pHHI GLAS NARODA })------------„■ . .. ..^TT/ ^^ niate naročnik, poiljite en do- ____Ust slovenskih delavcev v Ameriki I_» dvome^no posknžnjo. TELEPHONEtjCHelsea 3—1242 Botertd m Swn< CI— MmUc Stptanb« žl»t, IMS «t tb« P—t Offl« M N» Y.rk. N. Y., under Act .f Coop-ess ol Mirth 3rd. 18». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK No. 10. — Stev 10. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 13, 1939—PETEK, 13. JANUARJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVH. V RIMU SE VRSI ZGODOVINSKA KONFERENCA Roosevelt zahteva 9.000 novih letal CHAMBERLAIN SE JE TAKOJ H POSVETOVAL Z MUSS0LINIJEM Na prvem sestanku sta razpravljala eno uro in 40 minut. — Navzoča sta bila tudi vnaiija ministra. Nemčija bo podpirala Italijo v njenih zahtevah. Chamberlain je Italiji priznal dsvojitev Abesinije. RIM, Italija, 12. januarja. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain in Benito Mussolini sfca se ob 6 zvečer sestala v Mussolinijevem uradu v Ve-nezia palači ter sta razpravljala o "celem politic-nem obzorju" eno uro in 40 minut. Ko je ob 7.40 prišel Chamberlain iz posvetovalne dvorane, je rekel, da je bil razgovor "splošnega značaja in zelo prisrčen." Chamberlain namerava ostati v Rimu štiri dni, kateri bodo velika in najtežja preiskušnja Chamb-erlainove politike "miru v našem času." Poldrugo uro po svojem prihodu v Rim sta se Chamberlain in Mussolini zaprla v velikansko dvorano, ki služi Mussolini ju za urad. Diplomati domnevajo, da je Mussolini Chamb-erlainu razložil, kaj zahteva Italija od Francije. Pri razgovoru med ofbema ministrskima predsednikoma, ki sta s e prvič sestala v Monakovem 29. septembra, ko je bila sklenjena razdelitev Ceho-sl o vaške, da je bilo ustreženo zahtevam Nemčije, sta bila tudi navzoča vnanja ministra lord Halifax in grof Galeazzo Ciano. Po konferenci sta Chamberlain in lord Halifax odšla v vilo Madama, ki je bila zgrajena v I 6. sto let ju in se nahaja v predmestju Rima, da se preob-lečeta za banket, ki ga je njima na čast priredil M ussolini. Nemški uradni list "Diplomatisch-Pohtišche In-formation" v Berlinu, ki je zagovarjal v septembru nemške zahteve po sudetskem ozemlju, izjavlja, da bo Nemčija podpirala Italijo v njenih zahtevah po večji moči v Sredozemlju. List pravi, da pričakuje, da bo imel Chamber-lainov obisk v Rimu za posledico, da bo zadoščeno zahtevam nemške prijateljice Italije in da bo izgla-jena pol: do sporazuma, ki bo v prid vsem narodom I uji opazovalci političnega položaja pa smatrajo pisanje nemškega lista za diplomatičen manever, kajti nek zastopnik nemškega poslaništva v Rimu je izjavil, da Hitler Mussoliniju ni obljubil vojaške pomoči. Italijanski listi so že nekaj tednov skušali zbuditi utis, kot da bo Hitler podpiral Italijo pri njenih zahtevah proti Franciji tudi z vojaško silo, ako bo potrebno. Zastopnik nemškega poslaništva ie glede takih poročil rekel: "Nikomur nismo^ ničesar obljubili. Vse je samo iznajdba." Fašistični krogi pa so mnenja, da je Mussolini popolnoma prepričan o svoji lastni moči in da mu bo Hitler prav gotovo prišel na pomoč, ako bi prišlo do vojne. Banketu, katerega je Mussolini priredil za svoje angleške goste, je sledil velik sprejem ob nav zočncsti 1000 ljudi. Chamberlain in lord Halifax sta dospela v Rim ob 4. t 8 popoldne in sta ju na železniški postaji pozdravila Mussolini in grof Ciano. Nato sta se odpeljala v Kvirinal, kjer sta «e vpisala v kraljevo knjigo, nato sta se odpeljala v vilo Madama, kjer boflta nastanjena tekom svojega obiska v Rimu, nato pa sta ila v palačo Venice in sta takoj pričela konferenco z Mussolini jem. Na b&n'ketu je Mussolini povdarjal prijateljske vezi med Anglijo in Italijo ter je napil kralju Juriju in angleškemu narodu, a MOGOČE STA SE POSLANIKA ZMOTILA Ameriška poslanika sta napovedala vojno le tošnjo pomlad. — O vojni ali miru more odločiti samo nekaj dni. LONDON, Anglija, 12. jan. — V nekaj te prebavili poročilo iz Wasli-ingtona, toda zaradi skrajno kočljivega položaja v Evropi se niso upali izraziti mojega mišljenja. Politični krogi priznavajo, da zahteva Nemčije po nadvladi nad Ukrajino in italijanska agitacija za francosko o zemlje zelo ogrožate mir v Evropi. Pa to še ni vse. Velike skrbi delajo evrop skim diplomatom tudi spopadi ob čeboslovaško-poljsko in čehoslovaško-madžarski meji. Velika naj>etost na političnem obzorju je nastala, ko je prišlo poročilo, da je Madžar ska zagrozila, d^i bo pri vsaki bodoči kršitvi meje madžarski: armada vkorakala na Čehoslo-v aško. Berlinski opazovalci pravi -jo, da se je Hitler že posveto- I val s poljskim vnanjim min:- strom Beckom o nemškem na- črtu, da pride Ukrajina pod nacijsko nadjdado. V London neprestano prihajajo vznemirjajoča poročila, da Hitler za letošnjo pomlad pripravlja veliko presenečenje. Poročilo, da je Oharles A. Lindbergh izdal >vari!o, da je nemška zračna sila mnogo močnejša kot skupna zračna sila Anglije in Francije, je Anglijo bolj razburilo, kot pa Kennedyjevo in BuMittovo pri čevanje v Washingtonu. Angleži sedaj splošno sogla- PROCES PROTI SCUTELLARU Državno pravdništvo je včeraj zaključilo svoj slučaj danes bo pa zagovornik Leibowitz zaslišal svoje priče. Kakor poročano, se vrši v Hoboken, X. J., proces proti 37 letnemu Josepha F. Scutel-laru, ki ga dolže, »ta je v prepiru zabodel 74 letnega 11 ar-rva L. Baruka, upravitelja ob činskega reliefa. 