Uprava, letnik VII, 2/2009 117 Strokovni ~lanek Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije UDK: 328(497.4):061.1EU Lovro Lon~ar lovro.loncar gmail.com IZVLE^EK Slovenija je v ~asu od 1. januarja 2008 do 30. junija 2008 kot prva nova ~lanica Evropske unije (EU) predsedovala Svetu EU. Dr!avni zbor Republike Slovenije je !e v za~etku leta 2005 pristopil k za~etku priprav in aktivnosti v ~asu predsedovanja Svetu EU v okviru tradicionalne vloge, ki jo imajo parla- menti dr!av ~lanic EU, ki predsedujejo Svetu EU. Dr!avni zbor Republike Slovenije je imel pri pripravah in izvedbi aktivnosti v ~asu predsedovanja posebno, specifi~no vlogo. Aktivnosti so zahtevale poseben pristop v vodenju in koordiniranju t.i. »projekta predsedovanja« v okviru Dr!avnega zbora Republike Slovenije. V ~lanku so prikazane klju~ne aktivnosti pred in med predsedovanjem Svetu EU v Dr!avnem zboru RS, pred- vsem priprave na dogodke in njihovo samo izvedbo, ki so uporabne v vsakem ~asu za izvedbo podobnih nalog oz. projektov. Klju~ne besede: Državni zbor Republike Slovenije, predsedovanje Svetu EU, organizacijske priprave, projektna skupina, službe Državnega zbora JEL: 022 Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 118 1. Uvod V ~asu predsedovanja nacionalni parlamenti predsedujejo medparlamen- tarnim zasedanjem na treh ravneh (Državni zbor, 2006): 1. Predsedovanje Konferenci odborov za evropske zadeve (COSAC), ki jo sestavljajo do {est~lanske delegacije parlamentarnih odborov za evrop- ske zadeve držav ~lanic EU in Evropskega parlamenta, kot opazovalci pa so vabljeni tudi po trije predstavniki držav kandidatk. 2. Medparlamentarna sre~anja drugih odborov nacionalnih parlamentov, ki jih organizira predsedstvo. Poleg sre~anja odborov za zunanjo politiko, ki je stalnica vsakega predsedovanja, lahko nacionalni parlament pred- sedujo~e države organizira tudi sre~anja nekaterih drugih odborov . Po tradiciji so to tri do {tiri sre~anja, na katera so vabljeni predsedniki delovnih teles obeh domov parlamentov (v primeru dvodomnosti) držav ~lanic EU, pristopnic in kandidatk ter predstavniki Evropskega parla- menta. 3. Medparlamentarna sre~anja v sodelovanju z Evropskim parlamentom (EP) – sopredsedovanje skupnim medparlamentarnim sre~anjem v Bruslju. Gre za dva tipa sre~anj: skupna sre~anja odbora EP z delegaci- jami nacionalnih parlamentarnih odborov in horizontalna sre~anja. Vse navedene aktivnosti so potekale tudi v ~asu predsedovanja Slovenije Svetu EU (v nadaljevanju: predsedovanje): konferenca COSAC maja 2008 na Brdu; v veliki dvorani Državnega zbora {est medparlamentarnih sre~anj od- borov nacionalnih parlamentov; tri medparlamentarna sre~anja v soorganizaciji z Evropskim parlamentom v Bruslju; Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni zbor) pa je gostil tudi obisk predsednika Evropskega parlamenta; sestanek predsednikov parlamentov t.i. predsedujo~ega tria (Nem~ije, Por- tugalske, Slovenije) in Francije kot naslednje predsedujo~e države ter pred- sednika Evropskega parlamenta; sodeloval je pri izvedbi Kolokvija Skup{~ine Zahodnoevropske unije (ZEU) in pri realizaciji sre~anja Transatlantskega zakonodajnega dialoga. Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 119 2. Odlo~itev za predsedovanje Novembra leta 2004 je bila Sloveniji ponujena priložnost, da kot prva nova ~lanica EU po {iritvi EU leta 2004 prevzame v skladu s predlaganim na~rtom predsedovanja posameznih ~lanic EU predsedovanje Svetu EU. Na tej podlagi je Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) 10. novembra 2004 v Državni zbor Republike Slovenije predložila Informacijo o vrstnem redu predse- dovanja Svetu Evropske unije in Evropskemu svetu po letu 2006 (Vlada, 2004). V skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, {tev. 34/2004) je Kolegij predsednika Državnega zbora na svoji seji dne 16. 11. 2004 sprejel sklep, da Državni zbor na seji obrav- nava in sprejme stali{~e Republike Slovenije o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije in Evropskemu svetu. Glede na to, da je bil takrat že za~et postopek sprejema Pogodbe o ustavi za Evropo po ~lanicah EU, je Državni zbor na predlog Vlade naslednji dan po kolegiju na seji sprejel stali{~e Republike Slovenije, da »v primeru, da Pogodba o Ustavi za Evropo stopi v veljavo do konca leta 2006, Republika Slovenija sprejme predsedovanje Svetu Evropske unije v prvi skupini držav, v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2008, in ga, v primeru, da se predsedovanje ne bo izvajalo skupno, izvaja v prvi polovici leta 2008. V primeru, da Pogodba o ustavi za Ev- ropo ne stopi v veljavo do konca leta 2006, Republika Slovenija sprejme pred- sedovanje Evropskemu Svetu in Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008« (Vlada, 2004). S to odlo~itvijo in kasneje v Bruslju s potrditvijo na{ega predse- dovanja so se dejansko za~ele vsebinske in tehni~ne priprave na predsedo- vanje. Glede na znana dejstva o kasnej{em postopku sprejema Pogodbe o ustavi za Evropo po ~lanicah EU je Slovenija torej predsedovala v prvi polovici leta 2008. 3. Vsebinske priprave na predsedovanje v Dr!avnem zboru Vlada je bila v skladu s svojo ustavno vlogo in pristojnostmi nosilka aktiv- nosti predsedovanja, kar pomeni, da je imela nosilno vlogo in odgovornost pri predsedovanju, seveda pa sta ob vsakem predsedovanju posamezne ~lanice Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 120 pomembni tudi vloga in aktivnost nacionalnih parlamentov ter drugih institucij in organov. Predsedovanje je nacionalni projekt. Vsebinska dolo~itev aktivnosti za ~as predsedovanja je po sami odlo~itvi o sprejemu predsedovanja najpomembnej{a odlo~itev Državnega zbora. K dolo~itvi aktivnosti v ~asu predsedovanja je Državni zbor pristopil v za~etku leta 2006. Klju~ne odlo~itve v zvezi z aktivnostmi Državnega zbora v obdobju priprav in predsedovanja je sprejemal kolegij predsednika Državnega zbora. Aktivnosti je vodil oziroma usklajeval predsednik Državnega zbora v sodelovanju z gener- alnim sekretarjem Državnega zbora in projektno skupino v Državnem zboru za pripravo na predsedovanje Republike Slovenije Evropski uniji od 1. 