Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 30
Ljubljana, petek, 27. julija 1928.
Leto III.
Posamezna Številka Din 1*50
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za Inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljub^ Ijana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hdfler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje In vsi zatirani narodi, združite se!
Režimska kriza v Jugoslaviji je posledica splošne krize kapitalističnega gospodarstva. Zato je reševanje te krize po Korošcih in njegovih prijateljih brezplodno in sterilno.
Krizo bo rešil proletariat s tem, da bo od-pravil vzrok krize same, t. j. kapitalizem.
Ob krvavi štirinaist-letnici.
Doba štirinajstih let nas loči od trenutka! ko je v svetovni vojni počil prvi topovski strel. Naznanjal je začetek človeškega klanja, ki je trajalo štiri leta. V tej štiri leta trajajoči vojni je, po uradnih ugotovitvah, bilo enajst milijonov mrtvih, osemnajst milijonov pa je bilo ranjenih in kakorkoli pohabljenih. Od gladu in trpljenja vsled vojne je umrlo milijon nevojakov. Po vojni je ostalo, kot živ spomenik padlih junakov, vse polno sirot in vdov, ki še danes stradajo.
'l aka in še hujša je krvava bilanca svetovne vojne. Do kakšnih pretresljivih številk bi prišli, ako bi zraven našteli še žrtve padle v vojnah, ki so se vršile potem, ko je bila »zadnja vojna« končana. Zakaj zadnje vojne ni bilo. »Zadnja vojna« je šele pospešila nastanek novih vojn, ki s svetovno vojno skupaj tvorijo krvavo liso, ki veže dobo poslednjih štirinajstih let v nepretrgano dobo klanja in trpljenja.
Od leta 1914 dalje nismo bili več brez vojne.
Iz Evrope je bila vojna prenesena v kolonije in v polkolonije Afriške in Azijske. Iripolis, Marok. Kitajska, Egipt itd. In danes se nahajamo v Evropi sami i>red nevarnostjo nove vojne. Države se prav pridno oborožujejo na suhem, na morju in v zraku. Vse države. Eabricirajo strupene pline in maske proti strupenim plinom. Največji, najbogafejši deli državnih dohodkov se uporabijo za orožje. Za topove, za strupene pline, za letala. Ljudje plačujejo vojno pred vojno, tekom vojne in po vojni. Plačujejo v delu in v krvi.
V	tej dobi večno trajajočih vojn, ki se pojavijo kakor posledica težke bolezni sedaj na tem. sedaj na drugem delu organizma, so stopili na svetlo tudi ljudje in države, ki predlagajo posebne pogodbe in pakte proti vojni. Leta in leta že hodijo na konference in seje. in leta in leta . . . zastonj. In ako tudi bi se zgodilo, da Kellog uspe s svojim protivojnim paktom, ki naj bi ga podpirale vse države, bi ostalo vse pri starem. Vojna je docela naraven , sad kapitalističnega režima in je zato v kapitalističnem režimu ni mogoče odpraviti. Lahko vse države podpišejo sto mirovnih, protivojnih paktov, vojne s tem ne bodo odstranili.
Vzroki vojne niso v volji posameznika, marveč leže v gospodarskih pogojih posameznih držav in v samem bistvu kapitalizma. Dokler bo vladalo gospodarstvo profita, toliko časa se ne sme niti misliti, da bi bilo mogoče odpraviti vojno nevarnost. Kakor v kapitalistični družbi ni mogoče odpraviti razrednega boja, ki se bije na življenje in smrt med kapitalom in delom, tako ni mogoče odpraviti vojne, ki mora nastati radi interesnih konfliktov med posameznimi kapitalističnimi skupinami. ali pa kot odporna sila tlačenega ljudstva, ki hoče ven iz gospodarskega, političnega in kulturnega suženjstva, kamor ga je bil uklenil kapital civilizirane in rahločutne Evrope.
Odtod izvira tudi navidezni nesmisel, da namreč ravno tisti ljudje in države, ki predlagajo mirovne pogodbe, predlagajo zgradbo novih vojnih ladij, novih topov in drugega morilnega orožja. Statistika vojaštva in razpoložljivih vojnih sredstev posameznih držav, govori glasneje od vseh mirovnih in protivojnih paktov. Tisti, ki take pakte podpisujejo, vanje ne verujejo.
Največje zlo je pa vojna za proletariat, za delovne množice v mestih in na deželi. Delavci in kmetje morajo plačati v vojni najvišji davek krvi in dela. Prvi v okopih, pryi v tovarni, prvi na polju. Povsod prvi, kjer je nevarnost, kjer je delo. kjer je dolžnost. Zadnji, kjer se deli pravica.
Delavske množice so zato v prvi vrsti prizadete v protivojnem boju. Delavstvo bo grobo-kop kapitalizma. Zato bo tudi odpravilo s sveta vsako vojno nevarnost. Kadar se bo delavstvu posrečilo, da odpravi sistem profitarstva in izkoriščanja, takrat bo odpravljena vojna. Prej ne! Prej ne!
Zato ni nelogično, marveč logično in edino pravilno, ako pravimo, da vojna vojni mora pomeniti in mora biti obenem vojna napovedana kapitalizmu. Kdor hoče vojno odpraviti, mora odpraviti kapitalizem. Vsaka druga pot proti vojni je napačna in ne pripelje do cilja.
Ob štirinajstletnici po napovedi svetovne vojne strnimo proletarci in izkoriščani celega sveta svoje vrste. Strnimo svoje vrste tudi mi slovenski proletarci in izkoriščani. Postanimo člani zavedne armade brezpravnih nemaničev, sezimo si v roke v znak zvestobe in vztrajnosti. Vojna vojni! zato, boj kapitalizmu!
Živela proletarska internacionala!
Vojna vojni! Boj kapitalizmu!
Umor Mehikanskega predsednika in drugo.
Pred dobrim tednom je neznan človek umoril novega mehikanskega predsednika Obregona. Ko je Obre-gon nastopil svoje mesto, je izjavil, da bo nadaljeval protiklerikalno politiko njegovega prednika. Zaradi te njegove izjave sumijo, da je bil Obregon umorjen od klerikalcev, t. j. da je bil atentator v zvezi s kakim klerikalnim komplotom.
Nimamo na razpolago podatkov, na podlagi katerih bi smeli osumiti umora mehikansko klerikalno gibanje. Resnica pa je, da se vrši v Mehiki silen boj med novo vlado, ki zastopa stališče, da se mora vsaj omiliti izkoriščanje mehikanskega ljudstva po tujem kapitalu, ki ima v rokah večino mehikanskega bogastva. Klerikalci pa branijo izkoriščevalce in je vsled tega boj proti duhovnikom in cerkvi v Mehiki gospodarski in ne kulturni boj.
Katoliško časopisje po vsem svetu se silno jezi, ker se je umor Obregona spravil v zvezo s klerikalnim gibanjem. Toda ravno isto katoliško časopisje opljuje ob vsakem političnem umoru delavsko levičarsko gibanje, češ, da je ono takih umorov krivo in, da take umore organizira. »Slovenec« je n. pr. navalil na komuniste odgovornost celo za zagrebške demonstracije, ki so bile iasno viden izraz duševnega razpoloženja hrvatskih množic radi umora v narodni skupščini. In ni dolgo, kar je »Slovenec« v mali notici naznanil gibanje bolgarskih I četašev ob jugoslovanski meji in je dal notici naslov: ;
Komunisti prihajajo.«
Sicer je pa znano, da kar se tiče atentatov, kleri- ; kalci nimajo tako čiste vesti kakor se delajo. Nimamo seveda namena delati sedanje ljudi odgovorne za to, kar je bilo. Ali značilno je vsekakor tudi to, kar je bilo. Leta 1581 so bili v Angliji na smrt obsojeni trije jezuiti, ker so organizirali komplot proti kraljici Elizabeti. Leta 1598 so organizirali na Nizozemskem komplot proti Mav-riciju Nasavskem. Leta 1757 so bili tudi trije jezuiti obsojeni na smrt zaradi atentata (ki se je ponesrečil) na portugalskega kralja Jožefa in v letu 1766 so komplo-tirali proti špaitskemu Fernandu IV. V Parizu sta bila dva patra obešena radi atentata proti Ludviku XV.
Tudi potom tiska se je iz duhovniških vrst delalo in opravičevalo politične umore. Pater Mariana v svoji kniigi »De Rege et Rege Constitutione« opravičuje umor tiranov vkljub temu, da je koncil v Kostnici umor tiranov obsodil. Mariana celo priporoča način umora. Sala v knjigi »Tractatus de legibus«, Gretzer v knjigi »Opera omnia«, Becano v knjigi »Opuscola theologica, Summa theologiae scholasticae«, zavzemljejo stališče Mariana. Lahko bi navedli še dosti imen. Toda nimamo namena pisati zgodovino in nimamo niti najmanjšega namena delati proti klerikalcem s takimi sredstvi, s katerimi oni operirajo proti delavcem, katerim naprtijo odgovornost tudi za take čine, ki so jih izvršili pred davnim ne-delavski elementi.