1 Poormaster' Barek je bil v svojem uradu, ko je prišel k njemu ScuteU laro in mu začel očitati, da še ni dobil reliefnega čeka. Cek je bil pa medtem že na poti, oziroma ga je -pismonoša je izročil Scute 11 arov L družini. — "Poormastrova" tajnica pravi, da je videla, kako je Scu-tellaro zamahnil proti Barcku, ne ve pa povedati, če je imei kakšno orožje v rokah ali ne. Državno pravdništvo zatrjuje, da je Scutellaro pograbil z mize jeklen natikalnik in ga zasadil Barcku v prsi, dočim bo skušal zagovornik Leibowitz dokazati, da je Barcka obšla slabost, da je omahnil na mizi), pri čemer se mu je natikalnik zapičil v prša. Državno pravdništvo je včeraj zaključilo svoj slučaj, danes bo sloviti nevvvorški odvetnik Lie-bowitz zaslišal svoje priče in navedel svoje dokaze. S0VJET. UNIJA PROTESTIRA Belorusi agitirajo za Veliko Ukrajino. — Novi hetman bo skušal združiti Ruse v Jugoslaviji. AMERIKA SE NE BO UDELEŽILA NOBENE VOJNE NA EVROP. TLEH MADŽARSKA PRIZNALA MANČUKUO PRAGA, Čehoslovaška, lJ. januarja. — Sovjetski poslanik je v vnanjem ministrstvu vložil protest proti delovanja novega hetmana carskin koza-kov generala Popova. General Popov namerava sklieati kongres vseh organizacij < Ionskih Kozakov. Njegov namen je združiti vse Kozake pod skupnim programom. Kozaki so sedaj še razdeljeni; eni so odločni pristaši generala Denikina, voditelja Beloiu-sov v Parizu, ki nasprotuje nemškemu načrtu, da bi bila-iz poljskega in ruskega dela postavljena Velika Ukrajina) pod nemškim vpl-vom. General Denikin je nedavno v Parizu na velikem zborovanju Belorusov rekel, da je boljše, kot se zavzemati za nemški načrt za vstanovitev Velike U-krajine, da ruski izgnanci podpirajo sovjetsko vlado, četudi .so ji |M> svojih načelih nasprotni. General Popov pa misli, i svojega bivšega delovanja, da bo (mI Rusije odtrgal kos zal — <\. bi bil še enkrat admi-kosom in bo slednjič na ta nistrator WPA, — je rekel, — način uničil komunizem. Ger. bi nikdar več ne imel kakšne-Popov tudi namerava v krat WASHNGTON, D..C., 12. januarja. — Predsednik Roosevelt je {fanes pozval kongres, naj dovoli $552,000,000 za zgradnjo 9000 letal. Letala naj bi bila v treh letih zgrajena za ameriško arma-do in mornarico V svoji poslanici je predsednik poudaril, da so ga k temu napotili zadnji politični razvoji v Evropi. HOPKINS BRANI SVOJ REŽIM Novi trgovinski tajnik priznava, da je storil nekaj napak. — Zal mu je, da se je javno vmeševal v politiko. — Političnim načelom je Ostal zvest. WASHINGTON, I). ('., 12. januarja. — Harry Hopkins, bivši upravitelj WPA, katerega je predsednik Roosevelt i-menoval za trgovinskega tajnika, je bil zaslišan pred posebnim senatnim odborom sklede BUDIMPEŠTA, Madžarska, 11. januarja. — Madžarska je I priznala Mančukuo. To priznanje je brzojavno sporočil vna nji minister grof Stefan Osa-ky mančukanskeinu ministrskemu predsedniku Oangčing liuju. Madžarska je ŽC: peta drža va, ki je priznala Mančukuo. Ostale države, ki so priznate japonsko vazalno državo, so; Japonska, El Salvador, Italija in Nemčija. kem odpotovati v Jugoslavijo, kjer l>o skušal združiti vse ta-mošnje Beloruse. Ruodla«Ti zadnjega razgo-•vora med Hitlerjem in Beckom v Berchtesgadenu je mogoče sklepati, da se bo v propagandi za Veliko Ukrajino Poljska pridružila Nemčiji in proti Rusiji. šajo s temi poročili in sedaj spoznavajo, zakaj je angleška vlada v čelioslovaški krizi popustila Hitlerju. V svojem odgovoru je Chamberlain med drugim rekel: "Tukaj sem v soglasju s svojo politiko, za kateio stojim — s politiko prijateljstva do vseh in sovraštva do nikogar — in ta politika je namenjena pravični in mirni poravnavi mednarodnih težkoč s pomočjo pogajanj.** Da bi dosegel boljše odnošaje med Anglijo in I-talijo, je Chamberlain v svojem odgovoru priznal Italiji osvojitev Abesinije, ko je rekel: "Dvignem svoj kozarec na čast njegovega veličanstva kralja Italije in cesarja Abesinije in za napredek in proč vit riaroda, kateremu vlada.*' SMRT V DOMOVINI Iz Ribnice poročajo, da je umrl tam arhitekt Jože Burger v najlepši dobi, star ko maj 36 let. Pokojnik je bil l>rat Mrs. Francke Žagar in Miss Cilke Burger v Brook-lynu, N. Y., katerima izrekamo naše iskreno sožalje. ga političnega govora. — To da, — je pristavil v isti sapi— kar sem rekel, sem rekel, in niče>ar ne prekUčem. Nihče naj ne misli, da sem količkaj izpremenil svoje pelitičuo prepričanje. Hopkins je rekel senatorjem, da WPA v splošnem uzor-no posluje, le nekaj uradnikov je treba odstaviti, toda njihovih imen pa ni navedel. Hopkins očitajo, da je rekel pri neki priliki: — Mi bomo denar trosili in trošili, obdavčevali in obdavčevali ter izvolili, kogar borne hoteli izvoliti. Hopkins je odločno zanikal, da se je kdaj v tem smislu iz razi I. ŠTORKLJA Pri družini Mr. Johna Z'i-sta Jr., v Midway, Pa., se je oglasila dolgokljuna ptica -ter Predsednik je rekel, da je bila Amerika zelo slabo pri pravljena, ko se je vmešala v svetovno vojno in da je treba to pogreško popraviti. Združene države morajo biti glede orožja, kos vsaki drugi državi, s tem pa seveda nI rečeno, da bodo Amerikanci tvegali še kakšno vojno na evropskih tleh. Poleg tega je predlagal predsednik, naj se vsako leto izvežba dvajset tisoč civilistov za pilotsko službo. Tozadevni streški bi znašali deset milijonov dolarjev. Predsednik temelji svoje zahteve na poročilu, ki ga je nedavni sestavil znani letale c Lindbergh, ki je precej natančno dognal, kako so posamezne evropske države močne v zra-koplovnem pogledu. Lindftergh pravi, da ima Nemčija 10,000 prvovrstni h letal. ITALIJANSKA PRINCESA BOLNA RIM, Italija, 11. januarja. Diplomatski krogi so prejeli poročilo, da je hči italijanskega kralja Viktorja Kmanuela princesa Mafalda nevarno zbolela za vnetjem reberne mrene. Njen mož princ Filip He-ški je ob njeni bolniški postelji- Mafalda je že večkrat zbo lela za influenco. Nevarno je bila bolna leta 19:23 ter zopet leta 1925 in 193G. S heškim princem Filipom c«e je poročila 23. septembra, 1925 ter mu je rodila dva sira. GOZDNI POŽAR V AVSTRA UJI SCHMELINGA ZASLIŠUJEJO LONDON, Anglija, 