1. 2008 do 30. 6. 2008 (v nadaljevanju: projektna skupina) (Državni zbor, 2006b). Pri tem je bilo izredno pomembno, da je bil predhodno usklajen ~asovni plan rednega dela Državnega zbora, program predsedovanja na parlamentarni ravni in program drugih mednarodnih aktivnosti v ~asu predsedovanja v Državnem zboru. Gen- eralni sekretar Državnega zbora je v sodelovanju s projektno skupino redno seznanjal kolegij predsednika Državnega zbora o poteku priprav na predsedo- vanje v Državnem zboru. Na posvetu z vodji poslanskih skupin je bilo v za~etku marca 2006 na pred- log strokovnih služb Državnega zbora obravnavano gradivo Predlog priprav na predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU od 1. 1. 2008 do 30. 6. 2008 – parlamentarni vidik (Državni zbor, 2006), iz katerega so bile razvidne možne okvirne vsebinske aktivnosti oz. obveznosti v Državnem zboru v ~asu predse- dovanja. Gradivo so obravnavali tudi predsedniki delovnih teles. Parlamentarni vidik oz. obseg predsedovanja EU posameznih nacionalnih parlamentov doslej ni bil nikoli formalno dolo~en oz. opredeljen, saj je odlo~itev o vklju~enosti posameznega nacionalnega parlamenta v proces predsedovanja posamezne ~lanice EU bolj stvar tradicije kot dejanskih formalnih obveznosti nacionalnih parlamentov. Edini dokument, ki opredeljuje sodelovanje nacional- nih parlamentov v ~asu predsedovanja, so t.i. Ha{ke smernice (Smernice o medparlamentarnem sodelovanju, sprejete na Konferenci predsednikov parla- mentov držav ~lanic EU v Haagu dne 3. 7. 2007). O metodah, na~inih in vzorcih sodelovanja nacionalnih parlamentov v ~asu predsedovanja ob~asno raz- pravljajo tudi predsedniki parlamentov držav ~lanic EU, kandidatk in Evropskega parlamenta. Stopnja vklju~enosti v proces predsedovanja je torej avtonomna odlo~itev posameznega nacionalnega parlamenta. Formalno so v skladu s pro- tokolom k Amsterdamski pogodbi (Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 121 EU, 1997) obvezna le sre~anja COSAC, tradicionalno pa je zaželjeno sre~anje odborov za zunanjo politiko (COFACC). Iz dosedanjih predsedovanj se pri or- ganizaciji sre~anj v ~asu predsedovanja nacionalnih parlamentov najve~krat uporablja model, pri katerem organizirajo ve~ sre~anj odborov (poleg omenjenih dveh vsaj {e tri ali {tiri sre~anja odborov) ter pri dolo~itvi odborov sledijo pretekli praksi držav, ki so že predsedovale, in predvsem konkretnemu pro- gramu predsedovanja. Državni zbor je poglavitne informacije o metodologiji in o na~inih predse- dovanja ~rpal iz izku{enj avstrijskega predsedstva, ~eprav je bil pred tem nare- jen kraj{i vsebinski pregled predsedovanj in praks ter standardov držav, ki so predsedovale Svetu EU pred Slovenijo. Avstrijski model predsedovanja na parlamentarni ravni je službam Držav- nega zbora pri pripravah in izvedbi predsedovanja služil kot najprimernej{i vzorec iz ve~ razlogov (Državni zbor se na politi~ni ravni ni nikoli odlo~al o tem, kateremu dosedanjemu modelu bo sledil pri izvedbi predsedovanja). Poleg geografske in ~asovne bližine predsedovanja (Avstrija je predsedovala EU v ~asu, ko je Slovenija za~ela s pripravami), je Avstrija na parlamentarnem nivoju predsedovala s {tevil~no relativno zelo majhnimi kadrovskimi resursi, kar je bil tudi cilj služb Državnega zbora. Avstrija je k predsedovanju pristopila sis- temati~no in je imela pozitivne izku{nje na podro~ju organiziranja skupnih par- lamentarnih sre~anj v Bruslju, ki jih organizirata evropski parlament in nacionalni parlament, ter skupnih sre~anj odborov, njen prora~un za predsedovanje je bil primerljiv s finan~nimi na~rti stro{kov za predsedovanje v Državnem zboru. Finski model parlamentarnega predsedovanja, s katerim so se službe tudi seznanile, je bil organizacijsko glede na strukturo in pristojnosti znotraj parla- menta preve~ poseben, portugalski model pa je bil za obseg slovenskega pred- sedovanja stro{kovno in kadrovsko preob{iren. Odlo~itve, katera sre~anja bo v ~asu predsedovanja organiziral Državni zbor, so torej temeljile na prioritetah predsedovanja Slovenije EU in na dose- danjih praksah pri parlamentarnem predsedovanju ter na vsebinskih prioritetah posameznih delovnih teles (odborov) v Državnem zboru. Prvo formalno odlo~itev v zvezi z na~inom priprav na predsedovanje v Državnem zboru je kolegij predsednika Državnega zbora obravnaval dne 14. julija 2006, ko so ~lani kolegija sprejeli predlog aktivnosti Državnega zbora v obdobju predsedovanja EU od 1. 1. 2008 do 30. 6. 