T7* Trstu., S. a-TTgU-sta, 1SS5-
Jnri s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo!
Juri s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja S gl., za polu leta 1 gl. 50.
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik:
IVA Ef DOLINAR
Tisk C. Amati-ja sinov.
Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Perriera, broj 323.
Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi al dogovoru.
Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnali v v Trstu in pri g. Preselnu v Gorici po 10 soldov.
I *
Prihodnja številka Izide SO. avg-nsta.
Prečastitemu gospodu
JAKOVU LOGARJU,
župniku v sv. Križi pri Ajdovščini,
•v d.axi 25. j-cilij a t. 1. *)
Sveti, Jakov, Vaš zavetnik.
Med svetniki vroč poletnik,
Naj Vam hrani zdravja Jeka;
Da se srečno vse Vam steka;
V	svojem rojstnem mestecu;
Na zelenem hribčeku.
In po smrti v svetem Križi,
Se radujte v „paradiži1*
Svoj’ga spremljajte svetnika;
Vaše duše oskrbnika.
On Vas ljubi, rad ima,
Prav iz vestno z dna srca!
Ko, pa boste, v raj stopili,
Tam Slovane, vse dobili :
Sveto „Slavo** boste peli;
Šetali se al’ sedeli;
Po nebesih pisanih —
V	belih ročkah — angelskih.
To Vam vošči — prorokuje,
Z Vami danes se raduje:
Zvesto srce, Slave sina;
Prijatelja, domačina;
Tit v Lokavci zdaj živi,
Stokrat dobro — Vam želi!
V.
Tržaška moderna
Znani dr. Ciatto, ki je uže večkrat pomnožil croniqne scandaleuse v Trstu sč svojimi nemoralnimi proizvodi, zapeljal je te dni mlado deklico J. potem ko jo je zvabil v neko stanovanje v nekej nlici. Ali mati deklice in jerof sta to izvedla; gresta na lov in res posreči se jima zasačiti ju v skrivnej sobi. Jerof, kije pa slučajno'Slovenec, pokazal je laškemu dr. Ciattu, kako ročno pisavo imajo Slovenci posebno v takih prilikah. Juri, ki mora povsodi biti, vzel je svojo puško v roko ter napravil, iz posebnega sočutja do dr. Ciattota, to le pesem :
Naš Ciatto je ljubico imel,
Vsako noč k njej vasovat je šel;
Prišel domu ves zaspan Vedno ko bil je že dan.
Mati od Ijub’ce nekoč zapazi,
Da se hčerka dom# ne nalazi —
Hitro pa k jerofu gre,
Vse mu natanko pove.
Sedaj pa jerof in mati Mirno nista mogla spati;
Kde vendar tiči ta škrat?
In žla sta hčerko iskat.
V	ulici Via la Torre,
Vsak lahko zvedet more;
Uprav kder številka je šterica,
V	prvem nastropju Via je Merica.
Le malo počakaj ti Ciatto!
Kako te bo nekdo „uašlato1*.
Gorjč ti, ko on te dobi:
Boš čutil njegove pesti!
Sedaj nekdo na vrata razbija.
Oj — joj! odkrita je hudobija!
Ciatto zdaj s postelje poskoči:
Izdana sva! vbegnot ni moči.
Sedaj odpre vrata don Jovan-,
Malo moraš hiti osuvan,
Ljubezen ti hočem ohladit:
Po hrbtu te malko ogladit!
Ciatto klečaje, zdaj reče:
Oj — joj! vest mene zlo peče. Oprostite .Prmc, Vas prosim!
Saj krivde sam jaz ne nosim.
Zdaj Princ je začel telovadit:
Po glavi in hrbtu ga gladit.
Počakaj ti Ciatto, ti nič ne storim,
Le malo ti glavo, koščice vmečim.
Pikata, pokata, to je Via gimnastika Ciattova glava pa prava gumalastika. Muhe ti hočem vse jaz pregnati,
Pred ne jenjam po tebi mahati!
To je le bila ta prva lekcija.
Tepeška se' hitro je ponovila.
Ciatto bo Princa še dolgo poznal, Dokler bo on tako se njim ravnal.
Giorgio col schiopo.
BOVEC. Pomenljiva razstava nosev danes zaključena. Veselje v našej „nemčuriji* velikansko, kajti prve premije so padle v nje hrabro sredo. Po razdelitvi „lepih premij" je defiliralo okoli 1000 nosičev pred premiranem našem plemenitašem in svojem „Nasenbruder" general adjutantom Ton-colem. Navdušenje veliko, živio, kdor more! X.
Naša nemčureka „Michevle in Tomerle1* sta dobila danes v posebno priznanje prinašanja „kvant** in oblizovanja „telirjev" po soprogi našega mogotca novo ustanovljeni domači red: Unterhosen und Frauenbandorden. To kaj velja — za oba! hm SICHELDORF-SRPEN1CA. Da dobi bovški okraj kmali zdravnika ni še duha ne sluha. Pravijo, da zahteva mogočnež znanost: cepenja nosev, nosičev — kozličev! kojo zmožnost do danes še nobeden dokazal ni. Ubogi Vi — ubogi mi. Frrrr.