12. jan. — Tukajšnji Daily Herald poroča, da "je bivši boksarski šampjon Max Scbmeling noč in dan pod policijskim nadzorstvom. Zadnje dni je bil že dvakrat poklican v propagandno ministrstvo, kjer so ga za;sliš&li. - - - pustila krepkega fanta za min. Čestitamo! Mr. Žu< sin našega tamkajšnjega ^a- | MELBOLTJNE, Avstralija, stopnika. j 12. januarja. J Že tri dni div- i - j.,j0 velikanski gozdni požari O Johnu Fauliju. ■na mnogih krajih province ki je nedavno umrl v New j Vf torla. Do sedaj so našli že York«., je bilo pomotoma po | ^sežganih trupel, ročano, da je podlegel jetikiJ Njegova hči nas obvešča, da je imel raka na jetrih. POZOR! Rojake opozarjamo, da lah- Ministrski predsednik Jos. A. Lyons je s svojo družino pomagal gasiti požar, ki Je o-grožal njegovo hišo. Lyons jo igral golf, ko je zagledal drevje goreti okoli svoje hiše. Z avtomobilom se je naglo odpeljal domov, ter je s svojo -o, ko naročijo posamezne ko- j družino toliko časa gasil po- made Slovensko-Amerikanske ga Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50e v gotovini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke po 3 oziroma po 2 centa. žar, da so prišli gasilci. Požar je bil vstavljen G0 čevljev od hiše. Nenavadno hudo vročina se še nadsljujs. Za vro&x*i je že umrlo 20 ljudi ^ "8LAB HA BOBA* '—New Toifi Friday, January 1 3, I 939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY i "OLAS NARODA" | " 1VOIOE OF THE PBOTU) ^'r j. J OwiM-a aud fuhllabed by ' |MV**NIC P^L^mNO . COMPANY (A Corporation) Inak H«k*jr, President J. Lupeba, 8««. Place of bualneaa ef Ibe corporation and »d d roues of above officers: I»T UMilTEKUT NEW YORK. N. V. 46th Year ~ --~ " »> —^—r~ " — 188USD IVIHI DAT UCIFT SUNDAYS AND HOLIDAY 8 J , ' ^ AdvcgtH—wt on Axaooaent___ Za celo leto velja llat aa Aserlko Za New York u celo leto . . $7 Oo In . Kanade ..............mM z- pol leta ................«3.r-0 Za pul leta ................$3.»<0 Za Inosemutro aa celo leto .. S7-.W Jta četrt leta................flJiO Zrn pol leta ................S3.50 , *^LA8 MilOliA" IZHAJA Y8AXI DAN IZVZBMSi NEDELJ «N J PRASKI KOV SiLAb NARODA", 21« WEST I8U. STREET. NEW YORR, N V. TELEPHONE: CHelaan 1—1*44 POPISI bres podplaa In oKbDoatl se ne prioMuJeJo. Denar u oarotnlio naj ae blagovoli poiHjaU po Money Order. Pri Kprenwabl kraja uaro*. nMlav. ,«umimo. da ae aa^ tudi pejteje blr.H** ai,„«ni. da hitre j. n«j<1e •o naalornlka. NEMŠKI UST O CIANOVI POLITIKI Beri i n« kn "Frankfurter Zeiffung" priolNiii;«- ,mmJ nasi,, vom Trijalelji nabili prijaiel iex - dopis iz Kiidim^ste, v ka tereni ua bedeči način izdaja vsebino razgovorov med italijan skun ztinaiijim ministrom plutom i'iaiion. in uia.lžar kiuii dr ža vil i ki : ' Toda nt- na Kouiunijo marveč na Jugoslavijo so državniki v Budimpešti mislili v |irvi vrsti. Najvažnejši pred met raz-*owm»v jo bil za grofa Ciaua odnos med Jugoslavijo in Madžarsko. Italija je pravočasno začela graditi na osebnost dr. Stojadinoviea. Izid volitev v Jugoslaviji j«- |»okaaal, kako pravilno je I>1 i o italijan. zaupanje, ki je obciua |>ogodbenikom* prineslo o-bilne koristi. Prijateljstvo Italije do Jugu* lavi je — ki mu pridružuje še trajno dobro razmerje med Nemčijo in Jugos'a vi jo, bi v pravom pomenu besede m* moglo biti zares iskreno, če ne bi obo zaveznici "osišča Rim-Berlin'' s svojimi nasv/t; podprli željo |k» izboljšanju adnosov inwl Jugoslav ijo in Madžarsko. Pravičen mir zahteva uveljavljanje starih madžarskih zalit«-■■•. namreč, da morajo madžarske narodne manjšine, ki prebivajo na tujih tleh, vživati pravice, ki jim gredo. Nova načela, ki .-o zaživela pa po monakovski koufereii-< i, izključujejo pojem "narodne manjšine*' iz meddržavnih od nošajev, ampak dajo tujerodnim skupinam nalogo, da postanejo naravni motlovi med materinsko državo in med državo gosti tel «ieo. lin ANGLEŠKE SKRBI V VZHODNI AZIJI O s|«oru na Daljnem vzhodu je govoril te oui v lordski zbor-•i lord Plymouth, ki je s svojimi izvajanji zapustil vtis, ki oduošaji stalno slabšajo. Na o|«izki» lorda KJihuiiksa, ki je opozoril na nevarno-t protiangleakega razpoloženja med Kitajci, je lord Plymouth odgovoril, da angleška vlada icmio proučuje možnost primei-nega kreditu Kitajski. Olede na najnovejše težnje Japonske, da bi skupno z Mandžurijo in Kitajsko ustvarila gospodarski in politični blok, je lord Plymouth prifjouinil, da bi angleška vlada -ma traJa tak uačrl za nesprejemljiv, kajti angleško stališče v leh vprašanjih j*- do oeeMo |nt nrasbingiouskem dogovoru in drugih mednaroJ-iii h »potnimiiili. Po eiMj.strnJiskeui |*J*topa,iiju sauto ene izmed jtodpisitie lued narodnih dogovorov ne more nastati nobena sprememba. V telil |*>Kledn zastopa Anglija i*ovm.'Jii enako stališče kakor Zedinjene države Severne Amerike. Anglija je trdno odločena, da ho odslej upoštevala i»oseb-•ie kitajske želje in da bo Kitajcem šla ua roko zlasti glede morebitnih novib kreditov. Obramba aagleškili interesov na Daljnem vzhodu je siej ko pi—j ena izmed osnov britanske olitike na tem poos redo van je med Kitajsko in Ja{Kinsko. M ŠTUDENTJE ZBORUJEJO r- "'I • * * V i-V • • Ii >4?* J ^ ' - > • ' Pogled \eliko mwvoisko ilv-.uano, kjer je iu'davn«» št ndelitov. vrŠiia kotivetn-ija 1'nij«* ameriških mi pravi.-da j« Wilcox, Fa. lowna ohr.-iiujejo pu In b dni j,j., j,j p,^. na t i|< n in i o večina > -troji. i:.., k«- razmer«- ..... ... . . ,« : 'nit sr. pO drugih bito od-lovije ..... ;iih za m dol!;i tudi oriza«|eti. A k \ j n«' z.m^Iiižo. |ni1«-iii tudi •-Min ne umre «lati. Vreme im;i ino jako po\oljiio. Tukajšnje dela\ oo ravno tak«* kot pu dru majhnih naselbinah. Tukaj j« samo ena.stiojari.a- ki izdeiujej;1;* k,,,;i!" 