2008 (Državni zbor, 2006a), s katerim so dolo~ili usklajene datume sre~anj delovnih teles, ki bodo organizirala sre~anja predsednikov odborov v ~asu predsedovanja, s celotnim koledarjem Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 122 predsedovanja Slovenije, saj je pomembno, da se datumi klju~nih sre~anj med predsedovanjem ne prekrivajo tako z vsebinskega vidika kot z vidika udeležbe gostov. Najtežje je bilo uskladiti in dolo~iti delovna telesa, ki bodo imela sre~anja v Državnem zboru. Po odlo~itvi kolegija naj bi poleg sestanka predsedni{ke trojke COSAC in XXXIX. zasedanja COSAC, ki sta dolo~ena v poslovniku COSAC, ter tradicionalne konference predsednikov Odborov za zunanjo politiko, dolo~ili {e sre~anja {tirih odborov. Na delovnih pogovorih se je namre~ izkazalo, da je za organizacijo sre~anj in za nekatere teme zainteresiranih ve~ odborov in da bi ob tem posamezno sre~anje lahko soorganizirala tudi po dva odbora (Državni zbor, 2007). Na 95. seji Kolegija predsednika Državnega zbora dne 20. aprila 2007 je bil potrjen ~asovni in vsebinski razpored sestankov odborov nacionalnih parlamen- tov (Državni zbor, 2007a), ki so potekali v Državnem zboru v ~asu predsedo- vanja, hkrati pa se je Kolegij seznanil z informacijo o predvidenih medparlamen- tarnih sre~anjih v sodelovanju z Evropskim parlamentom ter drugih možnih sre~anjih v Državnem zboru v ~asu predsedovanja (npr.: sre~anje Skup{~ine Zahodnoevropske unije in sre~anje Transatlantskega zakonodajnega dialoga). Kolegij predsednika Državnega zbora je program dokon~no dopolnil julija 2007 s sre~anjem odborov za obrambo in sre~anjem Skup{~ine Zahodnoevropske unije. Državni zbor se je na svoji 34. redni seji dne 18. decembra 2007 seznanil z Informacijo o dejavnostih Državnega zbora Republike Slovenije v ~asu predse- dovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije (januar–junij 2008) – EPA 1784-IV (Državni zbor, 2007b). Slovenija je do sedaj po dostopnih informacijah tudi edina predsedujo~a država, ki je o temah (vsebini) posameznih parlamen- tarnih sre~anj pred nastopom predsedovanja razpravljala v obliki informacije na plenarni seji parlamenta (na seji Državnega zbora). S tem je bila tudi {ir{a jav- nost seznanjena z vsebinskimi parlamentarnimi poudarki predsedovanja EU. Dogodki oz. sre~anja so bili zaprti za javnost, z izjemo sre~anja trojke CO- SAC in XXXIX. zasedanja COSAC, ki sta po poslovniku javna, ter Konference predsednikov odborov za obrambo in Odborov za kulturo. Predsednika Državnega zbora in Državnega sveta sta 23. oktobra 2007 podpisala Dogovor o sodelovanju Državnega zbora in Državnega sveta pri usmer- janju aktivnosti v ~asu priprav na predsedovanje in v ~asu predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije (Državni zbor, 2007c). V dogovoru sta opredelila na~in sodelovanja pri sre~anju odborov, sre~anjih z Evropskim parlamentom ter Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 123 na~in delitve stro{kov pri organizaciji skupnih dogodkov. Po zbranih informacijah je to prvi tovrstni formalni dogovor o pripravah in izvedbi predsedovanja med dvema domovoma, morda tudi iz razloga specifi~nosti ustavnega položaja in pristojnosti ter Državnega zbora in Državnega sveta (v drugih državah je sistem dvodom- nosti bolj jasen in definiran v smislu pristojnosti posameznih domov v med- narodnih zadevah – t.i. popolni dvodomni sistem). Sporazum je izhajal iz us- tavne in zakonske opredelitve položaja in pristojnosti Državnega zbora in Državnega sveta, v želji po usklajenem in uspe{nem sodelovanju med obema domovoma v ~asu predsedovanja EU. Bistvo dogovora je bila tehni~na razde- litev pristojnosti pri organizaciji sre~anj nacionalnih parlamentov, kjer je poudar- jena vodilna vloga Državnega zbora in sestava delegacij v razmerju 2 : 1 v korist Državnega zbora. Preglednica 1: Koledar dogodkov, povezanih s predsedovanjem Republike Slovenije Svetu Evropske unije DATUM DOGODEK DELOVNO TELO 2007 11. in 12. oktober Obisk Odbora za zunanjo politiko EP (AFET) v RS Odbor za zunanjo politiko 17. in 18. oktober Obisk Odbora za razvoj EP (DEVE) v RS Odbor za zunanjo politiko Odbor za gospodarstvo Predsednik DZ 18. oktober Obisk Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve EP (EMPL) v RS Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Odbor za zadeve EU 26. in 27. november Obisk Odbora za gospodarstvo in monetarne zadeve EP (ECON) v RS Odbor za gospodarstvo Odbor za finance in monetarno politiko 30. november Obisk odbora za pravne zadeve EP (JURI) v RS Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje 20. december Obisk Konference predsednikov Evropskega parlamenta v RS – dialog z mladimi Predsednik Državnega zbora in Kolegij predsednika Državnega zbora Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 124 2008 8. januar Obisk predsednika Evropskega parlamenta Predsednik Državnega zbora 11. januar Sestanek predsednikov parla- mentov predsedujo~ega Tria in Francije ter predsednika Evrop- skega parlamenta Predsednik Državnega zbora Predsednik Odbora za zadeve Evropske unije Predsednik Odbora za zunanjo politiko 21. januar Sre~anje predsednikov odborov, pristojnih za energetiko Predsednik Odbora za gospodars- tvo Predsednik Odbora za okolje in prostor 11. in 12. februar Skupno parlamentarno sre~anje o Lizbonski strategiji (v sodelovanju z Evropskim parlamentom) Predsednik Državnega zbora Predsednik Odbora za gospodars- tvo Predsednik Odbora za delo, druži- no, socialne zadeve in invalide ~lan Odbora za zadeve Evropske unije 17. in 18. februar Sre~anje predsednikov parlamen- tarnih odborov za evropske zade- ve in Trojke Predsednik Odbora za zadeve Evropske unije 2. in 3. marec Konferenca predsednikov Odbo- rov za obrambo Predsednik Odbora za obrambo 4. in 5. marec Kolokvij Skup{~ine ZEU Delegacija Državnega zbora v Skup{~ini ZEU 17. in 18. marec Konferenca predsednikov Odbo- rov za zunanjo politiko Predsednik Odbora za zunanjo politiko 14. april Sre~anje predsednikov Odborov za kulturo, {olstvo in {port Predsednik Odbora za kulturo, {olstvo in {port 7. in 8. maj XXXIX. zasedanje COSAC Odbor za zadeve Evropske unije 24. in 25. maj Transatlantski zakonodajni dialog Predsednik Državnega zbora 26. in 27. maj Skupno parlamentarno sre~anje »Doseganje Evropske perspekti- ve za Jugovzhodno Evropo« (v sodelovanju z Evropskim parla- mentom) Predsednik Državnega zbora Predsednik Odbora za zunanjo politiko Predsednik Odbora za zadeve Evropske unije 2. junij Sre~anje predsednikov Odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 26. junij Skupno sre~anje parlamentarnih odborov za razvoj (v sodelovanju z Evropskim parlamentom) ~lan Odbora za zunanjo politiko Vir: Informacija o dejavnostih Državnega zbora Republike Slovenije v ~asu predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije (januar–junij 2008) – EPA 1784-IV (Državni zbor, 2007b.) Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 125 Za vsebinsko pripravo parlamentarnih sre~anj so bila odgovorna posa- mezna delovna telesa (predsedniki odborov oz. strokovne službe Državnega zbora), kar pomeni odgovornost za dolo~itev tem, govornikov, uskladitev pro- grama, spremljanje poteka sestanka, pripravo morebitnih zaklju~kov itd. Sre~anja v okviru predsedovanja na parlamentarnem nivoju v temelju niso strukturirana tako, da bi nujno vodila do skupnih formalnih sklepov in enotnih zaklju~kov, gre bolj za razpravo parlamentarcev o klju~nih, aktualnih izzivih predsedovanja, s poudarki na koledarju aktivnosti in prioritetah predsedujo~e države, gre za seznanjanje predsedujo~ih o vsebinskih prioritetah formacijam Sveta EU, za izmenjavo mnenj s predstavniki Evropske komisije ter parlamenta. Tako je bilo sre~anje Odbora za energetiko in okolje parlamentov držav ~lanic EU, Evropskega parlamenta in parlamentov držav kandidatk namenjeno razpravi o trajnostni energetski politiki EU s poudarkom na sodelovanju s sosednjimi regijami ter na podnebnih spremembah v lu~i novega podnebno- energetskega paketa Evropske komisije. Razprava je bila posve~ena tudi ener- getskemu sodelovanju v Jugovzhodni Evropi, katere politi~na stabilnost je klju~na za razvoj regije, hkrati pa je to tudi pogoj za gospodarsko in energetsko stabilnost. V okviru sre~anja predsedni{ke trojke COSAC ter XXXIX. zasedanja CO- SAC je bil poudarek na pregledu sodelovanja med Evropsko komisijo in nacional- nimi parlamenti ter specifi~nih temah, predvsem je bil namenjen razpravi o sodelovanju med Evropsko komisijo in nacionalnimi parlamenti o približevanju Evropske unije njenim državljanom ter medgeneracijski solidarnosti z aktivnim vklju~evanjem starej{ih v družbo. Udeleženci sre~anja so razpravljali tudi o iz- zivih, povezanih s sodelovanjem Evropske unije z državami Zahodnega Balkana na podro~ju notranjih zadev. Ob za~etku novega triletnega obdobja izvajanja prenovljene Lizbonske strategije je bila na majskem sre~anju v sredi{~u pozor- nosti tudi razprava o doseganju ciljev te strategije, ki bo usmerjena na prenos inovacij v gospodarstvo in na ve~anje konkuren~nosti v povezavi z odgovornim ravnanjem z okoljem kot odzivom na podnebne spremembe. Odbor za obrambo je na svojem sre~anju razpravljal o glavnih aktivnostih evropske varnostne in obrambne politike v ~asu slovenskega predsedovanja, ki so bile usmerjene zlasti na podro~ja Zahodnega Balkana, na operacije kriznega odzivanja, na razvoj in krepitev voja{kih zmogljivosti ter na razvoj evropske obrambne agencije. Odbor za zunanjo politiko se je na svojem sre~anju osredoto~il na {tevilne aktualne zunanjepoliti~ne izzive: vpra{anje skupne zunanje politike unije, {iritev Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 126 EU, evropsko sosedsko politiko, odnose s strate{kimi partnerji. Na sre~anju je bila posebna pozornost namenjena predvsem evropski perspektivi držav Zaho- dnega Balkana, kar je bila tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedstva. Odbor za kulturo je razpravljal o pomenu, razli~nih vidikih in ciljih medkul- turnega dialoga, ki so bili v evropskem letu medkulturnega dialoga pomemben dejavnik evropskega združevanja in uresni~evanja skupnih ciljev. Klju~ni cilj razprave je bil pri državljanih EU in politiki ozavestiti pomen kulture in {e pose- bej medkulturnega dialoga, spoznati, kako pomembno je strate{ko poznavanje in zagotavljanje doslednega spo{tovanja bogastva razli~nih kultur in jezikovne raznolikosti v Evropi, kar naj bi med evropskimi državljani okrepilo zavedanje o skupnih vrednotah kot trajnemu temelju Evropske unije. Odbor za kmetijstvo se je osredoto~il na vpra{anje prihodnosti Skupne kmetijske politike in pre- hranske varnosti ter vpliv podnebnih sprememb na kmetijsko proizvodnjo. 4. Organizacijske priprave na predsedovanje v Dr!avnem zboru 4.1 Ustanovitev projektne skupine Državni zbor je moral tudi zaradi pravo~asnih organizacijskih priprav ~im prej sprejeti odlo~itev, katera sre~anja bo gostil in kdaj, da so lahko v strokovnih službah Državnega zbora pristopili k organizacijskim pripravam za njihovo iz- vedbo. Organizacijska posebnost slovenskega predsedovanja je bila {tevil~no kadrovska skromnost, ki pa se je operativno izkazala za dobro odlo~itev. Po informacijah je bila slovenska posebnost tudi posebna skupina, ki se je ukvar- jala z vsemi vpra{anji predsedovanja. Po potrebi in v skladu z nalogami so bile v priprave in izvedbo projekta vklju~ene vse službe Državnega zbora. Generalni sekretar je za izvedbo aktivnosti v ~asu predsedovanja apri- la 2006 s sklepom ustanovil in imenoval pet~lansko projektno skupino za prip- rave na predsedovanje, ki se je po potrebi kadrovsko dopolnjevala (Državni zbor, 2006b). Naloga projektne skupine je bila priprava in izvedba vseh aktivnosti za dogodke Državnega zbora v ~asu predsedovanja in ob tem tudi koordinacija z Vlado. Pomembno je izpostaviti zelo dobro sodelovanje in koordinacijo s službami Vlade, s ~imer je bilo prepre~eno morebitno podvajanje aktivnosti in predvsem zmanj{anje nepotrebnih dodatnih stro{kov (npr. darila, prevozi, varovanje …). Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 127 Njihovo kakovostno delo je zagotovo odlo~ilno prispevalo k uspe{ni organizaci- jski izvedbi programa. Projektna skupina je bila gonilna sila organizacijskih priprav na predsedo- vanje. V ~asu priprav so ~lani skupine obiskali avstrijski in portugalski parla- ment, kjer so predstavili svoje izku{nje v zvezi s predsedovanjem. Takoj po imenovanju projektne skupine za pripravo na predsedovanje in oblikovanju delovnih podskupin za vsebinsko pripravo posameznih dogodkov je bil skupni sestanek z vsemi vodji služb in uslužbenci v Državnem zboru, vklju~enimi v projekt predsedovanja, in predsedniki delovnih teles (odborov). Na sestanku sta bila predstavljena koncept in organizacijska struktura priprav in izvedbe posameznih dogodkov, porazdeljene so bile naloge in obveznosti, da bi s tem prepre~ili morebitna podvajanja aktivnosti oz. pristojnosti. 4.2 Organizacijske naloge Vsako sre~anje je zahtevalo posebno pripravo in prilagoditev specifi~nim zahtevam dogodka. Slovenija in Ljubljana, kot glavno mesto, sta logisti~no omejeni in zaradi tega je bila potrebna skrbna koordinacija datumov posameznih dogodkov zaradi morebitnih logisti~nih problemov, kot so npr. hotelske namestitve. V glavnem so bile naloge za organizacijo sre~anja naslednje: priprava in lokalna organizacija sestanka, zagotovitev ustreznega {tevila sob v hotelih, prevoz udeležencev v okviru programa, zagotovitev pisnih prevodov gradiv v slovenski, angle{ki in francoski jezik, namestitev in uporaba opreme za simultano prevajanje, avdio-video opreme v sejnih dvoranah, vklju~no s tehni~no pomo~jo, zagotovitev razli~nih storitev za udeležence sestanka – telefon, tele- faks, dostop do internetne povezave …, uradni obedi oz. sprejemi, pija~a (kava, ~aj, sokovi, voda) med odmori, ustno prevajanje v angle{~ino, franco{~ino in sloven{~ino, razmnoževanje dokumentov za zasedanje, stro{ki bivanja povabljenih govornikov (po potrebi), kulturna promocija (razstave, umetni{ki nastopi …). Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 128 Organizacijsko najbolj zahtevno je sre~anje COSAC, saj poleg velikega {tevila udeležencev predstavlja velik izziv tako organizacijsko kot finan~no pre- vajanje v 23 jezikov EU. Pri organizaciji tega dogodka je Državni zbor kot nosilec v skladu z dogovorom sodeloval z Državnim svetom. 4.3 Priprava slu!b Dr!avnega zbora na predsedovanje Z ustanovitvijo projektne skupine (Državni zbor, 2006b) je bila aprila 2006 na novo za~asno postavljena organizacijska struktura oz. hierarhija znotraj služb Državnega zbora za ~as priprav in izvedbe projekta predsedovanja (slika 1), ki je omogo~ala kakovostno in u~inkovito izvedbo nalog v zvezi s predsedovanjem. Projektna skupina je s svojimi nalogami in pooblastili pridobila potrebnp opera- tivno mo~ za izvedbo pri~akovanih aktivnosti, da je lahko u~inkovito izvajala vse naloge. Za potrebe predsedovanja so bili v Državnem zboru sprejeti nekateri novi interni akti (npr.: poseben pravilnik, ki je dolo~al kriterije za finan~ne do- datke uslužbencem, udeleženim v projektu predsedovanja; vzpostavljena je bila ~asovnica z roki za izvedbo posameznih aktivnosti,…). Slika 1: Organizacijska shema vodenja in koordinacije projekta predsedovanja v Dr!avnem zboru KOLEGIJ PREDSEDNIKA DZ GENERALNI SEKRETAR PROJEKTNA SKUPINA DELOVNA TELESA (DELOVNE PODSKUPINE) SLU BE DZ KOLEGIJ PREDSEDNIKA DZ GENERALNI SEKRETAR PROJEKTNA SKUPINA DELOVNA TELESA (DELOVNE PODSKUPINE) SLU BE DZ Vir: avtor Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 129 V prora~unu za leto 2007 in za leto 2008 je imel Državni zbor predvidena sredstva za deset novih zaposlitev za potrebe predsedovanja. V skladu s poslovnikom COSAC-a je moral zagotoviti tudi svojega predstavnika v sekre- tariatu COSAC-a, ki ima sedež v Evropskem parlamentu v Bruslju, za obdobje 18 mesecev (od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2008). Dejansko pa je Državni zbor do za~etka predsedovanja in v ~asu predsedovanja za potrebe projekta predsedo- vanja zaposlil {tiri nove sodelavce za dolo~en ~as do konca predsedovanja (Državni zbor, 2008). Za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti, povezanih s predsedovanjem, je bilo treba zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedbo tudi v delovnih telesih (delov- nih podskupinah), v katerih je sodelovalo 21 uslužbencev, ki so pripravljali in opravljali vsebinske naloge posameznih sre~anj odborov. Pomanjkanje lastnih kadrov se je pokazalo predvsem na podro~ju prevajanja, protokola in na po- dro~ju odnosov z javnostmi. Druge kadrovske potrebe so se za~asno re{evale z zaposlenimi znotraj služb Državnega zbora. Za potrebe priprav in izvedbe predsedovanja je bilo organiziranih nekaj seminarjev in usposabljanj za uslužbence, sodelujo~e v projektu, predvsem na podro~ju jezikovnega usposabljanja za razli~ne ravni uslužbencev. Uslužbenci avstrijskega parlamenta so na enodnevnem seminarju v Državnem zboru pred- stavili svoje izku{nje pri predsedovanju. Predstavniki Vlade so na posebnem predavanju predstavili razli~ne tehni~ne vidike predsedovanja posamezne države. Konec oktobra 2007 je skupina uslužbencev Državnega zbora, sode- lujo~ih na projektu predsedovanja, obiskala Evropski parlament, kjer se je seznanila s klju~nimi zna~ilnostmi priprav skupnih dogodkov oz. sre~anj Evrop- skega parlamenta in predsedujo~e države. V okviru priprav na predsedovanje sta dve uslužbenki Državnega zbora dva tedna stažirali na Dunaju v avstrijskem parlamentu. Služba za odnose z javnostmi v Državnem zboru je skrbela za ustrezno in sistemati~no informiranje medijev ter za pripravo sporo~il za javnost in po pot- rebi organizirala izjave za medije, poskrbela pa je tudi za postavitev spletne strani predsedovanja s povezavami na druge ustrezne spletne naslove, pred- vsem pa za ažurne podatke in informacije o aktualnih dogodkih pri pripravi in izvedbi predsedovanja. Vlada je izbrala celostno podobo predsedovanja, ki se je deloma uporabljala pri predsedovanju za potrebe Državnega zbora. Najbolj pomemben medij za komuniciranje z javnostmi je bilo v ~asu pred- sedovanja novo spletno mesto Državnega zbora. Novo spletno mesto je bilo za javnost objavljeno v za~etku meseca decembra 2007 (Državni zbor, 2009). Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 130 Spletno mesto je bilo zasnovano po ~asovnem zaporedju posameznega dogodka v Državnem zboru ali drugod (npr. v Evropskem parlamentu v Bruslju). Pripravljeno je bilo v slovenskem, angle{kem in francoskem jeziku. Na spletni strani predsedovanja je bilo objavljenih 1.253.020 znakov be- sedila, 91 priponk v Wordovi ali PDF obliki in 624 fotografij. Obiskovalci so v sedmih mesecih opravili ve~ kot 281.000 ogledov strani spletnega mesta pred- sedovanja. Odziv razli~nih skupin javnosti (mediji, splo{na javnost, strokovna javnost, notranja javnost) ni odstopal od primerljive parlamentarne prakse v tujini. 5. Zaklju~ek Predsedovanje Slovenije Svetu EU je bilo nedvomno veliko priznanje, pa tudi dragocena izku{nja za nadaljnje delo v okviru institucij EU. ^lanek prikazuje le del aktivnosti Državnega zbora v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja na parlamentarnem nivoju. Poleg navedenih aktivnosti in dogodkov je bila v ~asu predsedovanja izjemno pove~ana mednarodna aktivnost Državnega zbora, kar se kaže v {tevilu neformalnih in formalnih mednarodnih dogodkov v Državnem zboru v prvi polovici leta 2008. Izku{nje pri pripravi in izvedbi predsedovanja na parlamentarni ravni so odraz dobrega in u~inkovitega projektnega dela, predvsem pravo~asne in kako- vostne priprave sre~anj, pridobitve koristnih informacij in izku{enj drugih držav predsedujo~ih, doslednega projektnega dela s poudarkom na koordinaciji, jas- nih nalogah in ciljih ter stalne pripravljenosti na takoj{en odziv na morebitne nepredvidene dogodke pri izvedbi projekta. Za vsebino dogodkov je pove~ini odgovorna politika, za tehni~no podporo so odgovorne strokovne oz. tehni~ne službe. Kakovost dogodka pa se meri po vsebini, ki lahko doseže svoj namen, ~e je dogodek dobro tehni~no in organi- zacijsko podprt. Službe Državnega zbora so na pripravah in pri izvedbi dogod- kov za ~as predsedovanja svoje delo odli~no opravile in dokazale, da so kos tudi najve~jim izzivom in nalogam. Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 131 Mag. Lovro Lon~ar se je po službi svetovalca zaposlitve na Zavodu Republike Sloveni- je za zaposlovanje leta 1995 zaposlil na ob~ini Domžale kot sekretar ob~inskega sve- ta. Leto in pol je bil tajnik Visoke upravne {ole v Ljubljani, zatem pa je bil v letu 2000 imenovan za generalnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zade- ve. Leta 2001 je bil imenovan za sekretarja poslanske skupine v Državnem zboru Republike Slovenije, konec leta 2004 pa za generalnega sekretarja Državnega zbora Republike Slovenije. To funkcijo je opravljal do konca mandata leta 2008. Sedaj je kot sekretar zaposlen na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Literatura Državni zbor RS. (2006). Predlog priprav na predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU od 1. 1. 2008 do 30. 6. 2008 – parlamentarni vidik. Ljubljana. Državni zbor RS. (2006a). Aktivnosti Državnega zbora v obdobju predsedovanja EU od 1. 1. 2008 do 30. 6. 2008 (gradivo za 70. sejo Kolegija predsednika Državnega zbora 14. juli- ja 2006). Ljubljana. Državni zbor RS. (2006b). Sklep o imenovanju projektne skupine v Državnem zboru za pripravo na predsedovanje Republike Slovenije Evropski uniji od 1. 1. 2008 do 30. 6. 2008. Ljubljana. Državni zbor RS. (2007). Gradivo za delovni pogovor vodij poslanskih skupin ter predsed- nikov delovnih teles o aktivnostih Državnega zbora v ~asu predsedovanja za dne 11. januar 2007. Ljubljana. Državni zbor RS. (2007). Informacija o podlagah za skupna medparlamentarna sre~anja v Bruslju. Ljubljana. Državni zbor RS. (2007a). ^asovni in vsebinski razpored sestankov odborov nacionalnih parlamentov, ki bodo potekali v Državnem zboru v ~asu predsedovanja Republike Slove- nije Svetu EU. Ljubljana. Državni zbor RS. (2007b). Informacija o dejavnostih Državnega zbora Republike Slovenije v ~asu predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije (januar–junij 2008); EPA 1784-IV. Ljubljana. Državni zbor RS. (2007c). Dogovor o sodelovanju Državnega zbora in Državnega sveta pri usmerjanju aktivnosti v ~asu priprav na predsedovanje in v ~asu predsedovanja Republi- ke Slovenije Svetu Evropske unije. Ljubljana Državni zbor RS. (2008). Poro~ilo o pripravah in izvedbi dogodkov v Državnem zboru v okviru predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Ljubljana. Državni zbor RS. (2009). http://www.dz-rs.si/index.php?id=465. 15. 7. 2009. Ljubljana. Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 132 Lon~ar, L. (2007): Državni zbor Republike Slovenije – vloga in aktivnosti za ~as predsedo- vanja EU. Zbornik 27. Mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, Porto- rož . Kranj: Moderna organizacija. Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v EU. (1997). Amsterdam. Smernice o medparlamentarnem sodelovanju. (2007). Konferenca predsednikov parlamentov držav ~lanic EU v Haagu dne 3. 7. 2007 ( http://www.ipex.eu). Haag. Vlada RS. (2004). Informacija o vrstnem redu predsedovanja Svetu Evropske unije in Evropskemu svetu po letu 2006. Ljubljana. Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, {tev. 34/2004). Lovro Lon~ar Dr!avni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 133 SUMMARY THE NATIONAL ASSEMBLY DURING PREPARATI- ON AND IMPLEMENTATION OF THE SLOVENIAN EU COUNCIL PRESIDENCY In November 2004 Slovenia was offered, as the first among the new EU Member States after the enlargement in 2004, to assume the Presidency of the EU Council in the first half of 2008 in accordance with the EU Presidency Plan proposed by individual EU Member States. With the decision to accept the presidency and later on with the approval of our presidency in Brussels, the substantive and technical preparation activity for the presidency was initiated. During the EU Council Presidency (hereinafter referred to as “the Presidency”), the national parliaments organise interparliamentary mee- tings at three levels: the Conference of Community and European Affair Committees of Parliaments of the European Union (COSAC), interparliamentary meetings of other committees of the national parlia- ments, organised by the Presidency (in addition to the meeting of foreign affairs committees, a constant feature of each presidency, the national parliament of the presiding country also organises meetings of some other committees – normally three to four meetings in accordance with the past practice ; interparliamentary meetings in cooperation with the European Parliament – co-presidency of joint interparliamentry meetings in Brussels. The Council of the President of the National Assembly at its 95 th session on 20 April 2007 approved the timetable and content plan of the national parliaments’ committee meetings held at the National Assembly during the Presidency, and at the same time took note of the information on the envisaged interparliamentary meetings in cooperation with the European Parliament and other possible meetings at the National Assembly during the Presidency (e.g. the meeting of the Assembly of the Western European Union and the meeting of the Transatlantic Legislators’ Dialogue). Furthermore, the National Assembly at its 34 th regular session on 18 December 2007 took note of the Information on the Activities of the National Assembly of the Republic of Slovenia during the Slovenian Presidency of the EU Council (January – June 2008) - EPA 1784-IV. Key decisions regarding the activities of the National Assembly during the period of preparation and the Presidency (determination of activities, etc.) were taken by the Council of the President of the National Assembly. Lovro Lon~ar Državni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 134 All activities were managed or coordinated by the President of the Natio- nal Assembly in cooperation with the Secretary General of the National Assembly and the National Assembly’s project group in charge of the preparation for the Presidency (hereinafter referred as “project group”). In this context, preliminary coordination of the National Assembly’s regular activities plan, the presidency programme at the parliamentary level, and the programme of other international activities held at the National Assembly during the Presidency, was of utmost importance. In cooperati- on with the project group, the Secretary General of the National Assembly kept the Council of the President of the National Assembly up-to-date on the course of preparations for the Presidency held at the National Assembly. The decision regarding which meetings during the Presidency would be organised by the National Assembly, was based on the priorities of the Slovenian EU Presidency and on past practice as regards parliamentary presidency, as well as on substantive priorities of individual working bodies (committees) of the National Assembly. Each presiding country is independent when determining committees or contents for individual meetings. Individual working bodies (committee presidents or the National Assembly’s expert services) were responsible for content-related prepara- tion of parliamentary meetings which involved the responsibility of draf- ting the substantive part of the programme (determining topics, speakers, coordinating the programme, monitoring the progress of the meeting, drafting of possible conclusions, etc.). According to the latest available information, Slovenia was also the only presiding country to discuss the topics (content) of individual parliamentary meetings in the form of information in the parliament’s plenary session (at the session of the National Assembly). In this respect, also the general public took note of the substantive emphases of the EU Presidency. For the implementation of activities during the Presidency, the Secretary General issued a Decision in April 2006 with which he establis- hed and appointed a five-member project group in charge of the prepara- tions for the Presidency, opened to take on new staff if needed. The task of the project group, being the driving force of organisational preparati- ons for the Presidency, was to organise and carry out all activities held at the National Assembly during the Presidency, as well as to ensure coordi- nation with the Government. What needs to be highlighted here was the Lovro Lon~ar Državni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 135 excellent cooperation and coordination with Government services which helped prevent possible duplication of activities and above all reduce unnecessary additional costs (e.g. gifts, transport, security, etc.). In the course of preparation they visited the Austrian and the Portuguese parli- ament where they shared their experience regarding the presidency. The acquired information was indeed valuable, since there are no written rules or experience in relation to parliamentary activities before and during the presidency Immediately after the appointment of the project group in charge of the preparation for the Presidency and after the formation of working sub- groups for content-related preparation of individual events, a joint mee- ting of all heads of services and employees of the National Assembly involved in the presidency project and