Poleg vsega se mora tudi ugotoviti, da se atentati tnnože na vseh delih in koncih sveta. Nekaj je, kar ni v redu. Kriza v gospodarstvu, kriza v politiki, kriza v dušah. Kakor da se orjaška stavba maje v svojih temeljih in z njo se maje vse, kar je na njej, iz nje in od nje živelo. Atentati se množe. Ljudje se čudijo, pa ne zapazijo, kako se atentati goje. Vsa klasična šolska
vzgoja in poleg te še pisava časopisja vzgaja atentatorje. Šola hoče imeti junake. Individualistične junake. Zato se v šoli opevajo čini starih narodnih junakov. V časopisju se opisujejo potankosti vseh novejših in starih umorov. Leta se vlečejo po časopisju prizori o umoru Rasputina. Stari- in novi atentatorji se proslavljajo kot mučeniki. Taka šolska in časopisna vzgoja dobi dober teren v gospodarskih in političnih razmerah. Individualistično vzgojen človek nima vere v mase, nima vere v zmago množic in nepoznana mu je razvojna nujnost, preko katere ne more ničesar. V obupu mori in tako deli po svojem prepričanju sam pravico sebi in drugim. Poleg tega še naj omenimo, da temelji vsa današnja družba na izkoriščanju in na nasilju. In nasilje rodi nasilje v najrazličnejših oblikah.
Katoliško časopisje, ako hoče imeti pravico govoriti v imenu katoliške morale in imeti pravico se zgražati nad pisavo drugih ltetov, naj samo ne laže, naj se samo nauči govoriti resnico in naj da dober zgled s tem, da ne bo polagalo na rame nasprotnika čine, ki jih ni izvršil.	•
Mednarodna politika francoskih socialistov Šovinizem in imperializem.
Na izrednem kongresu francoske socialistične stranke, ki se je bavil, kakor piše »Delavska Politika«, z važnimi zunanjepolitičnimi problemi, tudi z mandatom gospoda socialista Pol Boukura. ki je, kakor znano delegat francoskega imperializma pri Društvu Narodov. Nekatere organizacije so zahtevale, daiPol Boukur takoj odloži mandat kot delegat pri Društvu Narodov, ako Francija ne izprazne Porenja. S tem je prišel gospod socialist, advokat detroniranih princev in princezinj v škripce. Rad bi namreč ostal delegat imperialistične Francije (saj to se dobro plača) in tudi član socialistične stranke. Iz zagate so mu pomagali izkušeni mojstri v manevriranju in kompromisarenju gg. Renau-del. Blum in drugi. Tako se je posrečilo najti formulo, ki Boukurju omogoča, da še nadalje sedi v lepi družbi gospodov pri Društvu Narodov, te mednarodne inštitucije kontrarevolucije.
Francoski delavci, člani socialistične stranke, imajo čisto prav, da se upirajo oportunističnemu vodstvu socialistične stranke. Govoriti delavcem o socializmu in potlačenim narodom o pravici samoodločevanja, delati pa za imperializem, ki drži podjarmljene desetine tfiilijonov kolonijalnih narodov s pomočjo dušljivih plinov, bomb in mitraljez, sodelovati z imperializmom, ki divjaško mori kitajske delavce in kmete, to je res nezdružljivo s socializmom. Tudi francoski delavci, ki še sledijo social-šovinistom a la Renaudel, Blum, Grumbach in Boukur, bodo spregledali in odločno rekli, tega cirkusa imamo dovolj. Pol Boukur bo pa seveda prijadral tja, kamor že po svojem delu zdavnaj spada, tja — kamor so šli pred njim Millerand in Briand, v objem radikalne stranke, potom social-patriotizma po plečah proletariata na ministrski fotelj.
Agitacija za srbsko hegemonijo.
Na dan 8. julija sem se razgovarjal s srednješolskimi dijaki. 17 po številu, ki so prišli na neki kongres in da si ogledajo prilike tukajšnjega naroda. Pohvalili so se, da so bili gostoljubno sprejeti, občina jim je priredila banket itd. Eden me vprašuje, koliko je nas Slovencev v Nišu in pravi, da Srbi nas bolj spoštujejo kot Hrvate. Tu imamo res veliko Slovencev, ki pa niso zavedni, ki se ne zavedajo, da je delavski razred povsod enako izkoriščan v današnji kapitalistični družbi. Vprašal me je tudi, kakšen časopis imam v žepu. Odgovorim mu. da je to delavsko kmečka »Enotnost«. Nato jo je pa, ko se je zbralo nekaj zavednih sodrugov, kmalu popihal.
Sedaj pa poglejmo, koliko Srbi spoštujejo nas slovenske delavce? 12. julija je bil poklican na občinsko sodnijo sodrug D. Gregorič, kjer se mu je prečitala tožba, ki ga je dolžila: 1.) da je v pija- j nosti klical »živela avstrijska vojska!«, 2.) da je i komunist in sprejema kom. časopis »Borbo«, j 3.) da je vojni begunec- 4.) da je šel čez nek vrt in naredil škode za par sto Din in še več drugega.
Ta sodrug je zahteval dokaze. V Nišu še ni bil nikdar pijan, ker za 35 Din, ki jih zasluži na dan kot kovač v železniški delavnici, ne more biti pijan. V Avstriji ni bil pri vojakih, ker je bil takrat j še premlad; zato nima potrebe, da bi izgovarjal take besede. Prizna, da je član strokovne organizacije v Delavskem domu in da sprejema »Borbo«. Da ni vojni begunec, zato ima • v dokaz vojaške dokumente.
Kdo je pa vložil tožbo? Radikalski odbornik, zato ker naš sodrug ni hotel voliti za te »krvopije«, temveč za razredno delavsko kmečko stranko. — Tako spoštujejo nas Slovence — delavce. Delavcem se godi povsod enako, zato delavski razred ne pozna narodnostnih mej. Delu čast in oblast!
Razredna fronta.
V ponedeljek, 23. t. m., so stopili v stavko delavci tovarne vagonov »Jasenica« v Smederevski Palanki. V štrajk so stopili vsi do zadnjega, njih 160 po številu. Vzrok stavke so mizerne plače in delo v akordu, ki je naislabš ; plačano.
*
Delavci v tovarni orožja in municije v Užici so zmagali. Podjetje je moralo sprejeti odpuščene delavce nazaj v delo.
Stavka 200 delavcev, zaposlenih pri gradnji mosta v Pančevu, traja dalje. Bodite solidarni s stavkujočimi in naj nihče ne potuje v Pančevo.
♦
Protestna stavka delavstva kurilnic Zagreb, Srbske Moravice in Varaždin je z uspehom končana.
*
Ne potujte v Vareš, ker tamkajšnje delavstvo stavka.
*
ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV V INDIJI.
V celi Indiji je proklamirana generalna stavka železničarjev. Stavkujoči sodrugi so pokazali v boju proti kapitalizmu in britanskemu imperializmu občudovanja vredno odločnost in voljo borbe za svoje pravice. Da preprečijo delo štrajkbrehorjem — tuji, beli inženjerji so poskušali voziti z lokomotivami — so se stavkujoči vlegli na tračnice in onemogočili nadaljevanje vožnje.
V	Madrasu so s kainenji napadli en vlak in nekaj potnikov ranili. Stavkujoči so iztrgali več sto metrov tračnic. Ekspresni vlak iz Travankore se je moral usta-vifi v Vikravandi. Stavkujoči držijo zaposedeno postajo 1 utikorin in so obustavili ves promet. Tisti uradniki, ki ne stavkajo, vršijo sabotažo prometa. Britanski iirf-perialisti so poslali v največji naglici močne odrede vojske, ki naj upostavijo »red_ in mir«.
Dajte izkoriščanim in izstradanim kruha, podjarmljenim narodom svobodo, pa bo konec stavke. Začasno bodo sicer mogoče svinčenke upostavile »red«, toda za koliko časa?
V nedeljo dne 5. avgusta priredi podružnica »Svobode« v Zalogu vrtno veselico na vrtu g. Si-cherla. Veselica prične ob 4. popoldne s sporedom: Srečolov, šaljiva pošta, ples in drugo.
Na veselici svira železničarska godba »Zarja«
iz Ljubljane.
Vabimo vse sodruge in sodružice, da nas ob tej priliki obiščejo in pripomorejo k uspehu.
Podružnica »Svobode« Zalog.
.UŠI WOLKER:
Rontgen.
(Prost prevod.)
To ni Faustova celica, in duša tu ne stopi v zlo
prokletja,
to je Rontgen-aparat z magično lučjo 20. stoletja. Ultravioletni žarki prodirajo v miške, kite, meso, in kakor šifrirano pismo odpirajo ž njimi človeško
telo.
Ker danes telo nam je duša, vanj se zaseče, ali bo človek od boli živel — ali od sreče.
— Gospod doktor, meni je silno težko, zdi se, da svinec in kače v prsih me žro.
Prosim vas, s svetlimi žarki vame poglejte,
Kar boste videli, vse mi povejte. =
»Tvoja pljuča vidim, delavec.
Prepojile so jih fabriške saje in dim,
vrvenje jermenov, hitenje m asm, —
čujem iz njih, da revež na zemlji je vedno trpin.
Tvoja pljuča vidim, delavec,
tuberkuloza je v njih,
glad jih bo kmalu razžrl.
Ti boš umrl.«
= Bolezen in smrt — to je hudo, toda še hujše je v meni.
Doktor, globlje poglejte s svojimi svetlimi žarki v moje telo, kar boste videli — vse mi povejte. =
»Tvoje srce vidim, delavec,
zatrto seme, ki je hotelo
plodno skaliti v zdravo zemljo,
ki si je silno življenja, ljubezni želelo,
kjer imaš lahno ženo,
kjer lahno z otrokom, s sodrugi živiš,
zanje se trudiš in v delu trpiš,
sedeš k obedu za mizo, ki solnce sije na njo.
Tvoje srce vidim, delavec.
Lažje bi umrlo, utihnilo,
Kakor ljubilo.«
= Tudi to, gospod doktor, poznam. ■
A globlje poglejte, do dna!