'U lu usnje za podplate in v nji je zii|H -h-ririh približno "Jon de fcuvecv, večinoma Poljakov, Švedov ter trije Shivenei Dela se še precej dobro, samo plača je i na jima. Plačajo <*| 4!» do (»4 centov na uro, dela 4*> ur ua teden. Dane.* se -li-i, da nam bodo dali dva tedna počitnic, pa ne vem. koliko je na tem letnice. To naj velja za vse tiste, ki mi pišejo, če bi delo :<.Im1<» V-c m odgovorim, da delo ><* ne dobi, ker je tuka j več dela v ■skill rok brez dela. kot na- je zapo-leuili. — Pozdrav' 1!»:!!». ker narečnik F. Marolt mi pra\ i. da je prevee za|*os|en al |»o Koledar, ko -tišini, da je v zim-kem času višino več KOLIKO JE ZAPRAVILA MADAME POMPADOUR. Xeditvijo r-o našli v arhivu ^ prefekture Seine-et-t )se .zelo zanimiv rokopis, pi-avzaprav no-te.s z naslovom 4' Neizmerni izdatki" v katerem -o našteli vo najbolj /liani Cnsy Aunay. La Cel le, Bellevuc. Coiopiegne, PKrmita- ge a IT tel de- Reservoir- v Veisaille-n in v Kvrenxu pri Pai'i/U. je pot n šil;, 7.41MUMHI j funtov. V.\\ Iruge o-ebne izdat Ike je potrošila 2:i.LM4.tttM) fun Kar je ostalo, je jNirabila Peter • • Zgaga MODKRNA ŽENA Naši rojaki so v splošnem oblagodarjeiii z «,obrimi ženi eanti. navzlic temu -e pa tlobi scnipatani kateri, kateremu .izobesila usoda modernega vraga na \ lat. Te dni -cm dobil od nekod nadvse milo prošnjo. — Kaj naj storim, da bom svoji moderni ženi ii-tregel.*-liie obupno vprašuje neznani rojak. Težko je svetovati, poskušal Ihhii pa vseeno. Kvo. tukaj je par na-vetov. Zjutraj zgodaj zelo plevi | Mi plini 7a Ni>r« a i m la. vi li ko u-pi iia t f 1 a — 11 ki mi je n- jliol i priljubljen. posebno novice i/, -ta rcg-i kraja, n-maui in Zgagova i kolona. A eč!ft na n i očni«*;! K. I rsič. Creighton Mme., Ont. J errv (»<>rup J>C>0<>C>iiS»0<^ Iz W. Virginije. Z delom gre tukaj srednje. Prcmogaf jr v* ekoliei" ^forgan- Pozor rnjilri1 KADAR nameravate piotovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; •e zaupno obrnite na naa, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna : j skusnja Vam to jamči. ^Hfc® BP fcfsspls^pš navodila ip pojasnila aa I StWVHiC ftJBlISHiNG CO. >MVNttiCIcOBDBLEK "GLASA NARODA":: tJl INSI'BQlSIKI^ _ Totk, H. X Chicago, 111. Božični prazniki -o l»iii zelo prijetni, ker je bilo vreme h-po in ne premrzlo. (Sedaj p<» praz-f ni kili je pa že priti-nola [»reeej ostra zima, pa -e\ed;i drugega pač ne moremo sedaj prienko vati kot mraz. Z debni gre v C Mi i ca gu bolj ^M>časi. ]M>sebn<» sedaj po praz niki'h Im» na tii-«M"-e ljudi o Ulovljenih iz prodajah n. J.ik^ da še nič dobrega ne kaže. l>a pa ne bomo -amo d< uia premišljevali o slabili časih, smo pa članice ženskega klub;i 44Bled " sklenile, vsaik predpisi, veliko ple-no 'Zabavo, nn katero vabimo v-e Slovenke in Slovence iz C'lii caga in okolice, c je udeleže v obilnem številu. Postrežba bo prvovrstna kakor tudi goil ha. Veselica se vrši zelo vznemirjalo, ako bi -e me ......- , -....... tn vzMJ<^ (N.itati. ke- bi ji to po. no točno prornkovanje. Rento kvarilo apetit, in se ti zna je izplačevala tudi neki baronici Rlmnsi, !*!»-letni starki, pa tudi mnogom zagonetnim in Pra\ /.rt! mi je. da Peter Zga-! | ua n e nioie h< liti brez paliee. | ker bi rad pov abil na koline j in dobro pijačo, bo jim .se pa. ; ako bi prišel - palico, da ir- bi /. njo < hladil po gl vi. če 1>i mu kapljica zlezla v la-e. Opi-.nl l»i še veliko, a se bojim. da bi morali dati !i-tn po-bin» prilog««, ako bi objavili vse. Zat rej zaključim za da- • lie-. S po/dravom vsem r< i kom lile u\JM če in baklje i funtov pa za krmo J i n rojakinjam Valentin < Vblil. si < >vi-:nski pri »kes« »k. Ker : n i nanH-niua zn li-i < j las Naroda že |M»tekia pred j par dnevi, va- priisiiu oproš<*e-nja, da s'lii po Zgagovi sodbi za o-1 an kar. Nisem .-i<'er preži 1 številk poleg nasi, va, ter tudi finaiii K rank Ziberle iz znane -1<-minister ni vzrok zamude, jiač \en-ke družine v So. Ohicagu pa jioliui para, kot j.- zadnjie j zailuje • 111 i -prejel profesor-j rojak Joe Zakrajšek pUal. da j -ko s|užl>o v mestni višji šoli -e tu dela - j h 11 n o paro. To je ('rane College. Mladi profe-j tudi glavni vzrok zamude. Na i-or In- tamkaj poučeval trgn-i v i.ja jo nas. da človek, ki pride; vinsko pravo. zgouiti, da bi moral vse, kar -i v potu svojega obraza sku zvaril in spekel — sain hal. m znanini ljudem, tako g<-*pe' Tru-sarovi z uann-ilom naj jo I |H> |MHhivai; po^b,. izreči nekomu v Parizu. in- rojioči z lonci, krožniki in Markiza sama je vo lila zelo 1 jedilnim orodjem, ker bi to že strogo knjigovodstvo, zabeleži- no motilo pri njenem popo! la je v.snk izdatek in v-ak » da ■ danskem poeitku. Pazi na nje- r » • I • • rolo. Tod zdaj ni mogoče ugo-j ne rahle živce in vpoštevaj, da t toviii, kdo mi bili ljudje, ki jih j je reva ves dan utrujena. je tako radodarno podpirala. aiiXP.niMMT).- " -aWJ^P^ cJC ^ \ L,ltlSK Vt l KTOVNO \ li>/sTS\n. \ \ M j K TA J^^^ ^ VO' \ ^'^ILLKMO \ K 01111 fi. + \ 1LNIJ I'«l I' |{ K B K \ - v \_ \ ^ **\,A\ iu. lou $ 4.7,1 ....................Din. liOvi $ T i*> ....................J »hi. aoo ' >11.00 ....................L>in. 500 ....................I lin. lixn» $4l'.50 ....................J »in. 120W V Italijo: Za $ 6.:S0 ....................Lrtr 100 * 12.— ....................Lir 200 $ -D — ....................Lih 5CK) * 57 — ....................Lir 1000 $11^50 ....................Ur 2000 $1C7.— ....................Lir 3000 KER S K CENE SEDAJ HITRO 1IEXJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI _(iORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kol zgoraj navedeno, bpdtsi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo ie teUfie pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRŠI. ŠJBMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW JCORK Kadar žena >pi, ji ne kra