SLOVENSKA BISTRICA. JRasivooooscheggg in Sortttschniggg bosta postala za grmanizem na Štaja-rskem švdbska apostlja. Nemškutarija ju bode slavila na pustni dan vsako leto še potem, ko bodo njiju ušesa uže davno blato. Slovensko-Bistričani, blagor vam, imeti v vašej sredi taka odličnjaka!
DEKANI POLEG KOPRA. List „Juri s pušo“ se bode odslej moral balzamirati, da se ne zasmradi, ker na tukajšnjej pošti več dni leži, potem ko ga iz Trsta pripeljejo. Naš poštar pa bode moral „Jurju“ kazen plačati, ker ga ,,kotrabant“ bere.
Prokleto motovilo
Na katero se navijajo niti iz vseh vegetacij, z motalo je i Keesbacherjevo nit na uradno vreteno ter ga potegnolo na visoko stopinjo: zdravstvenim poročevalcem za Kranjsko. Domačini pa gledajo z odprtimi ustmi za koščekom kruheka, ki ga jim je odnesla tuja kukavica. Im Schiveinelande ist alles moglich!
Celjski šolski nadzornik Ambrožič
Ti k’ si doma iz Železnikov,
Sramota lastnih si rojakov!
Ce si šolsk nadzornik Celjski,
Junak si figa Jančje — Velski!
In tebi žene so zastavo vzele,
Jih po hrbtu ročno s palico grele.
Ti huduješ se nad listom slovenskim :
„Popotnika** zoveš listom peklenskim.
Na prsa pritiskaš „Padagogiscbe Zeitung**
In skrbiš povsem gorko za nje le Verbreitung. Železnikarji vsi, ki ste narodnjaki,
Spoštujte narod kot zvesti poštenjaki!
Izjavite, da izrodek ta vaš ni domačin,
Ampak v krajih vaših tujec je, pravi pritepin.
Da, Ješ's ta nas varuj pred njim!
*) Došlo en dan prepozno za „Jurjevo" štev. 14.
Juri piše politiko
(Dalje.)
Salisburj, popečitelj Kapitanov se je prenaglil. Ne pozna še Jurja in njegovega brata Principala. Hotel je naju zaradi Ganistana nekako ostrašiti; pa je vse zaman. Juri se je z Principalom trdno zvezal in pogodil. V sedmih letih mora biti dovršena železnica iz Mrva do perzijskega morja.
V desetih letih, naj bode cel Ganistan v Prin-cipalovej oblasti; v petnajstih pa vsa Vindija. Da se to doseže, zato bo skrbela uže Jurjeva risanka. Salisburj z svojim Kapitanom, naj se pod nosom obriše za Vindijo. Ribe in rake naj lovita po morju.
Juri in Principal sta Kapitanu zaukazala, naj se več ne utika v orijentalsko prašanje. Ubogal in podpisal se je uže. Drugače bi šel ali zletel uže zdaj Ganistan v zrak.
Ne bo dolgo in Principalova trobenta se oglasi raz Balkana, pozivajo vse Bolgare v jedno družino. Takrat bo peljal Juri Principala v Carigrad ter mu to mesto izročil v neomenjeno oblast. Potem bo vzel velik zlat križ^ tako velik, kakor je oni na cerkvenem zidu v Črnemvrhu ali pa tako visečega, kakor stolp na Suhorji ter istega posadil vrh cerkve sv. Sofije. Muhojeda pa bo Juri zapodil z svojo risanko preko Bospora v Smirno.
Da vse to doseže s Principalove velegorostasno žlahto, v to ime je Juri poklical na pogovore stara prijatelja. Tam, kder na meji se snideta. Justinjan se more še trdnejše zvezati s Principalom. Avstrije in Rusije večna zveza! Romanoviču in Grmanoviču bo Juriča ves račun prečrtal. Juhuhu!
On je politikar.
Slovenska zastava, vrlih narodnih fantov v Ajševici, vihreča na visokem hrastu g. Komelj-a, ni dala miru nekim visokošolcem, goriskim doktorandom i. d.: mej kateremi se je odlikoval sin sodnijskega predsednika : Sbisa (Istrijanec), _uoto" imenovani podučitelj Schaffenhauer, sin, bivšega vodje tukajšnje gimnazije, pa Luzenberger, praktikant pri sodniji in Reservelieutenant — Pontoni, sin lekarja v Raštelu, splezal je na hrast, vrgel zastavo ob tla, kar so ti olikami, z bravo pa ploskanjem in se tem odobravali — da so tega junaka (!) na ramih po trati nosili, o tem mi ni treba omeniti. Domač fant jih pokara, naj tujo lastnino pri miru puste in izobesi zastavo zopet na hrast.
Goriški dijaki vulgo divjaki so se mirno dalje zabavljali, to je: pili so, kod živali, kozlali in vpili, „age, age! per i Cirillos, sklafs, schiavo, viva il re d’ Italia, viva la republica, itd.“
Take besede, na naših avstrijsko-slovenskih tleh, so avstrijski čut naših fantov razjarile, in ko je visokošolec Trampuš zopet na hrast splezal, da bi zastavo zopet dol vrgel in ostali omikanci drug druzega poprašaje ,,j’ as tu il temperin ?“ deske od stolov v obrambo junaka Trampuša trgali, priskočili so fantje, da bi delo vstavili. Prihod je junaka Trampuša, tako prešinil, da od same hrabrosti z hrasta pade, ostali zbeže; ob mize in hišne ogle v vinjenosti z glavami lopnejo in ko-nečno pa fante tožijo, da so jih pobili!