Našli boste breme gorja, ki ga komaj prenašam.
In vem: kedar bo iz mene planilo, mora — in bo! — vso zemljo prevrnilo! —
— Na dnu, moj bolnik, vidim — srd. =
(Veno Venomer.)
Vesti in beleike.
GIOVANNI GIOLITTI.
Pred kratkim je umrl v Italiji znani italijanski meščanski politik in večkratni ministrski predsednik Gio-vanni Giolitti. Bil je tipični predstavnik italijanskega liberalizma in vnet zagovornik bivše predvojne tro-zveze (Nemčija, Avstrija in Italija). Bil je proti temu, da bi se Italija udeležila vojne in je zato zagovarjal idejo, naj Italija ostane nevtralna. Zaradi te svoje ideje je bil od navdušenih italijanskih nacionalistov umorjen v sliki. Proti delavskemu gibanju je nastopal z vso energijo in pod njegovim ministrovanjem je bilo v Italiij prelite mnogo delavske krvi. V južni Italiji je dosti pred fašizmom organiziral proti delavcem tolpe, ki so nastopale proti delavcem in kmetom z debelimi palicami in so si zato pridobile pridevek »mazzieri«, t. >j. polenonosci. Ob nastopu fašizma je temu pomagal z vsemi državnimi sredstvi in tako fašizmu pripravil pot do zmage. Bil je korupcijonist in je vso svojo politiko udejstvoval potom svojih kreatur v vseh visokih državnih službah. Vsi visoki državni uradniki in prefekti so bile njegove kreature. Proti zadnjemu je bil proti fašizmu, ker je spoznal, da Mussolini Italijo gospodarsko upropašča. Italijansko delavstvo ne more za njim žalovati in ga opravičeno smatra kot predhodnika sedanjega fašizma. Giolitti je v italijanskem političnem življenju zanimiva prikazen. Korumpiral je vse, kar se je dalo, med tem tudi več takozvanih delavskih voditeljev. Zato bomo o njem še kaj spregovorili prihodnjič.
TUDI V EGIPTU LIKVIDIRALI S PARLAMENTA-RIZMOM.
Razpustili so parlament, zapečatili so vrata in za-stražili vse dohode z vojaštvom v bojni Opremi. Kadar se narod začne politično aktivno udejstvovati in zahtevati samoupravo, vlastodržci v interesu svojem, grupe bankirjev ali po nalogu imperialistov brez vsakega pomisleka na zakonitost, odpravijo vse, kar jim ni po volji.
V	zvezi z demonstracijami, ki so jih priredili nacionalisti, pristaši Zaglul paše, so bile izvršene tudi šte-
vilne aretacije. Nasilje in povečano izkoriščanje delovnega ljudstva je glavno sredstvo generalsko-fašistične diktature.
DOBIČKI KOHLENBARONOV V PORURJU.
#
Znano je, da trdijo lastniki rudnikov, da je položaj njihove industrije zelo slab in da delajo z izgubo. Stvar je pa drugačna. Nekateri koncerni so izdajali na akcijo 1000 do 2000 mark (1 marka = 13 Din 80 p). (In če pomislimo, da se je ena akcija dobila ob ustanovitvi podjetja za 1000 mark, tedaj vidimo, kolik dobiček spravijo lastniki rudnikov brez truda v žep.
Neka delniška družba, ki pripada pruski državi, je imela leta 1926 nad 22 milijonov mark dobička; v letu 1927 pa še 2 milijona več. Na glavo enega delavca pride na leto 626‘4 mark surovega in 281 *— mark čistega dobička, kar vtakne v žep pruska država kot akcionar teh dividend. To je samo par odlomkov iz velikega poglavja kapitalističnih dobičkov. Ti dovolj jasno kažejo, da je dozdevna nerentabilnost rudarske industrije samo varanje javnosti.
O	KONGRESU KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE.
Meščanska »Journal des Debats« poroča, da je držal Nikolaj Buharin na VI. kongresu 111. internacionale v Moskvi zelo dolg govor, v katerem je izmed ostalega rekel sledeče:
»Kadar bo imperializem dvignil svoje zastave za boj, bo koiiuinistična internacionala proklamirala meščansko vojno in se borila do popolnega uničenja imperializma.«
TEORIJA IN PRAKSA.
»Delavska pravicah, glasilo krščanskih socialistov, govori kaj rada o ix>trebi delavske skupnosti, delavske solidarnosti in celo o potrebi enotne delavske fronte. Za občinske volitve v Zagorju, ki so se vršile v nedeljo 22. t. m., je pa agitirala med delavci in svojim delavskim članom priporočala, naj glasujejo za kandidatno listo SLS. Iz tega sledi, da krščanske socialiste bolj kot razredna veže verska zavest in da jim je ljubši krščanski izkoriščevalec kot izkoriščan delavec, ki ne pripada SLS. Nekaj je teorija, drugo praksa.
BREZPOSELNOST V RUDARSKI INDUSTRIJI
V	ANGLIJI.
Vsled racionalizacije, še bolj pa radi priganjaškega sistema v rudnikih Anglije, vlada velika brezposelnost. Po poročilu uradne komisije je 200 tisoč rudarjev brezposelnih in ti so postali sploh odveč. Teh dvesto tisoč ne more več računati na zaposlenje v tej industriji. Ker vlada brezposelnost tudi v vseh drugih industrijah, kot so to železna, jeklena, ladjedelniška in tekstilna, se tudi ne more računati na zaposlenje v tej industriji.
V	sovjetski Rusiji racionalizacija industrije prinaša delavstvu — boljše plače in skrajšan delovni čas, v kapitalističnih državah — brezposelnost, slabše mezde in daljši delovni čas.
Kotiček miru in sprave.
Med »Jutrom«? in »Slovencem« se bije velik moralni boj zaradi neke karikature, objavljene v »Jutru« proti dr. Korošcu. »Slovenec« je besen in je v boju poklical na pomoč vse kar leze ino gre. In se je zgodilo, da so oblastni odbori Ljubljanski in Mariborski v tem boju zavzeli stališče »Slovenca«. Ta dva oblastna odbora in nekatera županstva se v tem boju »moralnem« obnašajo kakor da so organizmi SLS in ne oblastnim in občinskim davkoplačevalcem namenjene oblasti. »Jutro« se jezi, pa le zato, ker se hočejo omenjene oblasti in županstva obnašati tudi napram jutrov-cem tako, kakor se že dolgo obnašajo napram delavskim množicam. In jutrovci se obnašajo proti delavcem kakor gospodje okolu »Slovenca«. Eni in drugi jemljejo oblasti, v katere so izvoljeni, v zakup. In oblasti postanejo strankina domena, v kateri imajo strankini pristaši vse pravice, drugi davkoplačevalci pa vse dolžnosti. Niti za podurad-nika in za navadnega delavca nisi sprejet, ako nisi član stranke, ki je na vladi.
Vendar v tem silnem boju, v tem metežu zaradi morale, je na Kranjskem kotiček miru in sprave ali, kakor mu pravijo, nevtralni pas. To je ljubljanski občinski svet. Zunaj se bijejo, tu pa demokratje in klerikalci žive najidealnejše življenje, v skupnem potu obrazov se trudijo za narod. Sem ne seže srd radi Koroščeve karikature. Tu se ne napoveduje boj niti »Jutru« niti »Slovencu«. V ljubljanskem občinskem svetu je morala, pristna slovenska meščanska morala, izven vsake nevarnosti. Zunaj boj na življenje in smrt. Tu pa klero-demokratska ali Puc-Jarčeva idila za blagor naroda. »
Ja. Slovenčevi so občutljivi ljudje. Ne morda, kadar padajo žrtve v Belgradu in Zagrebu. Ampak. kadar je užaljena morala v obliki žurnali-stične karikature. Puc in Jarc se seveda v take reči ne vtikata.
Blažen kotiček miru in sprave.
5. AVGUSTA V KAMNIK!
Ker je izbruhnila v tovarni »Titan« v Kamniku stavka kovinarjev, smo preložili razvitje društvenega prapora z istim sporedom, kot že naznanjeno, na 5. avgusta 1928. »Solidarnost.«
Volitve (!) v delavsko zbornico v Splitu.
V	Delavski zbornici v Splitu so sporazumno vladali gospodje socialisti in klerikalci. Po naredbi ministra za socialno politiko je bilo določeno, da se vrše »volitve« v zbornico dne 15. t. m. in da se na ta način brez volitev proglasi kot izvoljeno listo predlagano po socialističnem URSSu. Tako se je tudi zgodilo. To je delavstvo vseh struj silno razburilo. 25.000 delavcev, ki imajo v splitski DZ volilno pravico, ni dobilo možnosti, da bi glasovalo, dočim je znano, da ne bi dobili socialpatriotje združeni s klerikalci niti 25 glasov. Iz splošnega delavskega ogorčenja je prišlo do medstrokovnega bloka, ki je organiziral protest proti načinu, po katerem so bile »volitve« izvršene. Na 25. t. m. se je imela sestati skupščina »novoizvoljenih« delegatov. Splitski delavci so to .skupščino preprečili s tem, da so udrli v prostore, kjer je bila zbrana skupščina in vse razmetali. Policija je prišla prepozno. Skupščina je bila razpuščena, a policija aretira delavce. Sedaj »Slovenec« ve, zakaj so delavci v Splitu tako nastopili. Pa več prihodnjič.
Zbirajte za tiskovni shladi
Državno pravništvo zopet to2i „ENOTNOST“.
