Učiteljski pravnik. INTERPRETACIJA URADNIŠKEGA ZAKONA. (Konec.) 30. Postavljeno je bilo sledece vprašanje: ali spadajo pod odredbo 51. 3 0. zakona o državnih nastavljencih tudi službena stanovainja, a ne samo takozvana naturalna stanovanja, ker so vezanaslužbena stanovanja mnogokrat z nepTijetnimi posledicami za onega, ki ne stanuje v njih, kakor so to n. pr. službena stanovanja v kazenskih zavodih. Komisija je glede na to vprašanje mnenja, da je bila zaikonodavčeva namera, da se zniža stanarina onemu, ki faktično ne plačuje najemnine za stanovanje, v katerem stanuje, temveč da uživa neko beneficijo pred ostalimi državnimi uslužbenci. Vsled tega se mora znižeyati stanarina brez oizira na to, na kateri osnovi da uživa dotični uslužbenec to beneficijo. 31. Po zahtevi uprave državnih monopolov je komisija rešila vprašanje, ali gre uslužbencem, ki so bili sprejeti v drž. službo 1. septembra 1923,; a jih je potem komisija za prevedbo reducirala, pravica do dvomesečnih a 1 i tromesečnih P r e j e m k o v. Komisija je mnenja, da državni uslužbenci, siprejeti v državno službo po 1. septembru 1923. nimajo pravice do teh prejemkov. 32. Glede ureditve odnosov kontraktualnih uslužbencev na osnovi novega zakona je komisija sledečega rrmenja: kontraktualni uslužbenci niso državni uslužbenci v smislu '51. 1. zakona. Člen 130. zakona pravi, da kontraktualni uslužbenci nimajo enakih pravic z ostalimi, temveč da se jim nagrada za delo odreja s pismeno pogodbo. Za kontraktualne uslužbence veljajo posebno sledece odredbe zakona, katere je treba v pismeni pogodbi uipošteyati: predvsem je treba ugotoviti, da velja za kontraktualne zlasti olen 4. zakona; glave II., III., IV., V. in VII. zakoiua se ne morejo upotrebiti za kontraktualne uslužbence; iz glave VII. veljajo zanje členi 89., 90., 91., 92., 93., 94., 95., 96., 97., 98., 99., 100., 103., 104., 198.. 113., 122. in 127. Členi 102., 110. in 111. imajo zanje le načelno važnost in je trebla njih vsebino za vsak primer odrediti posebej. —§ Zeio važna odločba glede odmere pokojnin po 1. sept. 1923: »Narodna Prosveta« prinaša v svoji 73. številki glede učiteljskih pokojnin nastopno pojasnilo: Mnogi penzionirani učitelji in učiteljice se obračajo na UJU z vprašanji. da li je po zakonu pravilno. ker so penzicnirani po 1. septembru 1923 s staro plačo, akoravno imajo polno službeno dobo. ali imajo pravico, da se prevedejo na penzijo z ozirom na plačo. ki bi jo imeli, ko bi bili prevedeni po novem zakonu. Zaradi različnega tolmačenja celo v samem ministrstvu prosvete se je Udruženje informiralo v"državnem svetu in je prejelio nastopno pojasnilo: Uradniki, ki so imeli polno službeno dobo sali polno starostno dobo za penzijo, pa so penzionirani po uveljavljenju novega 5inovniškega zakona, imajo pravico na penzijo po novem zakonu brez ozira, 5e so prevedeni ali ne, ker za te ne velja določba 51. 239. čin. zakona. Na vprašanje, kaj misli državni svet o upokoiitvah v času novega zakona, a po starih plačah za one, ki nimajo polne službene dobe se je podala nastopna informacija: Oni uradniki brez poine službene dobe, ki so penzionirani po 1. januarju 1924, torei v roke, ki ga predvideva člen 239.. dobivajo penzijo po oni plači, kii so jo imeli na dan upokojitve, torej po novem zakonu, a odstotek penzije se ra5una po starem zakonu. To velja za tri leta po 51. 239. čin. zakona. Z ozirom na to naj se prizadeto učiteljstvo obrne s prošnjo brez takse na prosvetno ministrstvo. da se jim odredi penzija po novih pla5ah in naj istočasno zahteva rešenje o zavrnitvi, ako ne bo ministrstvo ugodilo prošnji in se nato pritoži na državni svet, ki bo potem izvršilo prevedbo. —§ Pravilnik za vozne olajšave je stopil v vdijavo 1. oktobra 1924, podpisan je bil od ministra za promet Sušnika pod štev. 21. 