Vino, katerega ste preveč pili, to vas je teplo a ne fantje!
To so kulturonosci ? to je vzgoja ! To je patri-jotizem !
Piti, kozlati, viva Italia, viva il ve d' Italia, fuori la republica, sklaf, Cirillos ! vpitij ljudi dražiti, to dela cvet goriške mladine : visokošolci sinovi visokih uradnikov in veletržcev itd.! Kaj, naj pričakujemo pa od manj izšolanih ? Seveda lahoni, Židi bodo govorili i pisali, da so jih Slovenci dražili, a ne oni Slovence. Pa saj se na goriškem i tako čudne reči gode, da se ni, najčudnejej stvari žuditi.
Kdo vstaja na dan ?
i.
Kdo tu je, ki vstaja na dan Ponosno, častito, veselo ?
Kdo ta je orjašk velikan,
Hiti ki pozorno na delo ?
Moj narod je, narod Slovanski Ta hraber junak velikanski!
Verige razstrl je Ker bil je stoletja vkovan,
Na prosto prodrl je,
Veselo dviga na d&n !
2
Ne plaši ga vrag silovit,
Ne plašijo vražje nakane,
Pravica mu meč je in ščit,
Z pravico se vragu ne vgane !
Naprej za pravico zastavo !
Z njo vragu zatreti je glavo, —
Ta boj naj ponavlja Moj narod Slovanski teptan,
S tem vrlo proslavlja Ne praznik, pač delavni dan !
3
Noč temna že minola je,
Prodrla je v ječo svitloba;
Slovan' prešinola je,
Ustajati jel je iz groba,
Budilna ker časa lopata Mu zdaj otvorila je vrata; —
Da zopet povrne Slovanski sin v grob se teman,
Da noč ga zagrne, —
V	to trudil se vrag bo zaman !
4
Nastopil Slovan je na dan,
Nastopil je vspešno na delo,
Bit noče več zaničevan.
Postavil se v bran je v krdelo,
Da skupno deluje uneto Za narod, dom, zemljo mu sveto Ter čuva jej pravo,
Ta biser jej drag in krasan,
Ki bode jej v slavo.
Ko boja ponehal bo dan!
5
Kdo ta je, ki vstaja na dan Ponosno, častito, veselo ?
Kdo ta je orjašk velikan Hiti, ki pozorno na delo ?
Moj narod je, narod Slovanski Ta hraber junak velikanski!
Verige razstrl je Ker bil je stoletja vkovdn,
Na prosto prodrl je,
Veselo se dviga na dan!
Fodkraškogorski.
na resultat volitev v državni zbor, 29. maja t. 1. slovenskemu narodu na Goriškem
Ubogi narodiček moj !
Al’ veš, da bodeš zdaj na škodi,
Ce te „plaviček“ moj
V	puščavo lačno z’vodi ?
*
* *
To prav ti bo — osliček moj —
Zdaj molči! — tiho bodi!
Molitev neke kraške beračice
Hvaljen bodi Ježuš Krištuš! Marinca, ste skuhala? Pej kaj mi boste dala? Pej bom molila an uočenaš in česenusimariju za Vam družiacu; za Vaše premožence ; za Vaše blažce; za Vaše gruntee ; za Vaše uotročiče; za Vaše stare in mlade. Uoce naš, kir si v nebesih — Marinca ste skuhala — pasvćčeno buodi — mi boste dala na malo tažuk
__ taje ime — in še na malo muoke — Uoče
naš, kir si v nebesih — anu na malo uobele — pasveceno buodi taje ime, —- pej kam sa šli Vaaaši? — pridi knam taje kraljestvo — pej kam ste poslala ta druga uatroka ? — Čast buod Bogu — kje je pej Vaša pupa? ČeŠčena si Marija — o bene-dicta mati, ka ima tašnuo uotroče — Pej bom molila an uočenaš in češčenu si Mariju, da bi da-bila anga liepsa, mladga, bagatga fanta. Uoče naš, kir si v nebesih - Una Puck •.. mi ni dala skara neč, ka je takuo uoherno — daj nam Buoh, ta naš vsakdanji kruoh — škuoda ka ju Buoh drži na sveti takuo — nam odpusti naše duge Ma-
rinca, ka je duobra touja nevesta? — kukar m odpuščamo — muoja pej prov za neč ni — jejž pamagaj! našim dužnikam — ni za druzga, ku za kafe lizat — nas reši — škuoda, da je na svet paršlo, ta naguda — Uoče naš — duoje še vidu kadaj takuo ? kir si v nebesih — Marinca, učira sam bla par Vaši hčeri Urški — pasveceno buodi
—	ma je bogata Jejž pamagaj — pridi knam — anu kašniga zata, ka uona ima — tuoje kraljestvo
—	Jejž pamagaj Vaše dekle zmiram šiva — zguodi se tuoja volja — pej muore jemet duosti denara dej nam danas — Marinca, dejte mi nu, dejte nu? Jejž pomagaj — pej takuo malo ste mi dala ? Uoče naš, kir si v nebesih — Ranjca Lucja z Gorj... mi je še dala kej — pasveceno faiodi ma nja Juožot ji ni pustu — Jejž pomagaj ! tuoje ime
—	v naši vasi, so vsi zluodjevi, ka neč ne daju — Uoče naš — pej kaj bo dalo — naguda — ka samuo neč nima — paseščeno buodi tuoje ime — no pej Buoh Vam stukrat luonaj — (zase) žihar bi dala več — (glasno) benedicta ženica, ka mje tarkuj dala — (za se) sej ima uobelu, pa ju niče dat — (glasno) zgodi se tvoja volja — Metka tam na hribi, je tudi dobra ženica — no pej Buoh Vam luonaj. Buoh Vam dej gnadu božju, mir božji, žegan božji — žihar bi dala več — z Buo-gam, Buoh se smili za usa verna dušica v vicah. Amen.