Državno pravdništvo v Ljubljani je vložilo proti odgovornemu uredniku delavsko-kmečkega lista »Enotnost« tožbo po tiskovnem zakonu radi članka — Pod režimom dr. Korošca — Maribor v »severni« Makedoniji, ki je izšel v 22. številki »Enotnosti«. Ker gotovo nimajo več vsi naročniki »Enotnost« od 1. junija, da pa bodo informirani, zakaj nas državno pravdništvo toži, in tudi zato, da bi udeleženci letalske parade v Mariboru lahko povedali, kako je bilo, priobčujemo inkriminirani članek v celoti:
POD REŽIMOM DR. KOROŠCA.
Maribor — v »severni« Makedoniji.
Tiskovni zakon člen 66.
Z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 3000 dinarjev se kaznuje, kdor objavi po tisku:
1.) tožbo ali katerekoli spise o kazenski pravdi, dokler se ne prečitajo na ustni razpravi.
Sramotno izkoriščanje in priganjanje delavstva Separaciie.
Trbovlje, dne 23. VII. 1928. Dovoli nam, s. urednik, da napišemo, oziroma orišemo sužnjost in tepljenje nas bednih izmučenih proletarcev iz savskega Arbeitshausa — Separacije. Nikjer se menda delavstva tako ne priganja, kakor ravno na Separaciji TPD. Ta pritisk vrše nekateri višji uradniki na paznike. Pazniki že itak sami le preradi preganjajo delavce, a radi pritiska od zgoraj so prisiljeni, da se še bolj derejo in priganjajo to ubogo izmučeno delavsko paro. — Delavstva se polašča obup in ogorčenje, ki bo in mora prekipeti in bo prišlo nekega dne do vrhunca. Posledice, ki bodo iz tega nastale, so lahko usodne za tiste, ki delavstvo danes tirajo v obup. To so nekateri višji uradniki na Separaciij.
Da navedemo samo par primerov tega priganjanja. Na Separaciji — pralnici premoga, je bilo popreje odrejeno na enega delavca-delavko v enem šihtu:	pre-
moga v kosih 10 vozičkov, orehovca (biirfel) 12 vozičkov, gris ali šute 10 vozičkov.
S tem številom vozičkov je imel delavec-delavka v teku osmih ur dovolj dela, da je to izvršil. Ker so pa nekateri delavci verjeli paznikovim obljubam, da, kadar te vozičke napolnijo, imajo svoj šiht, so napeli vse svoje moči in delali kot črna živina (to je bil neke vrste akord), da bi bili preje gotovi in se potem malo odpočili, je TPD to nepremišljenost in nezavednost delavstva izrabila. Gospodje uradniki in poduradniki, prezirajoč to akordno storitev delavčevo, so nato zahtevali, da mora od takrat naprej vsaka oseba naložiti mesto 10 vozičkov še skoraj enkrat toliko, da ima svoj hern-šiht (tako delavec ne daje storitve hernšihta, temveč akordno storitev). Če tega ne naloži, kar še od njega zahteva, mu enostavno paznik pove, da nima celega^ šihta in na ta način se delavca zbega in oplaši, da to ubogo delavstvo gara celih osem ur tako, da dol itc popada v bojazni, ako ne naloži zahtevanega števila vozičkov in tako ne bode imelo celega šihta.
Tako se je zadnjič dogodil neverjeten, a resničen slučaj. Neki uradnik (iz pisarne), katerega ime za enkrat še zamolčimo, je dal nalog, da mora delavstvo toliko in toliko število vozičkov premoga naložit (lifrat). Ker to število vozičkov absolutno ni bilo mogoče (pri tem številu delavcev) naložit, se ta gospod ni oziral na to, ampak diktiral (seveda po vojaško: hočeš, nočeš, moraš!) paznikom in delavcem, izrazujoč se takole: Ako se to popreje ni moglo storit, se danes mora, ne vpraša se, če je to mogoče, to se mora storiti. —
To se pravi, ti delavec moraš toliko vozičkov naložit, kolikor TPD, oziroma njen uradnik hoče, pa magari ti delavec za vozičkom (huntom) takoj pogineš. Ce se da to storit ali ne, ti moraš to »leistat«, tudi če paznik sam to utemelji, da tega ni mogoče storit, se na to ne ozira, temveč diktatura višjih uradnikov vlada naprej. Sedaj pa lahko javnost sodi, koliko trpi delavstvo, in to pri tej strašni vročini. Ni čuda, da je 50% delavstva jetično in polno revmatizma, ker živimo pod takimi pogoji in v tako škandaloznih higijenskih razmerah.
Ako par delavcev izostane iz službe zaradi bolezni, dopustov itd., se ne pokliče nadomestilno delavstvo, temveč se ostale tako priganja pri delu, da morajo nadomestiti storitev izostalih delavcev. Take so razmere in praksa pri TPD na Separaciij in drugod. Če se temu postopanju ne naredi konec, pridemo še z drugimi odkritji na dan, naj javnost ve, kaj se vse dogaja na Separaciij. Povemo pa gg. pri TPD, da smo ljudje-delavci, ne pa črna živina, še tej se naloži toliko, kolikor lahko izpelje, a od nas se pa zahteva nekaj, kar sploh ni mogoče. Kličemo, proč z diktatorskim delom — mera je
polna. —------
Delu čast in oblast!
Prizadeto delavstvo Separacije.
Kam vodijo
socialpatriotje delavstvo ?
Vprašanje proslave 1. decembra 1928 v trboveljskem občinskem svetu.
Na seji trboveljskega občinskega sveta dne 23. junija 1928 je podžupan Vodušek (demokrat) prečital dopis od okrajnega glavarstva, da se
1.	decembra 1928 praznuje kot praznik osvobo-jenja ob 10 letnici proglasitve Jugoslavije in obenem je predlagal, naj se poveri g. župana Sitterja (socialpatriota), da skliče vse organizacije skupaj, da se določi način proslave.
Nato je s. Slapšak (DKRB) nastopil proti in izjavil, da delavstvo ni osvobojeno in zato ta praznik ni njegov praznik.
Kakšno stališče je zavzel socialpatriot Sitter in trboveljski »socialistični« občinski svet?
Župan Sitter je potem, ko je še Vodušek protestiral proti izjavi s. Slapsaka, dal predlog na glasovanje. Za predlog so glasovali odborniki vseli meščanskih strank, vsi socialistični in zedinjaški odborniki (s Fleretom vred), proti edinole s. Slapšak. Sodruga Jerebičnika (DKRB) ni bilo na seji in tudi bernotovcev ni bilo.
Trboveljski proletariat s svojim težkim življenjem dobro čuti, kakšno »osvobojenje« uživa on in kakšno osvobojenje uživa TPD, ki iz njegovega trpljenja kopiči milijone v žepe akcionarjev.
Socialistični delavci! Ali ne vidite, kako social-patriotski voditelji podrepujejo jugoslovanski bur-žuaziji, kako so oni samo njena’ priprega? Koliko je vredno njihovo lažnivo irazarjenje o internacio-nalizmu in razrednem boju, če na prvi mig bur-žuazije pokleknejo pred njo, da ne padejo pri njej v nemilost?
Razredno zavedni proletarci vse Slovenije in cele države morajo obsoditi to uitrapatriotsko politiko socialpatriotov, hlapcev osvobojene buržua-zije. Le v boju proti buržuaziji in njenim hlapcem se more osvoboditi proletariat.
Rezultat občinskih volitev v Zagorju.
Proti buržuaziii in social* patriotom. — Na delo v mate za razredno fronto DKRB.
Občinske volitve, ki so se vršile v nedeljo 22. julija v Zagorju, so izročile občino v eksploatacijo meščanskim strankam. Pred volitvami so gospodarili na občini z blagohotno podporo stebrov reakcije — socialpatriotov. demokrati in klerikalci. Po volitvah bodo gospodarili dalje na račun delavcev in revnih kmetov Zagorja. Razlika je samo v tem, da so prej bili kot gerenti. sedaj pa kot občinski svetniki, kajti prej ali slej se bodo zdruzili, kakor so se v Ljubljani demokrati in klerikalci ter nalagali vsa davčna bremena na pleča delovnega ljudstva, na ramena izstradanih rudarjev in steklarjev.
Volilna agitacija je bila zelo živahna in naperjena predvsem proti Delavsko-Kmečko Republikanskemu Bloku. Največji trumf, in moramo priznati žal ne brezuspešni, vseli meščanskih strank je bil ta. ako volite komuniste, bo občinski svet zopet razpuščen — in za gerente pridemo zopet mi, vladali in delali bomo kakor je nam prav — torej volite nas. ako volite za našo listo, bomo pa to in to dobrega napravili. Za vsakega volilca so našli, kje ga čevelj žuli in obljubovali, da bodo zanj poskrbeli. S tem agitacijskim argumentom so operirali vsi nasprotniki delavskega razreda, vse meščanske stranke. To je bil argument socialistov v boju proti zavednemu proletariatu, ki stoji pod praporom nepomirljivega razrednega boja. Social-patrioti — agenti buržuazije v delavskem pokretu. niso mogli pokazati proletariatu uspehov svoje »pametne politike«, razen uspešnega sodelovanja pri gaženju občinske samouprave in sodelovanja pri izvajanju terorja nad proletariatom Zagorja. To se je pokazalo na shodu v Zagorju dne 15. julija. Temu shodu je prisostvoval g. sreski poglavar (baje osebni prijatelj Mihe Cobala). ki je mirno pustil govoriti Čobalu, ni pa tega dovolil referentu DKRB, na referenta DKRB in zagorski proletariat je klical g. sreski poglavar žandarrnerijo. To je ponoven jasen dokaz izdajalske vloge socialpatrio-tizma. Rajši enotno fronto z buržuazijo proti — dekalistoin, kot enotno fronto na razredni podlagi z dekalisti proti — buržuaziii in nasilnemu režimu, to je »Leitfaden« (smernica) socialpatriotske politike.