  • ko. 1"zorni zakonski mož ne >inc niti j >i t i. niti kaditi. Kadar povabi žena v lii>»> svoje prijatelje, glej, kaj dobrega skuhal in prinesel iz kli'ti najlx»ljše^a. In ko *e lx> ž njimi pogovarjala in zabavala, kar lepo v kuhinji o* stani. Naj ima levica svoje ve sel jo. Ko ležeš, trdno zaspi, da se ne prebudiš, Oe bi prišla žena pozno ponori ali šele proti ji* tru domov. Vstika tvoja najmanjša l>e>edit*a l*i jo globok'* razzalila in bi utegnila škodovati njenim utrujenim živcem. Tvoja jutranja molitev naj bodo te zapovedi, ki sem jih predkratkim rital v nekem dobrohotnem članku ter ti jih dajem v svoji koloni na ruz|M>la S tem naj bi biii nasveti zaključeni, toda za vsak slučaj bi bilo primerno dostaviti se enega ali dva: <'e ti količkaj čas dopuščn, pojdi na sodn i jo in prosi sodnika. naj vaju loči. — < "e sodnik tega ne bo hotel storiti, in če imaš denar, pobegni sam brez nje — na konee sveta. i'e pa nimaš denarja, i '»rosi od nje, ko bo prav dobre volje, petindvajset centov. — In pojdi v trgovino, kupi kos vrvi, splezaj na prvo drevp, izberi mopno vejiti, ko j/ izvršil j* m" dolZ- llOwti - Voj«' služIle, I j>| KiZO V«i I obiskovalce razstav«*, ^o >trnžiii-ka Uu«l«>na morile težk*% pm-ft-ijfttmlm' muli. Odpri j«* bodri! in -e pri t«-111 smejal >am "pri eeiii. Ali pi, I iltin * I licu -i raxbojuik* |mi'* n«' bodo npili o« I nest i dia-maiitov! Prevee I ju li je tu! To pa že moram reči, da ni }*»m bno (»ametiKi. da -e ubo-^i ljudi«- na tak način dražijo. Kar j*>d n«jim rinejo ogračke v i«**11»<« ii«'ki*.j milijonov. Tako pravijo v*nj. Jaz mi^eiii >tro-kovnj: k. Kar m* tiče varnost« uili Ireilb, pa j«* to druga stvar. l*o mojem, je \*»a ii.fiIt |u» v idmi^t. žutiice, r***«'tke na oknih, nočtii in dnevni pazniki, tako imtletiko-tua. kakor «la bi ČUDNA TATVINA Dvigni j«' glavo in pogledal\gulji. To ti je bil ipravi umetna strop, kjer j«' n«'kolikoj nik. Pa vendar sem vse te ti-e-špranj profl*i£«"alo dolg pravo- ke spravil p«;d ključ. Srečaj1' kotnik svetlobe. (to za organizatorje razstave. *'Od tod bi »pri"'i noter, se-veda! Pa bi ne bil«) niti bogve kako težko, tudi če bi ne prišli preko stopnic Xa ulici >♦ in zjpazi drevo. Z najvišje veje bi neki tat, Ui mi je prijel v |»eii ««dii««di v*«« t«' dianreiitc. Primojveri. kar izmed uo-a in m' kako! \ii t«* j«- "tjogim poirb'dom premeril "neko om'Iki." ki je \ ure« I« 11 g« i Mala kraj izbžbe in ,ie pri tem zardela in m* «»d--t i a n ila. To j«* bil zanj razlog nov«» iieizrem«' ra lo*ti. "Aim! Li- skrij "»voje kiem-p< I H*ke, ti«"*«'k! Kakor da je zdaj < ;•»- za t;fek«» d* bi! <'emu j«* na noč.* Ponoči mene ne Iv» Lu. kar pa tiee paznika . . Pt i ini-ti na fuizttika je stražnik *irer.iiiv«» nakrem/il usta. •*('loV«k »«• Ut«>lil le- -lilejati njih zaklenjenim vratom.** je nadaljeval »»voj mmiolog. Takšni ttavihanci. kakršne «4*111 jaz videl, n«* zlezejo -kitzi vrata ll«»t« I*. pil jih i i p- telil, če .-i upaš! 4 t Kajti pri njihovih nadzornikih . . Ko so odšli posle«lnji obiskovalci in ko je odjeknil oni običajni 4'Razstava >e zapre!" je bil stražnik prost. "Sk'oro hi jim privoščil, da jim kdo p01 roči odnese diamante. samo da bi jih naučil pameti/' je godrnjal, vračajoč se do-m<-v. Tu spričo te, ne bas dobrotne želje, ga je «lruir<> jutro, pre ino je šel na. -liižbo, naravnost zme«lel telefon. In njegova ziiMMleno^fc se j«1 še povečala k«M* 11111 je velel, da se ima Dodati takoj "na lice mes.ta," kamor se je b'1(> tu: tlsti kmiofiec, metre visoko. -1 izrezano .-teklo, u>pa vani paz-trehno izginiti brez slel>ov kakšen izikušen zil kolikor j«- hotel. Še stoji j moj^er. Povsem ne^xgasujen«» v mojem muzeju ona znamenita] j«* bHo, kako ie vlomilec šel goba, na 1 Hijena > kloroformom, ki j < j«* m«iž **št. S" držal blizu no>a onih. k<» jih j«* želel Ur-pa-vati. N"a tk, ]Mtkojen -en. Tako bi lahko na miru opravil >voj po-el. X«' bi bilo potrebno razbijati omare. Kajti ti pr«tkanei ti |Mizuajo orod ja, kakor tisto, ki smo ga mi-li «» I mojega *-|H*-tr»ajsti*ga** pri \ l«niiii v trirovine z dra- Zaradi težke obtožbe umora svojega moža se je morala zagovarjati pred sodniki v Berlinu -Ri-leina Kuima Bleesova. Z njo se je morala zagovarjati tudi 48-letna Frieda Seidlova, ki je morilko pripravila do zlo-čina. iSo.sed Bleesovili, ki so imeli v ok<-lici Berlina majhno posestvo, je sedel nekega večera pri radiu, ko ga je nenadno prestrašil vzkiik. Takoj nato je planila v sobo Bleesova m vpila: "Moj mož! Moj mož!" Njena roka je bila raiijttua in sosed jo je obvezal. Potem je |>o-zval mi prošnjo Bleesove zdravnika ter 'policijo, ki je stopila v stanovanje Bleesovili, kjer ^e ji je nudil strašen prizor. V sobi je ležal Blec- s prerezanim La6ano uaro^uido. Prva hi ••vil L. a |mmu<*ui m*M«<. druga dao lo tretja pa leto. Da nam (H^hra-oiie nqnitnlNiif> «leta lu KtrofikOT, Vas proslino, da akušate Baročni* no (iraroCaniKi |Nxaraati. Po^jite naročnino naravnost nam aH )o P« ida^ajte na nem u zastopniku t VaAt>m kraju ali pa kateremu lamei aaalnpulkor, kojlh luiena ao tiskana s debelkni črkami, ker ao upra« t. «s-nf <4>i*kafi tu«ii drure naselhiue, kjer Je kaj naSlb rojakov na*»-IJ**oib. ZaHiofjnik br> Vam IrroCil potrdilo aa plačano naročnino. « A14KOUNIA: Han VraiK-iaiii, Janah LaaiUu «'«HA IKAIM): 1'u.t.lo, Peter C ali«. A. Ha ft I« WalwHilMirK M. J. Barok INDIANA: ItMlianapoUa, Vr. fapaaW lUiiNUU : «'litnaffo, J. Batch Oleero. J. FaMaa (Ubkifo, Otero ta nitaola) Jollet, Jeaale KaaUeh Lm Ha Ur. J. Hpdkfe Maacoatak. Vraak Amgmatkm North Ckicaco la W a ukazan, Matt WaiM IIAHTLAKD: . KItamiUar. Vr. V«knMw MI CO IG AN: Detroit, L riMfear y inhkk/TA t Ctolahntm, mak Uoate, J. Uriahsn najf. Joa j. »nan . .