrad. Toai Franz, Cilli, Tüchernstraße 9. 833-14 Ovalen Auszutstlscl-, Nußholz, politieit, verkaufe um 150 RM. J. Putschko, 4ar-burg/Drau, Triesterstraße 57. 636-3 Offene Stellen Winzerfamitle, brave und ehrliche, mit 4—5 Arbeitskräften, auf einen schBnen Weingutsbesitz gesucht Der Posten ist »oiort oder am 8. November beim Win-rerwechsel anzutreten Anschrift erliegt In der Ver». d B1 800-6 Auf kleineren Besitz in Ranzenberg wird Familie mit zwei Arbeitskräften für Landwirtschaft gesucht. Proffesionisten-famllie bevorzugt Angebote unter „Fleißig" an die Verw. des ,,St G.". 623-6 Fletschhauerlehrllng wird sofort aufgenommen. Sdolschek, Cilli, Marktplatz 8. 832-6 Winzer mit 5 Arbeitskräften wird gesucht. Farbenhandlung Sabukoscheg, Ed-mund-Schmid-Gasse 9. Marburg/Dr. 633-6 Tüchtige Wlnzcrfamllle mit 3—5 Arbeitskräften für eint Winzerei am Stadtrand gesucht. Reiser. Girstmayerstraße 2, Marburg/Drau. 631-6 Winzer gesucht mit mindestens 4 bis 5 Arbeitskräften per November 1944. Mit Ochsenfuhrwerk vertraut Zuschriften an die Verw. des „St. G." unter „Dauerposten". , 1 629-6 FaBb'ntter per sofort gesurht für Obst-und Weinbauschule Marburg/Drau. 627-6 Heirat ANZEIGEN im -Štajerski Gospodar« sind erfolgreich I Unser Stolz und einzige Hoffnung Franz Perz Gefreiter ist am 31. luli 1944, im Alter , vnn 20 Jahren, in der Ostfront gefallen. 630 MarburE'Dr., am 18. Sept. 1944. Thoma» und Johanna Perz, Eltern es- Hart traf uns die Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder Rudi Iwanz Grenadier am 1. September 1944 In einem Feldlazarett an der Invasionsfront seinen Verwundungen erlegen ist. Puchberg bei Sachsenfeld, den 15. September 1944. 625 In tiefer Trauer: Paul und Psuline Iwanz, Eltern; Albert. Cyrill. Paul, Slawko, Brüder; Ludmilla, Anna, Schwestern; •Franzi Gorensciiek, Cousin, und die übrigen Verwandten. Arbeiter, 23 Jahre. Unterstelrer. wünscht mit Fräulein mit kleinem Besitz in Ehe-bekanntschaft zu treten. Zuschriften unter ..Kreis Pettau" an die Verw des „St. G.". 635-12 Für die überaus vielen Beweise inniger Anteilnahme, sowie die schönen Kranz- und Blumenspen-den anläßlich des schweren Verlustes unserer innigstgeliebten Gattin. Mutter, Groß-, Urgroß- und Schwiegermutter, der Frau BERTA SCHRIBAR geb. KBSpHEL bitten wir alle, auf diesem Wege unseren herzlichsten Dank entgegenzunehmen. 834 Petersdorf, Sann. 13. 9. 1944. Die tieftrauernden Familien: Schrlhar, Kellbolz, Hrovat und Rebol. Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß mein lieber Mann, unser Sohn und Bruder Rupert Kermek Kanonier am 17. August 1944, im Alter von 27 Jahren, an der Ostfront gefallen ist. Leitersberg. Leonhard i. d. B., Wachsenberg. Münchengrätz, Thesen, am 16. Sept. 1944. 626 In tiefer Trauer: Maria Kermek, Gattin; Danlello, Töchterchen; Anton und Emma Sorko, Eltern; Emma. Justl, Jose-flne und Marie, Schwestern; Marian, dz. im RAD Bruder; Paul Slmonltsdi. Schwager, und alle übrigen Verwandten. Wir geben die traurige Nachricht, daß unser in-nigstgeliebter Sohn und Bruder Martin Petek Gefreiter, ausgezeichnet mit dem EK 2. Klasse im Alter von 21 Jahren am 29. lull 1944 in einem Lazarett gestorben ist. Pichelberg bei Luttenberg, den 2. September 1944 835 In tiefer Trauer: Matthlas und Maria Peiek, Eltern; Peior, Franz. Alois, Brüder: Ludmilla, Elsa, Anna. Schwestern, und alle übrigen Verwandten. Zutiefst erschüttert geben f. "Vir die unfaßbare Nach-k rieht, daß unser einziger, innigstgeliebter Sohn, Bruder und Onkel Franz Kaltschitsch Grenadier im Alter von 21 Jahren seiner am 5. Juli 1944 an der Südfront erlittenen schweren Verwundung am 7. Juli 1944 in einem Feldlazarett erlegen ist. 622 Dornschlag am 14. Sept. 1944. In tiefster Trauer: Franz und Theresia KaMschitsch, Eltern; Franz, dz. im Felde, Bruder; Maria und Angela, Schwestern, und alle übrigen Verwandten. AMTLICHE BEKANNTMACHUNGEN Chef der Zivilverwaltuni In Bor Unterstolernurk Der Beauftragte für Ernährti»* und Landwirtschaft Bekanntmachung Betr.: Einkellerung von Spolsekartoffelit. Wie im Vorjahr wird auch heuer dem Verbraucher wieder die Möglichkeit geboten Kartoffel einzukellern. Die Elnkellerungskartoffeln könnin entweder beim Verteiler oder direkt beim Erzeuger bezogen werden. Die Ein-kellerungsmenge beträgt für die Zeit vom 13. November 1944 bis 22. Juli 1945 (neun Zuteilungsperioden) 100 ki, für Kinder bis zu drei Jahren 50 kg. Belm Bezug der Elnkellerungskartoffeln beim Verteiler dürfen vorläufig nur 50 kg je Einkellerer gegeben werden. Die Ausgabe der restlichen 50 kg darf erst nach Auiruf vorgenommen werden. Im Erzeuger-Verbraucherverkehr sind bei Volle!«-kellerung. um eilen zweimaligen Transport zu vermelden, die 100 kg Kartotieln auf einmal zu beziehen. Der Verbraucher, der beim Verteiler die Kartoffeln beziehen will, hat den Bezugsauswels für Speisekartol-fein für die 69. bis 77. Zuteilungsperiode dem Verteiler bis längstens 1. Oktober 1944 vorzulegen Die Lösuni eines Einkellerungsscheines unterbleibt in diesem Falle. Die 50 kg Kartoffel« sind vom Verbraucher für die Zelt vom 13. November 1944 bis 18. März 1945 zu beziehen. Der Verteiler hat sämtliche Wochenabschnitte EBr die 69. bis 72. Zuteilungsperiode und von der 73. Zntei-lungsperiode die Wochenabschnitte I und II zusammenhängend von dem Bezugsauswels f r Speisekartoffeln abzutrennen Beim Bezug von Einkellerungskaitoffeln auf Grund eines Bezugsausweises für Speisekartoffeln für Kinder bis zn drei Jahren sind die 50' k« auf einmal zn beziehen und vom Verteiler sämtliche Wochenabschnitte vom Bezugsausweis abzutrennen. Die Übernahme der Belieferung hat der Verteiler durch Aufdruck seines Firmenstempels auf der auf den Bezitgsausweis hierfür vorgesehenen Stelle anzuerkennen Der Verteiler hat die zusammenhängend abgetrennten Wochenabschnitte gesondert von den Wochenabschnitten für den laufenden Bezug dem zuständigen rrnährungsamt bis längstens 14. Oktober 1944 einzureichen das über die entsprechende Menge Speisekartoffeln einen Bcnj-schein A. der mit einem E zu kennzeichnen ist. ausstellt. Die Verbraucher, die beim Erzeuge- die Einlagenmes-kartoffeln beziehen wollen haben bis zum 1 Oktober 1944 ihrer Kartcausgabestelie den Bezugsauswels für Speise-kartoffeln für die 69. bis 77. Zuteüungsperlode vorzulegen. Bei Volleinkel'erung werden von der Kartenausgabestelle sämtliche Wochenabschnitt» des Bezugsausweises für Snelsekartof'eln zusammenhängend abgetrennt und den Verbrauchern zwei Einlieferungsscheine für ie 50 k? ausgehändigt. Bei Teileinkellenin? ist dem Ve-h-aucher ein E!nke"erungsscheln über 50 kg Tür die Zeit vom 13. November 1