DKRB je pred volitvami predložil socialistom platformo za skupen nastop. Kandidatna lista se naj postavi na podlagi čistega proporca. Socialisti so zahtevali več mest kot jim oo proporcu gre. zahtevali so župana in druge nesprejemljive pogoje. Ker dekalisti nimamo namena podpirati social-
patriotizma, smo šli v volitve samostojno. Izid volitev je pokazal, da imamo prav. SS.I je ostala na istem številu mandatov kot pri prejšnjih volitvah. Volitve so dale SSJ 3 mandate, dočim so zahtevali, da jim mi odstopimo 6 mandatov.
DKRB je dobil pri teh volitvah 232 glasov in 7 mandatov. To je 87 glasov manj kot pri občinskih volitvah 26. junija .1927. Pri občinskih volitvah leta 1925 je za našo listo bilo oddanih 200 glasov. Pridobili so pri teh volitvah demokrati in narasli so socialisti za 10 glasov napram občinskim volitvam 26. junija leta 1927, v primeri z državnozborskimi pa za 18 glasov. Vemo. da buržuj-ske stranke ta prirastek socialistom iz srca privoščijo radi »zaslug«, ki jih le-ti imajo. Demokrati pa so napravili kar dve liste, misleč — v dva nabiralnika se lahko več nabere kot v enega. Niso se zmotili. Toda za nas dekaliste je jasno, da ni vzrok porasta glasov za demokrate samo v volilnem triku postavljanja dveh list, temveč v tem, da je dosti delavcev nasedlo demokratskim obljubam in trenutno mislilo in upalo, da mogoče vendar niso demokrati isto kot klerikalci. Delavstvo bo imelo zelo kmalu priliko, da vidi in spozna demokrate tudi na delu v zagorski občini. Mi smo posebno v zadnjem času vedno podčrtavali vlogo kmečko-demokratske koalicije, ki je po umoru svojih poslancev v skupščini mesto borbe proti terorističnemu režimu in srbski hegemoniji — nesramno kapitulirala pred tem režimom in se zalagala za tako zvano »nevtralno« vlado generalov. Proletariat bi tudi ne smel pozabiti na preganjanja delavcev pod zloglasnim Pribičevičevim režimom.
V	občini, kjer je bil doma od Orjune umorjeni so-drug Fakin, bi proletariat ne smel pozabljati na vlogo demokratske stranke ob prvojunijskih dogodkih v Trbovljah. Deset let izkušenj z demokrati in klerikalci bi moralo delovnemu ljudstvu zadostovati, da spozna ene in druge, deset let zatiranja proletariata po demokratih in klerikalcih bi moralo zadostovati, da se sleherni delavec otrese od vpliva meščanskih strank.
Občinske volitve v Zagorju nas uče. da ni dovolj, ako postavimo listo in nato prekrižamo roke in nič ne delamo. Dekalisti moramo delati vsak dan vztrajno med delavsko maso.
Velike mase delovnega ljudstva stoje še pod vplivom meščanskih strank. Reakcija in teror režima nas ne sme in ne more zadržati v delu za pridobitev te kolebajoče mase, ki so v štafažo vsakokratni opoziciji meščanskih strank. Vsak de-kalist si mora postaviti nalogo, takoj pridobiti še enega naročnika za »Enotnost«, vsaka skupina dekalistov si mora napraviti načrt za agitacijo na kmetih, ako nam režim ne dovoljuje sestankov, je dolžnost vsakega dekalista, da gre od hiše do hiše in pridobiva simpatizerje za DKRB.
Na delo v mase za zvezo delavcev in kmetov!
deti tudi delavstvo osiješke livarne železa in celokupni delavski razred.
Kot dopolnitev k temu priobčujemo še pismo, ki so ga nam poslali sodrugi iz Osijeka.
Osiješka livarna in tovarna »Titan« v Kamniku so last ene in iste družbe. Naši sodrugi so na vseh skupnih sejah in shodih postavljali zahtevo enotnega nastopanja in potrebo solidarnosti s sodrugi v Kamniku. Ali socialpatrioti niso hoteli to niti poslušati, kaj šele, da bi h temu kaj razpravljali.
Po končanem mezdnem gibanju v Osijeku so naši sodrugi predali zaupniku socialpatriotov (po imenu De-nmger Matija) nabiralno polo za stavkujoče v Kamniku, da zbere v svojem oddelku prostovoljne prispevke. Po prvem plačilnem dnevu nam je ta zaupnik vrnil nabiralno polo — prazno in izjavil: »Delavci v mojem oddelku smatrajo, da v Kamniku ni bilo potrebno stopiti v stavko, zato naj oni gredo zopet delat, a mi jim ne damo niti ene pare.«
Naši sodrugi sc s to izjavo niso zadovoljili. Šli smo m izprašali delavce v tem oddelku in ustanovili, da je ta zaupnik dal nabiralno polo v žep in se ž njo ni pojavil pred delavci.
Moramo povdarjati to, da je ta tipus podpredsednik podružnice S. M. K. J. v Osijeku in da je v tarifnem pokretu igral najslavnejšo sabotersko vlogo.
Metalac.
Iz članka, posebno pa še iz dopisa, se jasno vidi izdajalska in saboterska vloga reformistov v delavskem gibanju. Mi Imamo o stavki profesionistov v Kamniku svoje posebno mnenje. V »Enotnosti« smo o temu že pisali pred stavko in še bomo pisali. Vkljub temu smo imeli in imamo samo eno pred očmi: Delavci so v stavki in naša dolžnost ie. da jih podpiramo v boju proti kapitalu, izdali sino nabiralne pole in jih poslali tudi nezavisnim sindikatom. Pivovarji v Ljubljani so nam že vrnili polo in nabranih 89 Din. Sodrugi na Hr-vatskem in v Srbiji so se tudi izjavili solidarni s stav-kujočimi v Kamniku, čeprav so člani nezavisnih sindikatov. A člani reformističnega lirsa v Osijeku so proti stavkujočim v Kamniku, čeprav so vsi člani ene in iste rciormistične strokovne organizacije.
Iz tega je vsemu delavstvu jasno razvidno, kje je razredna zavest, kje je čut solidarnosti. Delavstvo, priključeno Strokovni komisiji, naj o tem razmišlja. Razmišlja naj tudi o slabosti strokovnih organizacij v Sloveniji. Otresti se reformistične strokovne birokracije in zavzeti se za izključene sodruge, ki se s porazno politiko Vrankarja, Stankota in Vuka na škodo delavcev ne strinjajo, je dolžnost vseli organiziranih delavcev Slovenije.
Pridobivajte ,.Enotnosti" novih naročnikov!
Kal pišejo delavci in kmetje?
Vloga reformistov v mezdnem gibanju
v Osijeku.
Socialpatrioti — saboteri stavke v Kamniku.
Mezdno gibanje kovinarjev v osiješki livarni je zaenkrat končano, a stavka profesionistov v Kamniku se tudi lahko smatra za likvidirano. Delavstvo sc mora upoznati z vlogo reformistov, organiziranih v Savezu Metalskih Radnika, ki so jo igrali v pokretu kovinarjev v Osijeku, to hočemo prikazati danes, a prihodnjič bomo pisali pa še o stavki v Kamniku.
Belgrajski »Organizovani Radnik« piše o pokretu kovinarjev sledeče:
V podjetju je zaposlenih 432 delavcev, od katerih je dobra polovica nekvalificiranih. V septembru lanskega leta je prišlo med Savezom Radnika-ca Metalne Industrije in Obrti Jugoslavije (S. R. M. I. i O. J., ne-zavisni sindikati) in upravo livarne do sporazuma glede plač in ostalih delovnih pogojev. Uprava podjetja se je tega sporazuma držala samo dokler je morala. Ko pa je čutila indiferentnost delavcev napram svoii strokovni organizaciji, pa je začela kršiti vse odredbe tega sporazuma. Radi tega so zaupniki in 'strokovne'organizacije to pogodbo odpovedali in zahtevali pogajanje za novo kolektivno pogodbo, potom katere bi se regulirali vsi delovni pogoji.
Pogajanja so se vršila 30. junija, 4. in 7. julija, ko je bila sklenjena in podpisana kolektivna pogodba. Pogajanjem so prisostvovali razen delavskih zaupnikov tudi predstavniki strokovnih organizacij, tajnik Saveza H. M. I. in O. .1. sodrug Buda Milutinovič in Gajetan Kočevar, kakor tudi predstavnik Saveza Met. Radnika (Urša), ker .sta obe podružnici solidarno sodelovale v tem pokretu. Prisostvovali so tudi Inšpektor Dela in zastopnik Delavske zbornice. Pogodba regulira najvaž- I nejša vprašanja, kot so: zaščita vajencev, odpovedni i rok, odredba zakona o zaščiti delavcev, o delu zaup- i nikov in drugo. Posebno važno je vprašanje plač. Kolektivna pogodba garantira minimalno plačo 5 in 6 Din do največ Din S.25 na uro, nekvalificiranim Din 4.50 na uro do največ 6 Din. Pogodba garantira vsem, ki delajo v akordu, 10% pribitka na normalno plačo, od tega so izvzeti edino Ie livarji, katerim se garantira samo normalna plača. S to pogodbo so zvišane plače posebno onim delavcem v oddelkih, ki so dosedaj imeli najslabše plače. Da se ni uspelo povečati plače v toliki meri, kakor se je zahtevalo, je v prvi vrsti krivij neorganiziranost delavstva, polovica od zaposlenih ni
namreč nikjer organizirana. V drugi vrsti pa držanje socialpatriotov, kateri so najbolj harangirali in vpili za štrajk. Ko se je pa na skupni seji postavilo vprašanje podpore neorganiziranim v slučaju stavke, so pa odgovorili: »da iz principa ne morejo ničesar dati iz blagajne svojega Saveza za neorganizirane delavce. Mi,« tako so rekli Ursovti, »hočemo pokret in boj, ali v slučaju boja podpiramo samo naše člane.« (Ali oni jih imajo od vseli 432 delavcev samo 20.) Z drugimi besedami to pomeni, mi hočemo boj, ali na tak način, da izvrtamo in iztisnemo vas, zlomimo štrajk, a potem si operemo roke in vržemo vso krivico na komunce.