<>Hbert/bottla Veaael HlkMag. Joka Pav«* Vlcgiala. Vraak Brv a tlet MONTANA: Eaaadap. M-Jt^WaaUa Omaha. P. Broderlek NBW ^ ' OHIO: Barberton. Kraok Trate Clcvelaud. AaUm Boitek. 4*ai fiat-liagar, Jacob Mesu I k. Jofr.. »lapmk Ulrard, Anton Nagode Lorain. Louis Bala nt. John Kumia Tcungalown, Antoa KikaU OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jerulkar Broafbton, Anton Ipaveo Corerdale In okolftca. Mrs. lraaa Bxport. LaaSa BapaaMi FarrelL, Jerry Okorn Forest City, BMh tali Fr. BloAaCkar Green aba rg, Fitik Novak Homer City, Fr. Ferencbak Johnstown. JaAm Fatata Krayn, Aat TaoBaiJ Laserae. Frank BaUocb Midway. • Pittsburgh la aMftea. FMIip Pragar Steel too, A Hreo Turtle Creak, Fir. 9+Klm Wast Kevtoa. JmfhJma...... W1800NSIN. Milwaukee, Wsat A Ma, Fr, »kak Sheboygan, JaaapB HM WYOMING: Bock Springs, Lnk miikm DlamondTlUe. Jaa BatKa '▼atk ili>Mk Isda patiBilo sa m > PNri. Zastopnike tapis "6Ua MABOOA" ven. ako ni imel prrutnie. Za <4tražui'ka Bndina v«) l»ili -lerivi«liii. <)>upnjen je našel obeležja vseli c«vojiii Uli-jenlov. 44Veverica! Št. ;;» št. ir» in ti
  • 0 dogovorili. Ali vendar je to mogoče? Saj so vendar vsi mi varnem! Ta razmišljanja je obdržal za-«'. Y ra port 11 j«* .-aiu«» omenil .-rwlstva s iponn »"jo katerih je l»il |n> njeuroverii mišljenju vlom izvršen. T^tem je Šel tlomov. da eelo »>tvar rtuzinisli. Ko je t.iko ves /»imišljeii korakal po svoji pisarni, se je njegov i«s^>il k omari. e! Kaj naj to j »omeni?" Z razočaranimi o«"-m i j«> ne-k-olrko trenutkov zijal pretlse. Potent je nenadoma planil in zaeel vse prevračati in razmetavat?, kakor da vrši predpisano hišno preiskavo. iZiares je bila to preitskava o>n sicer uspeštra 'preiskava. Kajti malo po teui je v pisarni o«l-jeknil «ledev vzklik, spremljan s psovkami: i 4,Di ammn ti! I)i ainan t i! T11 skriti! Pri meni! — Kdo je mogel to •stori t i ? * * "Kdo?" "Tu ni nobenega dvoma; vi ste mesečnik,'' mu je rekel dve uri potem zdravnik, h kateremu je zatekel Budili za svet. Potem mu je začel razlagati svoje zdravniško mnenje in mu jt* priporočal način zdravljenja. Stražnik ga je je lva poslušal. "Vem, da sem lopov!" je ]K>-mii^lil sam jpri sM>i ves zme-de«n. Ali vendar ne iifcorean samega >el>e a rot i rati.'' Zaipuatil je £obo kakor iz uma. Skoro nato so objavili sopisi, da s o se ukradeni dianumti na tajinstven način vrnili. Na drugem mestu je bila naznanjena upokojitev stražnika Budi na. Ali nihče tii spn»v Ijal v zvezo teh dve vesti. Poučni spisi: AIIVK NEW AMRKH'AN INTKKI'RKTEK. — Trrta te z L'7» M ran' Cena $1.10 Učoa knjiga ca Neui«-e iu z» out, ki so nem Kine »možni. AMERIKA IN AfylERlKANCI. 8|>i»sl Her. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis puaameznlb držav; prišel jeva nie Slovencev ; njihova društva In drum baruuii« ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 A Mi LENKO SLOVENSKO BERILO. Semavlj dr. F. J. Kern. Ve*aur Cena $2.00 BDKSKA VOJSKA. 95 strani. Cena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj oarot- kr.j,žico — 4 'How to become a citizen of tbe United States**. V tej kn]i£t ?»o vaa iMtja^uiia In »Jik«>-ul *a nasoljeno Cena 35c BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 atra&i. Cena 35c DENAR. Spisal dr. Kari EngUA. L'.'i6 strani Denarni problem Je zelo zapleten iu težaven in ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Je znan češki naroUDo-s;oaf»o Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. KUBIČNA KACUNICA. Trda tek 144 -t*. ' Navodila sa izračuna nje okroglega, česanega |n teaanega lesa. Gena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejfia In praktičaa zbirka navodil sa kuhinjo in dom. ' Cena 50c. MATERIJA io KNBROUA. Spisal dr. Loto Osr-melj. 8 slikami. 100 strap* Naak o atomih, molekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o U«ledkia uoderns ananostL Cena $1.25 MLEKARSTVO. Spiral Anton Pere. S slikami 168 strani. Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. Cena $1,00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, ve*. $1,50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NAKUP. K. I/J MIK V lt»l strani F.iIjimP-u ools uaja*>v»-rr>ejAega uaroila na sv® tu. «ueg<»ve A"K'e navade. Cena 40c. NAftE .HKODI-MVCC ŽIV Al.I v PODOBI in BESEDI. (»pisal K ran K rja v e«-. JJI hlrani. Hr«>5. Cena 40c. IMIRTNO KNJIGOVODSTVO. strani. Vez... Knjica nsmi-njena v prvi vrni i 7» stavbno, umetno in slrujno klj. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal 11. klA.IAK. Trije A deli: Iti I!, 141. l.'Ct strani. Cena mehko ves P<>lju«i«'ii iti nataiH-on «.|»ls inlkritJa n«>vega "f sv«-ta. Spis se f-ita kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših virib. Cena 50c. PRAKTIČNI RAfLNAR. Trda vez. str... Priročna knjižica, ki vsebuje rsv, kar Je pri uakunu !n prodaji »otrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE KILOZOKIJE S|ii»al dr. !•'. Velier. :tll gtraui. Knjigo toplo prlpororaiuo vsakomur, ki se r b«K'e seznaniti z gluvnimi (urnui aodobua filozofije. t Cena 70c. "3' RUSKI REALIZEM. Spisal «lr. Ivan PrijaU-lJ. 41 ."i strani. V knjigi mo opisani predbotlnikl in Idt-jui utemeljitelji te svojtrrsrue 'iis-ke strtije. Cena $1.50 SPOMINI. Jož»- l^vtižar.) *J4.t strani. , V tej knjgl t^uja nas ^uanl {Mitopis-ec župnik / l^ivllžar hiHimiuc na svoja brezštevilna »^o- f tovanja. j Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OliDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena bros. Cena 50c. SIvOV.-ANGLEŠKI IN ANGLIta ženski mislili na to, da bi moža spravili v bolnišnico ah ;)ad<'l v v«k1o. Potem sta poskusili izk«jr:stiti | moževo navado, da j«* v post« lji kadil, za svoje temno nakl« |>c. Bleesirva je polila posteljo - im-trole.jeni. ko j«- mož r-pal in jo zažgala. M< ž se je prebndil in zavpil: "Postelja u'ori!" X;ito j je pritekla Bleesova /. vedrom vode, ki i?a je imela že jiriprav-ljene^a. To -«• je zgodilo tri dni pred umorom. Xa-lednji den sta obe ipropali ženski /.a eel i ra.zširjati ,p<» «ta >p;ii Ob 10. zvečer mu je nato pn«-nzala urlo. X^pravila p;i je pri t em poLrre.