DOPIS
Iz Tržiča, 1. avgusta. — Predragi mi Juri. Imeniten dogodek potisnil mi je danes pero v roko. Srce poskakuje mi veselja tako, da mi je še parkrat pri ustih ven skočilo in komaj sem še šobavsnil po njem in ga požrl nazaj na stari navadni prostor! Kaj je pač uzrok takega veselja, boš vprašal: O le strmi in čudi se naši prebrisanosti! Vstanovili smo „Ortsgruppe11 nemškega Šulverajna. (Pa nikar ne beri Norcgruppe)!
To je dogodek pomenljiv za ves svet, zato so pa tudi prišle k slovesnosti deputacije iz Kamčatke in Kitajskega. — Eskimi, ki s svojimi pomagači, belemi medvedi, na severnem tečaju, mažejo in vrte os naša zemlje, so svojo pozornost na nas obrnili in nas počastili z duhovitim telegramom. — Človekožrci iz Sumatre so spoznali važnost tega dogodka in nam poslali dva zaboja oglodanih človeških čepinj (lobanj) - - seveda brez možganov
—	za naš novi „šulferajnski muzeurn".
Zulukafri so obljubili poslati svojega najspre-tnejšega telovadskega učitelja, da bo učil mlade in stare naše „Šulferajnarje“, da bodo znali kozle preobračati ter po glavi hoditi, kakor nikder drugod tako, da se bo ves svet čudil našej neumnosti
—	o pardon! — hotel sem reči, našej umetnosti.
Zato pa tudi ui čudo, da so bili „Grunderji“ vsi navdušeni tako, da je nek profesor ves omamljen
—	pa Juri, nikar ne misli v svojej hudobiji, da je bil omamljen od judovskega Štrnovega lesenega vina — ampak sploh omamljen, bodi si že od kar koli hoče, slavni naš Tržič imenoval: skrajno, naj-zadnje gnjezdo, ter nas blagroval, da tudi v to gnjezdo predrla je nemška kultura.
V večen hvaležen spomin za to odlikovanje s kterim je nas počastil g. profesor, sklenili smo jednoglasno v našem slavnem zboru, da se za to profesorju postavi dostojen spominek. Spominek bo pa tak le: Na hrastovem štoru, stalo bo primerno gnjezdo. Na robu gnjezda sedi tič s profesorjevo učeno glavo pa tako, da je s zadnjim koncem v gnjezdo obrnjen, da lahko tja notri odloži svoje odpadke. — Profesorju samem so podelili red „velikega gnjezda smrdokavre“ in prosili dovoljenje od f Mahdija, da ga sme nositi pri vseh izletih šulferajuskih, pa tudi pri pretepih v kazini.
Župan tržiški Lajternek mu je pripel lastnoročno ta red z velikim braninim zobom. S tem redom je sklenjeno pa tudi plemenitaštvo in sicer postane: „vitez Gariboldijeve palice“. To odlikovanje tudi zasluži, kajti vspeh tržiške „Ortsgruppe" je čudovit: Ura pri sv. Andreju po nem-ko bije.
Otroci iu odrašeni zajutrkovajo, kosijo in večerjajo po nemško. — Nasi „poparji41 (nekteri jim pravijo čevjarji), seveda le tisti, ki so pristopili gulierajnu, dobili so v izdelovanji „štap“ ali čevljev iz cunj, tako spretnost, da jih vsak dan, vsak naredi po sto tucatov, in to tako močnih, da jih lahko en teden nosiš, ako jih popred ne raztrgaš. Pa še truditi se ni treba veliko z delom. Večidelj se le sprehajajo in kljune obirajo, dela se pa, kar samo.
Most, ki je bil že toliko poprave potreben, kar sam od sebe raste. Na novo izraščenem delu prikazujejo se velikanske nemške črke. Do sedaj vidijo se le še samo nektere črke „Senu — —“•
Dalje se še ne more brati. Različno so tolmačili te črke. Pa nobeden, še celo Slaparjev Janez jim ne more prav do živega. Najbolj verjetno se mi zdi, kakor tolmači Dr. Kaša, ki pravi, da se bo iz tega razvila beseda ; „Scbulverein“, ali pa : „Scbul-denvetein".
Tudi okoli farovža, ki že toliko časa pričakuje svojega mesijo, je nekaj šumelo, najbrž bi bil začel sam rasti iz tal. A ker je bližnja okolica tako nehvaležna, da neče spoznati dni zveličanja in dobrot šulferajnovih, zopet je vse potihnilo.