Cisto razumljivo, da je delodajalec, ki je potoni svojih zaušnikov in štreberov znal za vse te stvari, ostal napram zahtevi po večjem in splošnem povišanju plač nepopustljiv. Tu niso pomagali vsi naši napori in vsa naša prepričevalna dokazovanja prav nič.
Najbolj zanimiva je vloga funkcionarjev Ursove organizacije v tem mezdnem gibanju. Njihovi najaktiv-niji funkcionarji, neki Valter in Frank, so najenergič-neje zahtevali mezdno gibanje in proklamiranje štrajka. Ursovci so uganjali največjo demagogijo, hujskali so delavstvo proti nezavisnim organizacijam in govorili, da mi sabotiramo mezdno gibanje, nočemo borbe, nočemo štrajka, čeprav smo v večini. Na dan pogajanj, 4. julija, ki bi se morala začeti ob petih popoldne, pa je uprava dopoldne istega dne proglasila ravno ta dva hujskača in demagoga svojini — delovodjem. Za nas je bilo jasno, da je to ta »realna politika«, ki jo socialpatrioti vodijo v delavskem gibanju. (Vrankar je na kongresu Strokovne komisije 5. februarja ob pol dvanajstih tudi zagovarjal tako politiko.) Ravnotako nam je bilo jasno, da je nam bila tukaj postavljena zanjka, v katero so nas hoteli vloviti. Ta dva socialpatriotska štreberja bi tukaj bila igrala izdajalsko vlogo, ki so jo v brodskem štrajku igrali Rakič, Šarkandi in kompa-nija.
Uvidevajoč, s kakšno podlo kompanijo imamo opravka, spoznavajoč, da nam je pripravljen izdajalski nož in.zahrbtni napad, smo mi morali iskati izhoda iz te nevarne situacije in rešili to, kar se je rešiti dalo.
Iz vsega tega se vidi, da so Ursovci nepopravljivi štreberji in izdajalci delavskega razreda. To mora uvi-
PREKMURJE.
Ker se že dolgo nisem nič oglasil, menda res mislite, da se mi v tej blaženi Koroščevi pokrajini, v Prekmurju, tako dobro godi. Ce bi ta krajina že res enkrat ! republika postala, bi postal njen prezident g. KlekI, ker davčni minister« za Prekmurje je že itak »on«. Ustanovil je že dosti hlapčevskih hranilnic in posojilnic, s katerimi lažje odira tukajšnje kmete. Kar se tiče nas siromakov, smo že tako zadolženi, da trgovci pred nami že vrata zapirajo. — Še eno: posebno napreduje naša kultura (občina Hotiza). Še gospod učitelj se zelo zanima za Orjuno. Včasih svoje šolarje pusti brez pouka kar po dva dni na teden, da lažje vrši svojo agitacijo. Ima pa dobrega pomagača, gospoda Kaniča, trgovca v Hotizi. Vprašamo velikega župana mariborske oblasti, ali so učitelji nastavljeni za razne orjunske agitacije, ali za pouk mladine? Za enkrat toliko, v drugič pa več!
MONOPOLCI.
1 miljarda in 300 milijonov "Din, to je letno čisti dobiček državnih monopolov. 225 Din in 76 par, to je pa najvišja tedenska plača delavca-profesionista.
S temi težkimi milijoni, ki smo jih doprinesli, bi lahko pokrili celo Slovenijo. Sedaj pa poglejte, kako se z nami dela? Nam ubogim tobačnim delavcem, ki smo najslabše plačani, še teh ubogih tedenskih plač ne pustijo pri miru. Sedaj nam bodo plačevali ne več na deset dni. temveč na štirinajst dni. Vsak tobačni delavec rabi denar vsak teden za svoje potrebščine. In ti inkvizitorji gredo še to tedensko plačo jemat. To pa samo zato, ker jih je sram,’ ker ve vsa javnost izven tovarne, da so v državnem podjetju najslabše plačani. In sedaj hočejo pred javnstjo pokazati, da smo mi boljše plačani, da nam lahko dajo ne po amerikansko na deset dni, temveč kar na štirinajst dni. Ali ni to škandal, ki si ga ne moreš misliti večjega? Ali je to svoboda, za katero smo se borili? In ta svobodna Jugoslavija nas pusti sedaj stradati!
Vi, predstavniki slovenskega naroda, ki tako rjo-vete, pustite v tako smrdljivem in zakajenem zraku kraliirati in giniti uboge delavce. Vi ste odgovorni za vše, kar ste zlega naredili delavcem. Delavstvo tobačne tovarne se je zapomnilo in ne bo pozabilo, kaj ste napravili teh deset svobodnih let. Proletariat je pade) v največjo bedo. Odgovor, ki ga boste morali dajati pred njim, bo težak za vas. Ker ste delavstvu vzeli in zapravili vse, še tako male pravice, vas bo delavstvo obsodilo.
Do sedaj so tobačne delavce in njihov bedni položaj demagoško izrabljale vse meščanske stranke v svoj politični kapital. In kolikor se jim je to posrečilo, je to samo slabo spričevalo zavednosti našega delavstva. Delavstvo bo doseglo svoje pravice le z lastno silo, z lastnimi rokami. Meščanske stranke ne morejo za delavca narediti ničesar. Te dni že zopet »Slov. Narodi na isti način izrablja bedni naš položaj. Kot da bi mi imeli tako kratko pamet, da bi ne vedeli,'kdaj so vladali samostojni demokrati in kako se nam je takrat »dobro« godilo.
CELJE.
Razmere v njšein OUZD so zelo slabe: pritožbe vsepovsod, toda le od posameznikov. Skličimo protestni shod. da se sliši naš glas. Potoin strokovnih organizacij moramo najodločneje protestirati proti poslabšanju bolniškega in nezgodnega zavarovanja in zahtevati volitve v OUZD čimpreje. Delavci si moramo sami napraviti red. V tej naši »svobodni« državi je pač tako kot kapitalisti hočejo. Zato pazimo delavci, člani tega urada, z vso pozornostjo, da nam ne odvzamejo še teli drobtinic, ki jih imamo. Citali smo članek v »Enotnosti«: Apetit slovenskih industrijcev.« Tako imamo vsaj en pošten delavski list, ki nain kaj v pravem času odkrije. Meščansko časopisje je pa toliko previdno, da niti ni prineslo te resolucije Zveze industrijcev, ker se boji, ker ima vsaka meščanska stranka tudi še en privesek nezavednega delavstva (krščanska strokovna zveza, narodna strokovna zveza itd.). In tudi teni ponižnim ovčicam ne morejo servirati takih protidelavskih resolucij.
Minister za socialno politiko je dal osrednjemu uradu v'Zagreb nalog, da naj OUZD od vsakega člana, ki si zdravi zobe, zahteva 25% doplačila. Člani pa o tem niso bili obveščeni. Obvestite nas v obratih! Kaj nas kar na tihem obkladate s takimi »dobrotami«. Od zdaj naprej bomo zdravljenje dvakrat plačevali. Vsi naši časopisi se prav radi hvalijo, da socialna zakonodaja v naši državi prav nič ne zaostaja za drugimi državami. Kaj pa ta resolucija industrijcev, ki so jo poslali vladi in ki jo bo vlada tudi sprejela kot vedno, če se gre proti interesom delavstva in če je treba delavce pritisniti?
Mnogo smo si delavci sami krivi, premalo se brigamo za izboljšanje svojega položaja. Zahtevajmo volitve v OUZD, da nam ne bodo tam gospodarili od vlade imenovani komisarji. Treba je, da tudi zastopnika socialistov, ki sta tudi tam imenovana od vlade in ne od delavcev, spregovorita svojo besedo. Od take »kontrole« nad buržuazijo, ki jo vodijo socialisti, nima delavec nič pričakovati. Kompromisi z buržuazijo so delavstvu samo v škodo. Mnogo bi še lahko napisali, pa bomo še drugič o raznih pritožbah. Naši vladi pa kličemo, ne slabšajte še tega, kar je. Za tako gospodarjenje v OUZD nismo krivi m k Razpišite volitve! Delu čast in oblast!	Več delavcev.
RADI RESNICE.
Sodrug J., stanovanjski najemnik v Kolizeju, delavec mestne občine, sc je pritožil, da sc mu dela krivica z dopisom, priobčenem v štev. 29 ^Enotnosti« pod »Ljubljana, stanovanjska beda«." Mi smo se informirali in ugotovili, da najemnik ni samolastno povišal in odmeril podnajemniku Z. najemnino. Drži pa, da ga je nadlegoval in mu vedno predbacival, kako nizko članarino plačuje. Najemnik J. ni grozil, da bo podnajemnika Z. vrgel na cesto, odpovedal mu je pa stanovatije na dva dni. pozneje pa to preklical. Podnajemnik Z. ima stanovanje pri J. plačano še do 1. VIII., a ne stanuje več tani, ker ni mogel več prenašati nesodružno ponašanje najemodajalca J.