156-24. Po tem pravilniku pripadajo vozne oliajšave sledečim: Uradnikom in ostalim državnim uslužbencem. Člen 69. določa. da uživajo 50 odstotni popust na ždleznici vsi državni aktivni uradniki in ostali uslužbenci. Iste ugodnosti veljajo tudi za castnike in vojne uradnike. Za rodbinske člane uradnikov pa vellja 50 odstotni popust le trikrat na leto. Tudi upokojenci bodo dobivali 50 odstotni popust trikrat na leto. V ta namen se morajo vsi navedeni izkazati z osebno llegitimacijo. ki jih bodo izdajala železniška ravnateljstva na podilagi spiskov merodajnih oblastev. Vozne ugodnosti za državne nameščence veljajo šele od 1. januarja 1925 dalje. Za dijake, vojake in delavce doiioča pravilnik: Revni dijaki bodo imeli pravico dq 5etrtinske vožnje o Božiču, o Veliki tioči, zaSetkom in koncem šolskega leta. Premožnejši dijaki bodo deležni le 50 odstotnega popusta. Prav tako bodo dijaki vseh šol imeli pravico do 5etrtinske vožnje, kadar bodo pod vodstvom svojih učitelJjev potovali. Gojenci vojne akademije, podčastniki, orožniki in vojaki, kadar potujejo na dopust. imajo Setrtinsko vožnjo. Strokovna, učna, gospodarska in humanitarna druš t v a. Med te našteva pravilnik med drugim: Ortiovska in sokolska društva, katerim bodo vozne olajšave 50 odstotkov dovoljevale v vsakem slučaju železniška ravnateljstva. Rdeči križ itd. Dallje bodo revizorji vseh kmetijskih zadrug na službenem potovanju imeli 75 odstotkov popusta. V ta namen bo vsaka zadružna zveza vsako tleto ravnateljstvu naznanila imena svojih revizorjev, ki jih pa ne sme biti več ko 6. —§ Prenos pravic od ministrstva prosvete na prosvetni oddelek v LjubIjani. Ministarstvo prosvete kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Odelenje za osnov. Nastavu O. N. br. 46.408 12. sept. 1924. god. u Beogradu je odredilo na osnovi 51. 52. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državtiih uslužbencih od 31. julija 1923. da se prenese na prosvgtr ni oddelek za Slovenijo v Ljubljani pravico. državnim uslužbencem svojega padročja samostojno priznavati: 1. po 51. 7. tega zakona povišek rednih prejemkov za 10% pri strokah, za katere se zahtevajo poleg izobrazbe, določene za II. kategorijo, posebni višji strokovni državni tečaji z izpiti; 2. po 51. 29. 5in. zakona prestop iz stopnje v stopnjo osnovne plače v zmislu 51. 47.; 3. po 51. 31. istega zakotia povišek, najvišje osnovne pla5e za 15%. ki pripada uslužbencem po zvršetku najvišje stopnje osnovne plače za nadaljni 5as njegovega službovanja; 4. stanarina po 51. 35. in 38. istega zakona. Prošnje za postavljanje na položaje je predlagati tudi v nadaije v rešitev ministrstvu prosvete. —§ Prehod iz začasne v stalno učU teljsko službo. Ministarstvo Prosvete izdalo je ovakav raspis o povišicama učiteljskih plata: »Prema čl. 14. činov« ničkog zakona, da se neko prevede iz privremene u stalnu službi, potrebno je da navrši tri godine službe i da ima do« bru ocenu od starešine u pogledu rada u školi i vladanja, i da je položio učitelj* ski ispit. Za prevodenje nastavnika iz privremene službe u stalnu potrebno je poslati molbu s ocenama Ministarstvu, pri kome postoji komisija za prevodenje iz privremene u stalnu službu. Ko od nastavnika u toku tri godine ne položi učiteljski ispit ili dobije slabu ocenu od starešine neče se prevesti u stalne služ« benike, ali mu komisija može produžiti službu još za jednu godinu, koja mu se neče računati za unapredenje. Ako služ* benik u četvrtoj godini ne položi ispit, biče na kraju te godine otpušten iz dn žavne službe i više se ne može vratiti u nastavničku službu. Od svih nastavnika, koji su u pr« vom stepenu i u poslednoj grupi i do sada nisu tražili da se prevedu iz pri« vremene u stalnui službu starešine če odmah uzeti i poslati Ministarstvu mol« be za prevodenje iz privremene u stalnu službu kao i svoju ocenu o radu i vla* danju dotičnih nastavnika. Kad ko od nastavnika dobije iz Ministarstva izve* štaj da je komisijski preveden iz pri* vremene u stalnu službu tek ce tada poslati molbu za