Kamnjek, hrib zraven Tržiča, ki je bil do sedaj ves gol čudovito se obrača. Kar čez noč prilezejo tako debele smreka iz skalovja, da je že pri vrhu Kavselčev Pepe in Bavohar Nace oba skupaj ne obsežeta. In lubje teh smrek je črno-rumeno-rudeče barve. Srenjska blagajnica, ki je bila do sedaj vedno še precej pod ničlo, še tisto se je noč, ko so Šulferajnarji odšli, tako napolnila, da je počila — v nič. — Vsi purgarji: Kuželj, Boncelj, Cena, Leiternek, Pikec i. dr. in njih adjutant Podgorkin Hans, so od teh dobrot tako ginjeni, da samega veselja prelivajo solze tako obilno, da vkljub suše, kovači še na tretjej vodi noč in dan lahko delajo, na prvej in drugej pa kar jezove pobira.
Še celo mojster Bastelj je tako navdušen, da je kar naravnost iz Indije naročil eno^ kompanijo purmanov, da jih s perjem vred obero Šulferajnarji ker domače tržiške kokoši so vsled nekih prečudnih, dvonogih domačih lisjakov skoraj popolnoma pošle. Za prikuho je naročil iz Avstralije pol drugi cent kanarčkovih jezikov in tri mernike žafrana
—	da bo vse rumeno.
Ker ne vemo kam z srenjskim denarjem, ustanovili bomo tudi več dobrodelnih naprav*. In sicer: bolnišnico za tiste, ki si po naših ulicah noge polomijo. Naložili bomo kapital, da se plačujejo od obresti komisije in pogrebni stroški, za tiste, ki v našem blatu utonejo.
Pred vsem bomo pa postavili velikansko norišnico, prav na svoje lastne stroške, ker potrebo take naprave, nektari prav posebno živo čutijo. To norišnico z vsem potrebnem preskrbeli bomo mi sami, naši otroci in naših otrok otroci, seveda le tako dolgo, dokler ostanejo Tržičanje zvesti udje „Šulferajna“. Ko bi pa kdaj Vvsvojej nehvaležnosti, tako daleč zašli, da bi se Šulferajnu izneverili in njegove dobrote pozabili, pa se po vstanovnem pismu, prepusti našim sosedom okraj Ljubelja v enako porabo. Saj tam je še dosti krajev, kder Sulferajn gospodari in je zato tudi največ upanja, da bodo našo ponudbo hvaležno sprejeli in jo v svoj prid obrnili.
Ko bi pa, kdaj treba bilo, ta potrebni zavod
—	norišnico — razširiti, na to smo pripravljeni z svojim kapitalom.
Zato ti kličem predragi Juri, kamor prideš z svojim balonom in vidiš ljudi v stiskah, priporočuj jim, naj le ustanove „Ortsgruppe nemškega Šulfe-rajna“ in srečni bodo, kakor tržiški nemškutarji in posebno jaz	Ves Tvoj
Johann Kajon.
Cincsrela in Pukl kozarska modrijana pod „Svinjakom14
Cincerela: „Gutnomt Pukl!“
Pukl: „O! dober večer, Cincerela!“
Cin.: „Ali bereš tudi ti Slov. Narod?“
Pukl: „I, pa kako še! Da bi se imenoval jaz Matija, tako bi vzel, ,,štrk“ pak b’ se obesil, kakor ,,Minke *. Joža, da ga nič sram ni, pa še nosič, pardon! — noson mi više.
Cin : „Tri sto hudičev! Kaj? Mar ni naš špen poštena, bistra glava?u
Pukl: „Ha! morde tisti krat, ko je „pikelhaubo“ nosila. Na, Slov. Narod in beri!“
Cm.: I! sto zelenih. Ta hetcenplot, ta hajnplot bom jaz bral? Hi! hi! g. Matija, naš purgermojster in pa njega dohtar Supppppan uže pokažeta temu hetcenplotu, kej se prav tacga purger-mojstra obdelavah1'
Pukl: „In mi mu pa pokažemo, kaj se pravi ljudi obrekovati, lagati, kakor kak falot in še marsikaj. Hej! meseca septembra bo pa vredno, da se naročim na Slov. Narod.11 Cin.: „Kej! kej! hote vi, šeme šemaste, slape šla-paste. Jest jen Matija vam vergunemo, dah’ vas vse koklja obrcala. Matija ’ma denar, jen, kej ste vi, k’ nimate počenega groša! ?
Pukl: „To je to! Dokler je M. še pikelhaubo nosil, vse je bilo dobro; ko ga je pa vrag k nam prinesel, ogulil nas je vse. Takrat je bil on berač, mi smo pa vsi dobro stali, sedaj pa je on gospod, mi vsi pa berači!“
Cin.: „He! he! zato pa Vas uže bo.“
Pukl: „Ne bo nas ne! Slišal jih bo toliko, da jih
še njegovim s............in p.............ne
privošimo.“
Cin.: „Tri sto vragov! Če ne greš, dobiš jo po hrbtu, ti lačenbergar ti! Pa, gris dih got olesajns!"
Pukl: „Na svidenje v Jurju!“
Kolikor jezikov^znaš — toliko ljudi veljaš
Y podobah. Spisal A. Pivčanin. Številke navajajo pomen podobe.
(Daljo in konec.)
Podoba III.
Koroški Slovenec
Ta se svojega še sploh sramuje,
Si le s tujščino veljavo množi;
Toraj je v najslabšej koži,
Ker revežu je še to ljubo,
Kar mu služi le u pogubo.