JeseniSki kovinarji proti iz organizacije
V	predzadnji številki »Enotnost« je bito objavljeno poročilo o izključitvi sodr. Makuca iz železničarske strokovne organizacije in to baje iz razloga, ker je bil s. Makuc s plačilom prispevka že kar cela dva meseca v zaostanku. Kaj pa rečejo naši bralci k dejstvu, da jc na letošnjem kongresu S. M. R. J., ki se je vršil aprila meseca v Ljubljani, imel referat k dnevnemu redu: »Položaj delavcev težke industrije s posebnim ozirom na obstoječi kartel« referent iz Jesenic, ki je bil že- od lanskega 39tega tedna s članarino v zaostanku in se ga po pravilniku (na katerega se sam vedno sklicuje) ne more več smatrati za člana S. M. R. J. Ker pa je centralni upravi S. M. K. J. na tem, da določeni dnevni red kongresa popolnoma izčrpa, ji je seveda vsak izrabljen »gramofon« dobro došel, posebno še ker s tem gramofonom pridobi tudi ploščo, ki zapoje z gromovitim truščem smrtno pesem nezavisnkn strokovnim
izključitvi sodr. Makuca železničarjev.
organizacijam na jugu in pa levičarjem v Sloveniji, ki taktike in absolutističnega nastopa sedanje birokracije v Amsterdamskih strok, zvezah ne morejo odobravati in zaupati. S tem smo hoteli pokazati le drugo stran lica strok, birokratov, ki strogost pravilnika izvajajo samo proti članom, ki niso pristaši njih politične grupe, dočim njih politični pristaši vživajo popolno imuniteto tudi pri nevršitvi dolžnosti, ki jih določa pravilnik. Obenem s to ugotovitvijo pa imamo namen dotičnega protežiranca opozoriti, da preneha z večnimi intrigami proti nekaterim osebam, kot jih je uganjal doslej na sestankih v Kamniku in v Delavskem domu na Savi, ker drugače bomo primorani iznesti na dan stvari in mu izprašati njegovo vest, pri čemer se bo šele ugotovilo, kdo ima bolj težko in nemirno vest.	.	—.
Osnovni temelji USSR.
(Nadaljevanje.)
V	svojem članku »Pomen denarja sedaj in po popolni zmagi socializma« piše Lenin: »Prišel je čas, ko je za našo revolucijo nastopila popolnoma nova potreba, da krenemo na pot splošnih, previdnih, ..reformističnih” metod na polju našega gospodarskega dela.« Znano premirje v Brest-Litovskem je Lenin označil kot tak reformističen korak.
Ali je možno uresničenje socializma v eni sami državi?
O vprašanju, ali je mogoče socializem uresničiti v eni sami državi, so že ruski predvojni socialni demokrati mnogo razpravljali. Trockij je pisal: »Brez direktnega podpiranja evropskega proletariata ruski delavski razred svoje oblasti ne bo mogel obdržati in izpeljati svojo začasno oblast v trajno socialistično diktaturo.« (V brošuri: »Naša revolucija«. 1906.) Šel je še naprej in pojasnil, da bi bila brez tega nemogoča tudi revolucija sama: »Zmagoslavne revolucije v Rusiji ali Angliji si ne moremo misliti brez revolucije v Nemčiji in obratno.«
Isto stališče o nemožnosti revolucije v eni sami državi zavzema tudi opozicija z Zinovjevim, Kamenjevim in drugimi na čelu.
Lenin pa je rešil to vprašanje vse drugače. Med vojno je pisal: »Neenakomernost gospodarskega in političnega razvoja je neutajiv zakon kapitalizma. Iz tega sledi, da je prva zmaga socializma možna le v nekaterih državah, ali celo v eni sami.« (»Ideja združenih evropejskih držav« v poglavju »Proti razvoju«.) Pri Leninu je najti isto mnenje v viseli njegovih spisih po 1. 1917. Lenin tudi naglaša. da ima Rusija vse. kar je za popolno zgraditev socialistične družbe potrebno (»zadružništvo«), Lenin nobenega vprašanja ne proučuje kot nekaj, kar živi samo v mislih ali na papirju, temveč z ozirom na resnično vsakdanje
življenje, z ozirom na realnost. Lenin je na svojem govoru v moskovskem sovjetu 19. novembra 1922 rekel: »Socializem sedaj ni več vprašanje daljne bodočnosti ali kakega abstraktnega (miselnega, pojmovnega op. ur.) zamisleka ... Mi smo socializem uvedli v vsakdanje življenje ... in kakor je ta naloga težka, jo bomo mi vsi skupaj premagali, kar se tudi lahko zgodi. tako. da bo iz Rusije nastala NOP« socialistična Rusija. (Lenins: »Gesammelte Werke«, stran 705.)
Razpravljalo se je tudi o tem, ali bo socializem v kaki državi kar končnoveljavno zmagal, ali bo človeško družbo do njega privedel normalen razvoj. Stalin na to vprašanje odgovarja z besedami: »Končna zmaga socializma pomeni popolno zagotovitev pred poskusom upostavitve starega režima in vmešavanjem drugih sil, česar resnejši poskusi so nemogoči brez podpore in pomoči mednarodnega kapitala. Radi tega je podpiranje naše revolucije s strani mednarodnega proletariata, in še več, zinaga proletariata vsaj v nekaterih državah nujen pogoj za uspešno pre-prečenie vmešavanja kapitalističnih sil v našo revolucijo, udušitev vsakega poskusa upostaviti stari družabni red in izvedbo socializma.« (Stalin: »Rezultati 14. strankine konference.«)
II.	STRUKTURA SOVJETSKE DRŽAVE.
1. Nacionalni princip Idržave.
Samoodločba narodov mesto nacionalnega, carističnega zatiranja.
Sovjetska država ni enotna republika, temveč .ic — kakor že inie samo pove — unija ali zveza različnih socialističnih sovjetskih republik. V cari-stični Rusiji je bilo nacionalno zatiranje in hujskanje raznih narodnosti ene proti drugi najvažnejše sredstvo absolutističnega gospodstva. Po imperialističnem geslu »divide et impera« (»razdeli in vladaj«) so močnejši narodi zatirali slabejše. Nasprotno temu jc razglasil že drugi sovjetski kongres. ki je oktobra leta 1917 pregnal Kerenskijevo zvezno vlado sledeči proglas:	»Vsi narodi so
svobodni in neodvisni. Imajo pravico ločitve od drugih narodov in ustanavljanja lastnih držav.« Na podlagi tega principa in na podlagi januarja 1. 1918 izdane »Deklaracije o svobodi delovnih in izkoriščanih narodov« je bila delavcem in kmetom dana »pravica določevanja sovjetskih kongresov brez nacionalne razlike, pravica udeležbe pri centralni federativni vladi in vseh poljubnih sovjetskih organih.
Šest republik.
Poleg RSFSR. Ruskih Socialističnih Federativnih Sovjetskih Republik je nastalo še pet drugih republik: Ukrajina. Bela Rusija. Georgija. Armenija in Azerbejčan.
Te republike so nastale kot enakopravne države. ki so na podlagi sklenjenih pogodb v stalnih medsebojnih stikih. Sicer so imele vse Sovjetske republike v svojem začetku en in isti cilj: strmoglaviti kapitalizem in uresničiti socializem. Toda vseh različnih narodnih interesov (jezika, šeg in navad ter različne kulture) so bile prisiljene preobraziti se v svobodne, autonomne republike. Kot take imajo v drugih sovjetskih republikah svoje lastne zastopnike (slične zastopstvom ali konzulatom v buržuaznih državah). Na podlagi prostih dogovorov imajo te republike tudi nekatere skupne institucije (ustanove), n. pr. rdečo armado in ljudski komisariat za zunanje zadeve.
Obrazovanje unije (zveze).
Skupnost interesov in skupna nevarnost novih napadav s strani kapitalističnega sveta, ki obdaja Rusijo, sta popolnoma naravna vzroka, da so se te Sovjetske republike med seboj zvezale in stvorile zvezo ali unijo. Ze popreje so se tri Sovjetske republike, Georgija. Armenija in Azerbejčan združile v Sovjetske Transkaukazijske republike. Koncem decembra 1922 so se tej zvezi priključile še Bela Rusija, RSFSR in Ukrajina. Tako je nastala USSR. V tem času izdani deklaraciji zveznih republik je rečeno, da je USSR
»prostovoljna zveza enakopravnih narodov« in »vsaka republika ima pravico, da iz te zveze izstopi. Vstop v Unijo je odprt vsem obstoječim in novo nastalim socialističnim sovjetskim republikam.«
Mednarodnost Unije.
S tem zadnjim stavkom je posebno povdarjen internacionalni (mednarodni) karakter Sovjetskih Republik. USSR ni več prejšnja »Rusija« (kar ruski nacionalisti boljševikom mnogo očitajo), temveč svobodna zveza držav, kateri se more priključiti vsaka novo nastala sovjetska republika, bodisi zapadnoevropejska ali katerakoli.
Sestav Unije.
USSR tvori 6 autonomnih republik: RSFSR, Ukrajina, Bela Rusija. Transkaukazija, Uzbekistan in Turkestan. Zadnji dve sta nastali koncem 1924. leta iz prejšnjega Turkestana in prebivalstva Buhare ter Kive. Če gledamo zemljevid Unije, vidimo, da sestoji vsaka teh šestih republik iz cele vrste nekakih manjših autonomnih republik, ali oblasti. Tako posebno RSFSR. ki tvorijo jedro in največji del Unije. Okoli milijon Nemcev, ki živi na vzhodu evropske Rusije, tvori svojo lastno Volga-nemško-republiko.