the presidents of working bodies (committees) took place, at which the concept and the organisational structure of the preparation and implementation of individual events were presented, tasks and obligations were assigned, thus preventing possible duplication of activities or competences. In doing so, a temporary organi- sational structure or hierarchy was established within the services of the National assembly, being in effect during the organisation and implemen- tation of the presidency project. With its tasks and powers, the project group acquired the necessary operative skills with which it was able to efficiently perform all duties. For presidency purposes, a certain number of new internal acts were adopted (e.g. special rules determining criteria for financial allowances of employees involved in the presidency project; a timetable with deadlines for the implementation of individual activities was established). Each meeting demanded special preparation and adjustment to speci- fic requirements of the event. The most challenging, as regards the orga- nisation of meetings, was the COSAC meeting which, in addition to the large number of participants, also requires interpretation services for 23 EU languages, thus being a great challenge in both organisational and financial terms. In organising this event, the National Assembly as the holder of the event actively cooperated with the National Council in accordance with their agreement. For the presidency purposes, before the start of the Presidency and during the Presidency, the National Assembly employed four new employees for a fixed term (until the conclusion of the Presidency). For the implementation of all necessary activities related to the Presidency, Lovro Lon~ar Državni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 136 suitable staff needed to be ensured also within working bodies (working subgroups) in which 21 employees participated and who were in charge of preparing and performing substantive tasks of individual committee meetings. Staff shortage was primarily noted in the area of translation, protocol and public relations. Other staff requirements were temporarily solved by restructuring of those already employed within the services of the National Assembly. For the purposes of the preparation and implementation of the Presidency, a number of seminars and trainings for employees participa- ting in the project were organised, mostly language training covering dif- ferent levels of employees’ language proficiency. Employees of the Aus- trian Parliament presented the experience of their presidency at a one-day seminar at the National Assembly. A special presentation was also given by Government representatives who spoke about different technical aspects regarding the presidency of an individual country. At the end of October 2007, a group of the National Assembly’s employees, participa- ting in the presidency project, visited the European Parliament where they took note of key features as regards the organisation of joint events or meetings of the European parliament and the country holding the presidency. Within the framework of presidency preparations, two employees of the National Assembly were given a two-week traineeship at the Austrian Parliament in Vienna. The National Assembly’s Public Relations Office was responsible for providing information to the media in a suitable and systematic manner, for drafting press releases, as well as organising statements to the media if necessary. During the Presidency, the most important medium for pub- lic communication was the new website of the National Assembly. The new website was launched at the beginning of December 2007. The website was designed according to the chronological order of individual events held at the National Assembly or elsewhere (e.g. at the European Parliament in Brussels). All information included in the website was avai- lable in Slovenian, English and French language. Slovenian Presidency of the EU Council was by all means a great recognition, and also a valuable experience for future work within the framework of EU institutions. The present article only demonstrates a part of the activities undertaken by the National Assembly in the course of preparation and implementation of the Presidency at the parliamentary level. In addition to the said activities and events, the National Assembly Lovro Lon~ar Državni zbor v ~asu priprav in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije Uprava, letnik VII, 2/2009 137 witnessed a substantial increase in international activity which was reflec- ted in the number of informal and formal international events held at the National Assembly in the first half of 2008. Experience in preparation and implementation of the Presidency at the parliamentary level is the result of professional and efficient project work, in particular the organisation of meetings in a timely and quality manner, the acquisition of useful information and experience of other presiding countries, the consistent project work with the emphasis on coordination, clear tasks and objectives, and constant readiness to res- pond to possible unforeseen events in the course of project realisation. Politics is responsible for the content of events, whereas technical support is provided by expert or technical services. The quality of event is determined according to its content which can only achieve its purpose if the event is given appropriate technical and organisational support. As regards preparation an implementation of events during the Presidency, the services of the National Assembly did excellent work and proved to be able to rise also to the greatest challenges and tasks.