^k« : možu. ki j«' bil izrazit leviear in znan kot ^ "GLAS NARODA'\ pošiljamo v staro do- j ^ movino. Kdor ga ho- | • ^ Če naročiti za svoje f ^ sorodnike ali prijate- I je, to lahko stori. — J ^ Naročnina za stari \ ^ kraj stane $7. — V ^ > (talij o lista ne poši- 5 SJŠS^^^ ^ j j tako<:>i' včasih greši. PRIPRAVE ZA VOJNO ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLA8 NARODA" PRIREDIL I. H. = 29 == Rudolf Wewler se zasmeje. 44Naj bo, želim da prevla>duje ipurevidnost in proti snegu me naj »e nekaj ča»a varujejo. Toda tukaj »sodimo popolnoma v senci in že >e inrači. Takoj (bora -zopet poskusil." S temi besedami sname naočnike in jih pcftoži pred se. Smeje pogleda «vojo hčer, ki trdno »t it k a njegovo roko. Veaka beseda, ki jo ji je rekel, je očetu izdajala, kaj se godi v -njegovem srou. Tudi Joano je oče poznal mnogo boljše,' kot pa «i je mogla misliti. Werder sklene, tri4>nof dokler ne pri de med (njima do zveee za celo živ- Ob 43. rojstnem dnevu ang-i jen je. Na razvoj >tvari gleda s precejšnjim mirom, kajti leškega kralja je neki london-trdno uipa, da bo boljše spoznanje poglobilo in potrdilo že ski lic?t objavili pregled o pra-obstoječe občutke. vicah, ki jih ima ta kralj po V -obi zažare el ktrične luči. Pa tudi sedaj pus-ti Wer- ustavi. Med drugim se je list | v krasni vezi importirane iz starega kraja . • . V Inglewood, CaL., je ogromna tovarna North American Aviation, v kateri grade letala za ameriško armado in mornarico. i Razne vesti PRAVICE ANGLEŠKEGA KRALJA. der Bvoje naočnike ležati na mizi. V resnici naočnikov ni nikdar potrebovali. Nosil jih je c amo iz potrebe, da je hlinil bolezen in da tem bolj' zakrije svoj drugi 44jaz." V bodoče ga ne t>o nič spominjalo na njegovo pustolovsko življenje kot edino modri ovitek, o katerem, razun njega, ni-kdo ničesar ve. Ako si je moral nad jat i krinko, se- je to zgodilo samo v neki berlinski sobi. ki si jo je nalašč za to najel. Tukaj je bil poznan pod drugim imenom kot pa pod svojim in da je to mogel, mu je k temu pr ipomogel napačni potni list in ravno tako več drugih ponarejenih (listin. Komaj je bilo kaj, kar bi ga moglo na kak način izdati. Hotel je tudi uničiti izrezke iz časopisov, kakemu človeku se bo izpovedal »svojega greha in si bo s tem od srca odvalil težko breme. Četudi ga je že vest opominjala, se hoče vendar izogniti, da bi se sam naznanil. Kar se je moralo zgoditi, se je moralo zgoditi na način, tla bosta satu in njegova hči izključena iz javnosti. BHo je naslednjega dne. . V razkošni dvorani hotela Europa sedita v globokih naslonjačih dva gospo ia. Eden, star okoli štirideset let, lista po čiusopisu. Poteze njegovega obraza izdajajo nejevoljo in razočaranje. Najbr-že so ga ozlovoljile vesti, ki jih je prejel. "Tukaj imamo," mrmra, 44Kot sem pričakoval, poizvedovanja niso dovedla do nikakega uspeha." S temi besedami potihne časojpis n asp roti sedečemu gospodu, mlademu možu, ki je napravil odličen, športni utls, četudi je brio videti, da ne spada v ta razkošni prostor. Videti je bilo, da je bil ira ta kraj poslan sJužbenrm potom; kdor pa je »mogel prej opazovati, kako so njegovi poizvedujoči pogledi švigali »po sobi, je moral priti do domnevanja, da je detektiv. In res — bil je detektiv. Medtem ko se ta trideset let stari hotelski gos.t zatopi v vsebino nekega članka, vidi njegov spremljevalec, Mr. Franci* James, neko poznano osebnost mednarodnega bančnega in borznega sveta zamišljeno pred sfet. Fritz Heller, mladi berlinski privatni detektiv, ki je mogel zaznamovati že mnogo odličnih uspehov, odloži časopis. '4 Mister James, moža bo težko najti. In moji tovariši pri berlinski kriminalni (policiji opravičeno sumijo, <3a je prarv oni zločinec, »ki ima na vetfti rope bauanih in borznih ljudi, zadnjih let na svoji ve**ti. Samo, da ste vi bili prvi, pred katerega so je upal stopiti in si je s tem razbil sijaj, s katerim je znal obdati." "Ž njitn bi napravil še kaj drugega, ko bi le mislil, da se bo tako bojazljivo izognil kaki zapreki.'* Mister James, katerega je bilo komaj mogoče spoznati, da je Amerikanec, zaničljivo zategne obraz in zopet gleda proti vhodu, kjer je vklopilo nekaj elegantnih dam v športnih oblekah. 44 Z ono malo tnmle ne bi bilo mogoče tako lahko pričeti. Krasno dekfle, čarobna ras»t, zanimiv obraz. Najbrže je iz vase domovine, gospod Heller, toda malo trda, ali so berlin-' *ka dekleta vsa taka!" Fritas Heller mrmra, nekaj nerazumljivega (pred se in zopet napelje pogovor na članek v časopisu. Kaj ee zmeni za ženske zadeve tega moža T Naročeno n*u je bilo, da mogočnega bankirja Francisa Jamesa varuje pred napadom, da se pobriga za njegov dobrobit tn varnost in skuša razjasniti napad na neko berlinsko banko, pri katerem je do sedaj se nek ropar z revolverjem skušal prisiliti Jamesa, da bi večji znesek denarja. viprašal, kaj bi se zgodilo, če 'bi dal kralj v skladu z besedilom zakona svojega ministrskega predsednoka m ves kabinet — ustreliti. Odgovor: Nič. Prav tako bi ne bilo nobene možnosti nastopiti kakor koli proti vladarju, če bi prodal britsko voj" no brodovje in vtaknil kupnino v svoj žep. Po angleškem pravu kralj sploh ne more napraviti kaj krivičnega ali nepravilnega in zato ga za njegova dejanja tudi nihče ne more pozvati na odgovor. To je precej presenetljivo, kajti navajeni smo misliti, da angleški vladar nikakor nima kakšnih prevelikih pravic. Po zakonu pa je kralj upravičen za vsako stvar odreči svoj podpis in razveljaviti na