Administrativna (upravna) razlika med republikami in oblastmi obstoji v tem, da imajo oblasti sicer svoje lastne sovjetske kongrese in ekseku-tive (izvrševalno oblast), nimajo pa ljudskih komisariatov. »Autonomne oblasti so nasprotno auto-nomnim republikam nastale tam, kjer so nacionalne (narodne) manjšine bolj v ozadju in slabo zastopane. Ljudski komisariat za vojno, mornarico, zunanje zadeve, promet, pošto, telegraf in zunanjo trgovino je skupen za celo Unijo. USSR ima v Nemčiji le enega zastopnika in nobenega posebnega zastopnika za RSFSR. Ukrajino itd., kakor je bilo pred združenjem. (Dalje prih.)
Poravnajte naročnino!
KUPUJOČEMU OBČINSTVU LJUBLJANE!
Dne 14. t. m. je stopila v veljavo »Naredba o od-j piranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic j v ljubljanski oblasti«, izdana po g. Velikem županu ljub-j Ijanske oblasti pod štev. 2216 23 dne 8. julija 1928, ki urejuje čas odpiranja in zapiranja trgovin za Ljubljano sledeče:
Od 8. do 12. in od 14. do 1$. ure so odprte:
Trgovine z manufakturo, železnino, galanterijo, nirn-berškim blagom, igračami, bižuterijo, konfekcijo, perilom, barvami, kemikalijami, automobili in kolesi, čevlji, usnjem, ščetarskimi izdelki, dentalnim blagom, elektrotehničnimi in fotografskimi potrebščinami, knjigami in papirjem, knjigoveškimi izdelki, kartonažo, krznom in krznenimi izdelki, zlatnino, dragulji, uraini, srebrnino in optičnimi predmeti klobuki, pohištvom, kirurškimi in ortopedičnimi predmeti, športnimi artikli, stroji, svečami in voščenimi izdelki, tkaninami,, predtiskanimi tkaninami in vezeninami, z vezivom in čipkami, dežniki in solnčniki, vinom, žganjem in špiritom, veletrgovine z manufakturnim in drugim blagom, trgovine z muzealijami, semeni, suhimi gobami, steklom in porcelanskimi izdelki, rezbarijami, starinami, pleteninami, lesom in lesnimi izdelki, gumijem, mineralnimi olji, orožjem, mu-nicijo in ribiškimi potrebščinami, lanenimi in konopne-nimi izdelki ter carinska posredništva, špedicije, založbe in nabavljalne zadruge.
Od pol 8. do 12. in od 14. do 19. ure so odprte:
Trgovine s špecerijskim, delikatesnim, kolojiijalnim in mešanim blagom in vse kramarijc (branjarije).
Od 8. do 12. in od 14. do	19.	ure	so	odprte:
i	Trgovine z modnimi predmeti	(v	kolikor	ne prodajajo
manufakture, galanterije in konfekcije itd.).
Od pol 8. do 12. in od 14. do pol 19. ure so odprter
Trgovine s pisarniškimi potrebščinami (v kolikor ne prodajajo ovojnega papirja, kartonažnih izdelkov, knjig, umetniških razglednic, šolskih potrebščin itd.).
Od pol 8. do 12. in od 14. do 20. ure so odprte:
Trafike, ki ne prodajajo drugih predmetov razen tobačnih izdelkov, kadilskih potrebščin, časopisov, revij in poštnih vrednotnic. Vse ostale trafike, ki prodajajo tudi druge predmete, kakor pisarniške potrebščine, razglednice itd., se morajo ravnati po redu, ki velja za trgovine, ki prodajajo te vrste blago.
Od 6. do 11. in od 16. do	20.	ure	so	odprte:
Prodajalne svežega mesa in prekajenih suhomesnatih izdelkov, masti, slanine, klobas in mesnih konzerv.
Od 6. do 20. ure neprekinjeno so odprte:
Prodajalnice kruha in peciva, ki ne prodajajo razen pe-kovskHi izdelkov nobenega drugega blaga. (Pomožno osobje v teh prodajalnah se izmenjavaj
OB NEDELJAH.
Ob nedeljah morajo biti vse trgovine in vse ostale prodajalne razen mesarskih, prekajevalniškili, prodajal-nic kruha in peciva, cvetlic, svežega sadja, mleka, surovega masla in presne zelenjave ter cvetlic, ki smejo biti ob nedeljah dopoldne odprte, preko cele nedelje zaprte.
»Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« kot predstavnica trgovskih in privatnih nameščencev apelira ua celokupno kupujoče občinstvo, da nabavlja svoje potrebščine samo v času, ko smejo biti trgovine odprte in tako omogoči in privošči trgovskim in privatnim nameščencem kakor tudi trgovcem s prednjo naredbo odrejeni, zasluženi in potrebni jim odmor.
Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije.
Ljubljana.
VOLILNA UMETNOST MEŠČANSKIH STRANK.
Skoro pri vsakih občinskih volitvah opazimo, kako naše slavne meščanske stranke, v prvi vrsti SLS in SDS. postavijo v eni in isti občini po dve kandidatni listi. Eno listo za imovitejše sloje, drugo listo pa za delavce in reveže na sploh. Ali pa, eno listo za posestnike, drugo za proletarce. In proletarci gredo navadno na led in glasujejo za »neodvisno«, za »samostojno«, za »narodno« ali za »krščansko« delavsko kandidatno listo. Sicer ie to znamenje, da naše meščanske stranke ne zaupajo več v privlačno silo svojih programov in morajo delati tako, ako hočejo dobiti nekaj občin v svoje roke. Značilno je le, da delavstvo in revni kmetje se puste vjeti na tako grob in umazan način. Takim volilcem se meščanske stranke navadno posmehujejo.
Podpirajte žrtve reakcije!
ZA ŽRTVE REAKCIJE.
I. Izkaz za mesto in okolico Ljubljana od 8. VII. do 27. VII. 1928.
Ljubljana-Kodeljevo:	Za boljšo bodočnost 62 Din
5(1 p; Kojba 6 Din 50 p: Stanislav 10 Din: Srnjak 10; Uštar 3; Hafner 10; Hobof 8; Pečko 5; Kramar 3; Krapež 5; Zorko 3; Zupanc 3: Andrinek 3: Burja 4; Erjavec 5: Zupanc 3: Perko 2: Becele 2: Košir 15: Kovač 2; Irelih 1 6: Trelih 11 5: Črnigoj 3; Hončič 2; Meglič 5; Pehani 5: Črnoga 10; Za zrušenje glavnjače 12; Lepa dekleta 26; Ivan 2: Za prodane rože na izietu 44; Brodar 35: V spomin s. Vulču 8 Din 50 p. Živela sovjetska Rusija 8; Ojsrerc Rajko 10: Brivnica na Celovški cesti 12; Več sodrugov 20; Naprej 4 Din 30 p: Triglav 2; Primož 3; Golovec 3; Januar 3: Hafnar 4: Neimenovani sodrug 9; Skupina sodrugov in sodružic 18 Din 20 p.
Pri zadnjem izkazu za žrtve reakcije je pomotoma izostalo 9 Din 50 p, ki so jih darovali mestni delavci. Skupaj 433 Din 50 p.
Sodrugi, sodružice! \ Ljubljani se je zbralo samo v zadnjih 14 dnevih, to je od 8. junija do 21. junija 433 Din 50 p. To pokazuje, da v proletariatu delavska zavest in čast solidarnosti ni prazna fraza. Dosežen rezultat našega dela naj bo vsem sodrugoin in sodružicam v spodbudo za še aktivnejše delo. Naša agitacija mora prodreti do slehernega delavca. Vzgojiti moramo v proletariatu čut proletarske solidarnosti. Dolžnost vsakega delavca je, da podpira žrtve reakcije.
Vil. IZKAZ
prispevkov za žrtve reakcije in razrednega boja.
Dohodki.
a) Redni mesečni prispevki: Janez iz Ljubljane za VI,—VIII. Din 150; R. Žorga Din 20; Krhne Din 20; Fr. Vrhovec Din 50: Janez II Din 10: Fr. Novak Din 200. Skupaj Din 450.
b) Razglednice: Poba Din 83: sodrugi iz Francije 85 fr. Fr. = 187: Kamnik Din 123: Hrastnik Din 65: Trbovlje Din 100; Salomon, Limburg v Belgiji Din 91. Skupaj Din 649.
c) Razni prispevki: Guštajn Din 285; Forschner Fr. Din 5; »bolševiška Ruska« Jesenice Din 10; J. F. A. F. Javornik Din 100: Rems Trbovlje Din 5: Rajko na izletu Din 10: Babnik Medvode Din 5: Leban P. Din 4:	Gross Din 10; »štrajkujoči kovinar« Kamnik Din 5. Skupaj Din 439.
Skupno se je nabralo Din 1538. Ker je fril prebitek 30. VI. 1928 Din 1512.15, znašajo skupni dohodki Din 3050.15.
Izdatki.
Sodrugu Jancu, ki je prišel iz zapora, Din 300; dvema emigrantoma iz Italije Din 400: za sodruge, ki so bili v zaporih v Mariboru Din 710.50: tisk razglednic Din 400. Skupaj Din 1810.50.
V	blagajni je bito dne 20. julija Din 1239.65.
Sodruge, ki so dobili v razprodajo raglednice, pozivamo, da obračunajo glede že prodanih razglednic.