Štv. 1 narodna slovenska veljava na Koroškem; štv. 2 Koroški Slovenec; štv. 3 Nemška šola; štv, 4 Nemški urad; štv. 5 Babilonski turn (Spra-chenvervrirrung.)
Podoba IV.
Primorski Slovenec.
Ta iskal v tujščini dvojno slavo,
Pa postal vsled tega — dvojni ščavo,
Zdaj spozna, da to ni pravo,
Niti zdravo.
Štv. 1 Slovenska veljava; štv. 2 Primorski Slovenec; štv. 3 Laški urad; štv. 4 Nemški urad; štv. 5 Podestaria italiana; štv. 6 K. k. Professor; štv. 7 Deutsche Schule; štv. 8 Scuoia italiana.
Podoba V.
Hrvatski kmet v Primorji.
Ta s tujščino celo trojno slavo išče ; A v zahvalo sujejo ga na gnojišča: Tujci katerih komaj je perišče.
Štv. I srvatska veljava v Primorju ; št. 2 Hrvatski kmet iz Reškega Primorja ; štv. 3 nemška, 4 laška, 5 madžarska šola; štv. 6 Nemec, 1 Lah, 8 Madžar.
S tega Slavjan nauk si lepi Sebi, svojim v glavo ucepi,
Da pred vsem — jeziku tvojem'
Je veljavo preskrbeti,
Ako nečeš v domu svojem Bit podlaga tujca peti, limeti pane, kinjere, Prot,
Pa ostati — lačni le helot.
sie^-
je hudo razsajala, dne 23. julija v Zagorji oh Savi.
V črtrtek zbolelo je tukaj petnajst ljudi,
Kar pa v takoj vročini nič posebnega ni;	■
A ker sta bila od teb, dva v 2i. urah mrtva Trdili so splošno na mah vsi, da je to kolera.
Naš gospod zdravnik, misli si: to je budir Kriva sta temu češnje in novi krompir.
Ljudje se pa niso nikakor potolažili:
Vino in žganje pridno so pili.
Pa ženskam to pot ni bilo nikdar zadosti,
Niso ga mogli otroc’ prot’ gori nanostL Borovničeve in brinove star uže več let,
Šel je ta dan po grlu slastno liki med;
Napilo pa se jih je mnogo takč Da jim potem res slabo je bilč.
Se danes pa hodijo vsi klaverni okrog Jih lasje bolijo imajo mačkovi stok ;
Ker pa ni kolere bilo, ampak goli sami nemir,
So ga vstvarle zavidne babe (pardon) češnje pa novi krompir; Le štaounarji, krčmarji so se vprek veselili,
Kor so jim ti vino in žganje vse skoraj popili,
Toraj Zagorci, ne bojte se kolare!
Sezite po vaše piesnjeve tolarje.
Ko vas nenavadno po čevah zgaklja Spijte ga hitro en glažek al’ dva!
Zdravilo to pravo 'mata štaounar in oštir Ne pa zavidljive babo, češnje al’ novi krompir.
Krompiroslav Čehiovar.
Lesnika za Lahe
Morosini se zove oklopnica, katero ste spustili v morje, koliko vrišča po otročje ste mej svet pognali, pazite! da se vam ne pripeti drugi Fis, kajti avstrijski ribiči so spretni, ne bobnajo in trobijo v svet svoje moči; kadar pa prilika pride pokažejo, da so slavjanski junaki; da nemajo ne na suhem ne na morji pred laškimi velikani straha. (Admiral Persano je imenoval pri Visu avstrijske mornarje ribiče.)	Dr.
Ostudna gosenica
se nahaja v Gorici, pravijo, da jo po njenih širokih ustah sodijo, da je iz Števerjana; žival je nevarna sadju, osobito hruške bi vse pogrizla iu bog ve, če ne hi jej tudi sirk pod zobe prišel, ako ne bi imel trde luščine.
Krompir v oblicah
Bolnik: Gospod doktor, če malo več jem, pa sem poln, kar za počit.
Zdravnik: No, jaz pak če pijem; potolažite se! Zd.: Gospodje! Moja misel je, gledajmo zmagati mrzlico in silno žejo.
Bol.: O gospodje! vi glejte na mrzlico, žejo bom pa sam v kraj spravil.
■>*:-
*	*
Zd.: (Bolnik toži, da ga glava boli.) Ba, jaz bi za bolečine v glavi prav malo porajtal.
Bol.: Gospod doktor, jaz tudi, ko bi vas bolela
*
*	*
Bol. šena: Ah, gospod doktor, ali smem prevleči posteljo se novim perilom?
Zd.: O ja, najprvo bi se pa morala segreti se živalsko gorkoto: toraj pustite vašega moža eno noč v njej ležati.
*
*	*
Zd.: Ljuba žeoa, vaš mož je v velikej nevarnosti: roke in rame so mu hudo rudeče: on ima v najvišjej meri škarlatinko.
Žena: Gospod doktor, moj mož je barvar, on je zjutraj rudeče barval.
Zd.: Hm, potem bi mogoče bilo ga rešiti.
*
*	*
Tolažba v žalosti
Zd.: Ljubi moj, kako je kaj?
Bol.: Tako, tako, slabo — ne slišim.