ta način vsak sklep kabineta ali parlamenta. Seveda pa ni kraljeva hiša od časov kraljice Ane niti enkrat izkoristila te svoje pravice. . Angleška vladna oblika temelji na prostovoljni odpovedi kralja na vse pravice, ki mu po še veljavnih zakonih pristojajo. V ostalem pa tudi te pravice niso neomejene. Vsa/k a kraljeva odredba potrebuje ira primer tudi .podfpisa ministrskega predsednika. Kralj ne sme tudi vrtliti in ne sme si najeti liiše ali stanovanja. keT hi na ta način postal odvisen od hišnega gospodarja, a to ni v ?I;!a-du z angleškim pravom. NEUPORABEN NAPOLEONOV PLASC. Filmski režiser Jack Raymond je začel vrteti nov film pod naslovom 44Kraljevska ločitev." Film naj .bi podal vemo podobo tiste Napoleonove dobe, ko se je srečal z Jožefi no, dalje njunega življenja v stanovanju v ulici Chanterein in doslej še neobjavljenih podrobnostih iz njiju zgodovine. Izde-lovatelji filma stremijo za tem, da bi uporabljali, kolikor je mogoče, izvirno pohištvo, oblačila in dokumente. Napoleona igra Pierre Blanchard. Ta igralec je naravnost neverjetno podoben Korzičanu. Te dni je prejel od angleškega igralca Romi'lyja Lungea dragoceno darilo: izvirni Na-f>oleonov plašč. Romilly ga je podedoval po svojem starem očetu, ki je bil prijatelj Meis-soniera, slovitega slikarja napoleonske dobe. Ta sivi plašč je nosil Napoleon nekoč, ko ga je Moissonier portretiral in ga je potem! daroval slikarju za spomin. Pariški igralec je nil .*prva seveda zelo vesel tega daru, prav tako režiser Raymond. Toda veselje ni trajalo dolgo. Napoleonov plašč je bil dosti VSE PARN1KE m LINIJE ki 80 važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St.. New York, N. Y. Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem iti5t!iit»iniinininniiintiwmmimnniM»i.i.niimiii' Molitvenike n^r0 v najflnejSe nanje trda vez. 1.60 RAJSKI GLASOVI .80 platno vezano ........ v usnje vez. (Str. 415) ....L— v usnje vez. (fitv. 416) ... .1.25 v usnje vez. (5tv. 408) ..1.5© v celluloid vez. (Stv. 614).. 1.50 SVETO PISMO ..............S.— MARIJA VARHINJA NEDOLŽNOSTI v imitirano asnje vez . ...1.— v fino usnje vez ........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayer booh: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano ........M v belo kost vezano.........35 Key of Heaves fino vesano ...............35 v usnje vezano.............70 v najflnejSe usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50 Catholic Pocket Mannal: v fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ......1.40 KNJIGARNA "GLAS NARODA KNJIGE 12 PLUTOVINE. Da, na svetu so celo knjige, tiskane na plutovino. Ena takih knjig je Don Quiehote, izdana v Barceloni leta 1909. Tn motil bi se, kdor bi mislil, i• strogo pazi )o, da ne pride v ne- igralec obleci. Pozvali so ne- , .. 1 • , i i v poklicane roke, ali 10 kdo ne kega zgodovinarja na ipomoc on ta je ugotovil, da drugače biti ne more, ker je bil Naipo- leon samo 1.60 m visok. Blan- ehard pa meri v višino 1.74 m. delnica je stala sani o dva dni "in pol,-potem je pa orjaški par-nik prelomil njena tla. Ko so ga končno po mnogih ovirah d*<»gradili, so pa bili stroji že zastarali. Na vožnji leta 1H58 je sicer dokazal svoj«' vrlme, to»la |»ri-pe«tila se je -nesreča. Počil je itamree rezervni kotel in nmj«*-nih je brio več ljudi. Od razburjenja in skrbi je Brunei umrl. Na .drugi vožnji je pa umrl še kaipitan. Na tretji vožnji je počilo krmilo. Praz-n«»verni potniki s>o ^e jelj parni-ka izogibati in tako so jm>-»neje rabili samo še za polaganje k-žibla. Leta 18f>£ je polagal kabel med Evropo in Ameriko, kmalu potem pa je romal v staro železo. PRVA PLAVAJOČA PALAČA Pred 80 leti je bila zgrajena prva plavajoča palača '4 Great EasternNjen graditelj je bil Brunei in usoda obeh je čudovito zvezana. Ladja je bila dolga 207 m, široka .pa 25 m. Imela je zelo močne stroje hi njeni kolesi sta tehtali 3700 kvintalov. Graditi so jo začeli leta 1852 toda kmalu jim je zmanjkalo denarja in zato so morali leta 1855 gradnjo prekiniti in ustanoviti novo družbo. Na novo zgrajena ladje- NAJDALJŠA PODZEMNA CESTA. Že več let so mislili na to, kako bi razbremenili simplon-sko e kateri vodi poleti tisoč avtomobilov na mesec, kajti to je najkrajša zveza med Francijo in Italijo. Teh tisoč avtomobilov mesečno bi ne bilo nič hudega, hujše pa je, da promet |>o tej cesti od novembri do aprila sploh ni mogoč zaradi velikih snežnih zametev. Avtomobilisti se morajo voziti ik> železnici iz Briga do Tsela in za prevoz avtomobila je treba »laČati 250 do 400 frankov. (V bi bil promet po cesti mogoč vse leto. bi se vozilo po nji najmanj 100.000 avtomobilov letno. Zato so zdaj sklenili >pe-ljiati icesto skozi predor. To bo najdaljša podzemna e«*sta na .svetu. Leta 1906 so dogradili 19 km dclgi siioplonski predor za železnico. Vlaki so vozili samo [K) enem tiru. Šele leta 1922 so zgradili drugi predor za drugi tir. Železniški promet pa ni povsem izrabil drugega predora m zdaj ga je železniška upraiva (ponudi v cestne svrlie. Predor je širok samo 4.40 ni, t -da njegova ureditev še daleč ne bo tako draga, kakor bi bila zgraditev novega predora. Železniških tračnic ne bodo odstranili, temiveč zalili z 'asfaltom, tako da se bo dal prodor broz večjih stroškov «Mpr«'m<*ni-ti v železniški. TošiIje.io n^ lne i»vto-nioJ»ile. Poskrbljeno bo tudi za dobro zračenje predora. Na 2tH) Tcraiili bmlo postavljene ogromne črtj»alke, ki bodo p«*t.i>kal<* vsako sekundo v pre 1 or .">(»(» kub. m zraka. Ta ,po*tzemna c»esta ne samo vaJni v zveza, temveč tudi zanimiva turi-ii<" na privlačnost, ki bo gotovo privabila mnogo turstov. PII!!IIIHIIIII^IIII!!!!:!IP^ ADVERTISE IN ' GLAS NARODA'" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST Idth STREET, NEW YORK