Zd.: Kolikokrat sem vam že rekel, da ne pijte žganja.
Čez 14 dni
Zd.: No, kako je?
Bol: Ni treba vpiti, gospod doktor! Vaš svet sem ubogal, ne pijem žganja — in dobro slišim.
8 dni pozneje
Bol.: Kaj ste rekli gospod doktor ? zopet ne slišim. Zd.: Gotovo ste začeli žganje piti?
Bol: Da! gospod doktor; ker vse, kar sem doslej slišal, ni toliko vredno, kolikor glažek šnopsa! *
*	*
Zd.: Ljubi mož, ne morem vam zamolčati, meni vaša žena prav nič ne dopade.
Mož: Gospod doktor, glede tega imava oba enak okus.
*
*	*
Zd.: Tu vam zapišem medicino, ki vam bode pomagala; za vžiti je nagravžna; ali morete kaj nagravžnega vzeti?
Bol: (Proti sinu.) Nace.! pokliči mater, naj pride noter.
*
❖	*
Zd.: Ali je jeziček vaše žene že bolji?
Mož: Za božjo voljo, njemu nikar nič več ne storite.
*
*	*
Kmet: Gospod doktor, prosim hitro hitro — z menoj hodite, moj Matevžek je miš požrl!
Zd.: Koga, miš požrl? Na, tukaj mi pa moja umetnost ne pomore iz zadrege. Recite Ma-tevšku, če je miš požrl, najbolje je, da hitro še mačka požre.

Corriere žido-lahonsko glasilo pokarano po Jurji zbog slabe italijanščine, ktero v svojih predalih prodaja, svetuje goriškim Lahom (?), naj furlanščino govore mesto italijanščine, ktera jim vendar-le ne gre od rok. To so Lahi, pa še laščine ne umejo!
*
* *
Dr. M. hvaležen mož, povabil je občinski za-stop na večerjo, med ktero so se ta le jedila odlikovala :
Pečenka, ktera se je onkraj Judrija povalila, teleta, pa sočivje izrastlo pod roko importiranega Napolitana vodje laškega oddelka kmetijske šole.
Vino ni bilo iz kleti glasovitoga Mihe Furlani-ja tržca mnogovrstnih vin na Korenu. Ne vem zakaj ? — Da bi bila svečanost popolna, pomazal je nekdo čez noč velika vrata M. hiše z neko substanco, ktero naši kmetje v pomladi po vrtih razlivajo. Kultura!
*
* *
Pri deželnem zboru so oddali dve službi, o kterih Soča piše, da se nikakor slovenščine neveščim podeliti ne smeta. — In kdo sta novoimenovana ? Laha ! Trda Laha ! ! Tužna majka ! Tako skrbijo naši slovenski deželni očetje v odboru za lastno kri! In po takem, da „brošure narod begajo ?“ Pesek in nič kakor pesek v oči narodu, kterega le z besedami pitajo, — z djanji pa sovražne tujce redijo. Ko se bode zopet brošura, „ktera narod bega,! pisala, naj se ta čin zabilježi. Komentara ni treba !
* * *
Razpisani sta mesti višjih poštnih uradnikov. Razumi se samo po sebi, da slovenščine nevešči imajo prednost, a la P. Ni čudo, ako nam vlada slovenščine nevešče tujce vsiluje, vsaj deželni slovenski odborniki tudi tujce volč.
*
* *
Nekdo se oglasi za službo pri nekej županiji na Dolenjskem. Ko se predstavi županu, praša ga ta: Koliko jezikov pa govorite? Sedem! odgovori prosilec. In ti so ? Skoraj vsi slovenski! odgovori na to prosilec.
Vabilo na naročbo!
Ker smo na koncu prvega poluletja, vabimo torej vse gospode naročnike in tudi one prijatelje, kateri niso bili povabljeni, a še niso naročnino poslali, da je zadnji čas, da poravnajo svoj dolg. Zajedno pa vabimo ostale gospode, da se blago-vole naročiti za drugo poluletje. Dolžnike tirjamo z dopisnicami.
Ured. in imra?. „Jiirja11.
„Juri s pušo“piše. ^	-t
Gustelj na V. Veseli nas, da sto nas razumeli; dobremu delavcu ne odide plača. — P. č. g. D. v C. Okregali ste nas, verujte, da nam je teško, ker moramo na Dunaj po podobo pisariti in jih najpred popisati, pa še ne pomaga, le napčno narede. — N. v. K. Lepa hvala; nadejamo se večkrat kaj, list smo Vam odposlali. — Puntar v Gorici. Ajševci so spoštovanja vredni; no „šparajte" lesa. — G. V. G v P.
O Slovenskem Kuhelbadu v Ajševici smo uže oh dopis prejeli. |
Optične in telegrafične vrstno električno gonilno in premakljivo baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in novejši iznajdene strelo vršeno bode točno in v
aparate — kakor vsako-napravo, stroje, stalne za hišo in zdravnike iz-osobito priporoči eerk-šč. duhovščini svoje naj-vode. Vsako naročilo iz-najkrajšem času.
24—10	Trst, Via S. Lazzaro N. 2020.
Agencija za posredovanje
služeb in stanovanj
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi
pogodbami.	24—16
Piazza Ponterosso N,ro 2,1. nadstropje.
Podpisani priporoča slav. p. n. občinstvu svojo gostilno
“K
Na razpolago ima dobra vina in pivo po primernej nizkej ceni; kuhinja je izborna in postrežba točna. — Nadja so obilnega pohajanja od Slovencev I. MAVER.
Za vsakovrstno pecivo priporoča podpisan svojo obširno
PEKARIJO
19 — NA GRETI - 19
V zalogi ima na prodaj vsakovrstne moke. Prevzimlje v domačo peko: potice, pince, presniee in enake izdelke. Vsako naročilo se izvrši hitro in točno. Drag. Gruden.
Podpisani gostilničar priporoča svojo pred kratko časa odprto gostilno
mm* a vm
Piazza della Caserma
v kateroj ima mnogovrstna najboljša vina in ukusno pivo, tor izvrstno kuhinjo z dobro in točno postrežbo. I. Peterlin.
J^ira in cvetjP
zbirka vsakovrstnih pesnij
dobi se pri našem uredništvu po
60 kr. franko na dom.
Dobro znana nefcarija
Josipa Seleša
»"Via d. c 11’-£ucq.'a.ed.otto«
ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »ohceti« itd.
Anton JBonne
krojaški mojster
TEST — Piazza S. Caterina 1 — TRST
odlikovan z svetinjo na razstavi leta 1882. v Trsta, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primernej ceni. V svojej zalogi ima na razpolago najbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročita. — 12-5
kr. m
vstrijs. kretala
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila
v bankah pri	24—10
4-dnevni odkaz 3°/0 8-dnevni odkaz V/toj0 30-dnevni odkaz •'i1/2‘70 v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 370 3-mesečni odkaz 3‘/4o/0 6-mesečni odkaz 3%0/(l
Okrožni otdel
bankah ~'/30/o kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. apotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, ropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, rad, Grac, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Saleburg brez troškov. upu ja in prodaja diviz, efektov,
tako
ovčcnjo kuponov pri 78°/0 provizijona. revizija na \Varrante, uvoti na spora-mljenje pri otvorenju kredita v Londonu Parizu l/«Vo provizije za 3 mesece. Na efekte 6°/0 letnih kamatov od eska od f. 1000 ; za večjo vsote gla-m posebnega sporazumljenja.
V TRSTU, 1. junija 1885.
!Kdor se hoče smijati!
naroči naj se na
Wlil
šaljiii „Jarjat talar
II- letiCLlls:, za, leto 1SQS,
kateri bode prinesel obilo smešnega gradiva, pripovedk in humoresk z ličnimi podobami. ,,Jurij“ bode v svojem Koledarju bril burke s prerokovanjem raznih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi Ugank, izrekov in smešnih pesnij mn ne bode zmanjkalo. — Izšel bode uže oktobra meseca. — Cena mu je 5,? kr. — Pisma in naročnino
upravništvu „Jurja s pušo", v Trstu
novi prodajal-nici
frisnega sadja
Via S. Giovanni, prodaja izvrstne ,pomidoro‘ kilo po kr.: 14-36, krompir 12, grah frišni 2i, mandarini2 in banane 10 k. kom., pavova peresa za nakit 24 kr. dvanajstina. Vsak dan prevzame naročila zaodpošiljatev sadja, rib in zelenja od 5 kilgr dalje po primernej ceni. Ambalaža in od-pošiijatev sta prosti stroškov.
11 m
Trst-ffrao.

POZOR PROTI PONAREJENJU
lek
odobren po e. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških.
Dosežni uspeh:	vsakoršna nerazpoložnost,
neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (he- j moroide), povracljive mrzlice, vodenica, pra-nica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. Z vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
NB. Pozor proti ponarejenju!
Da bi dobivanje leka olajšal, zalaga ž njim | izdelovatelj vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.
HT-tz-omica.: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu :	Via S. Lazzaro 1.
nrnamvNOčc iiora nozoa
& ■ c
I
I
I
»
I
I
I
I
i
i
\
I
i
»
i
i
>
F. Raffaelli, !SrSy!pJ^aNB-Na. »Ju.rjev koiedar“.se more
slovenskemu občinstvu svojo zalogo vsakovrstnih knjig. Tudi se dobi nedavno izašla knjiga „Slavia Italiana* po gld. 1.20 zv. „Lira in Cvetje* po 55 kr. in druge zabavno in poučljive knjige več jezikov.
naročiti pri našem uredništvu. — „Lira in Cvetje*1 se dobi tudi pri knjigotržcu Raffaelli-u, Borsni trg.
|o	Q|
Begrundet von
Otto von Corvin unđ Fr. W. Held.
Id	©I
■	Xweite ganzlith umgearbeilele Auflagc.	1
Mit 2500 AbMldungen,
i 90 Tontafeln, 19 Karten etc. ®
Zn beziehen in 4 Ausgaben:
1.	In 142 Lieferungen a 50 Pf.
2.	In 24 Abteilungen a 3 Ji
3.	In 8 Banden geheftet Ji 89. 50.
10 4. In 8 Banden eleg. gebunden Ji 82. G

Mm
Prospekte werden iiberallhin gratis und portofrei gesandt.	O]
Bestelluugon auf das Werk nehmen entgegen alle Buchhandlungen sowie auch
die Verlagsbuchhandhmg.
Leipzig. ^
Berlin.
»•••••••• e • • ••••••••—