prevodenje u viši ste« pen i grupu. Starešine če strogo voditi računa o tome da svaki prvo dobije pre« vod iz privremene u stalnu službu, da tek onda da pošalje molbu prevodenje u viši stepen i grupu. Splošne vesti. — Kako je »Slovenec« nasedel. V soboto, dne 4. t. m. je zborovalo »Učiteljsko društvo za kočevski okraj« v Velikih Laščah. Udeiležba je bila prav mnogobrojna. Zborovanje je poteklo mirno in dostojno, poročila so bila v nekem oziru zanimiva. Zborovanja se je udeležil tudi podpisianec. Tovariš predsednik me je v otvoritvenem govoru pozdravil z laskavimi besedami. ki so jim živahno pritrjevali zborovailci. K besedi sem se dvakrat oglasil. V prvem govoru sem pojasnjeval žalostne dogodke, ki se gode v Sloveniji pod vlado »zakona, reda in pravice«, govoril sem dalje o persekucijah in preganjanju učiteljstva pod sedanjim režimom. Zborov,alci so z zanimanjem sledili mojim izvajanjem. V drugem govoru sem raztolmačil lep in blag namen, ki ga iraa nanovo ustanovljeno »Podporno društvo za učiteljski naraščaj«. Uspeh je bil, da so zborovalci sklenili pristopiti k društvu kot ustanovni član. O tem zborovanju je poročal tudi »Slovenec« v svoji 231. številki. S tem poročilom ga je pa nekdo neusmiljeno potegnil. Piše namreč. da sem imel nesrečo. da sem se parkrat vzdignil, da bi branil svojo prakso, a obakrat sem moral bled sesti, ker sramota za vas, škandal i. dr., ki je letelo iz vrst UJUjevcev mi ni dailo dalje govoriti. Da. slišailo se je škandal, sramota. pa še hujši in ogorčenejši vzkliki, ki pa niso veljali meni. temveč sedanji učni upravi. ki vihti bič nad naprednim učiteljstvom. Dalje poroča »Slovenec«. da je spremljal Jelenca sam poslevodeči podlpredsednik JDS g. dr. Puc, pa tudi ta general je slabo odrezal. Razume se samo ob sebi.da g. dr. Puc za to zborovanje še vedel ni in da je isti dan lepo opravljal svoje stanovske posle v Ljubiljani. To sem pojasni! zaradi tega. da vsakdo vidi, kako zanesljive poročevalce ima »Slovenec«. L. Jelenc. — Draginjske doklade poročenih učitcljic. Kakor poroča »Narodna Prosveta«, izgleda, da ne bo prišlo to vprašanje nikoli na dnevni red iz enostavnega razloga, ker ministrstvo prosvete, oziroma statistioni oddelek tega ministrstva sploh nima nobenih podatkov o š.evilčnem stanju z državnimi uradtiiki poročenih učitdjic, niti ni doslej napravilo kake korake, da bi zbralo te podatke. Zaradi tega sploh ne more finanoii odbor pristopiti k obravnavanju teg.a vprašanja. ker more imeti predhodno točen proračim, koliko bi znašalo povečanje doklad iporočenih učiteljic. — Razurnljivo je, da so vse to le prazni izgovori. — Začetkom oktobra t. I. se je poslovila od Trbovelj gospa Ana Wessner, dolgoletna upraviteljica dekliške šole na Vodah. Ž njo odhaja iz naše doline žena, kakršnih težko pogreša kraj, čegar prebiva'lci so v veliki meri navezani na dobroto svojih duševnih voditeljev. Pa ne samo z besedo. tudi z dejanjem in gmotno podporo je stala ob strani vsem, ki so se v sili in stiski zatekli k njej. Zato je ni zastonj pred kratkim neki tukajšnji zastopnik delavcev imenoval »mater revežev«. Bila pa je tudi skrbna mati trboveljskih študentov. ki bodo, kar jih študira v Ljubljani. gotovo še nadalje deležni njene požrtvovallne naldonjenosti. Ana Wessnerjeva je rojena leta 1867. v Ljubljani. dovršila leta 1887. istotam učiteljske študije. Prvo leto po maturi je službovala v Brežicah, odkoder je jeseni leta 1888. priSla v Trbovlje, kjer je službovala celih 36 let, ter bi'a letos na lastno prošnjo upc.kojena. Dolga je vrsta let njenega vestnega učiteljevanja, celli dve generaciji vodenskih deklet sta bili deiežni njenih zlatih naukov. katerih se s hvaležnostjo spominjajo vse, ki jih je z izstavljeno odpustnico in lepo besedo za pot v življenje spremilla za vedno čez prag ljudske šole. — S hvaležnostjo pa se je bodo vedno spominjale tudi njene bivše tovarišice na vodenski šoili, ki so spoštovale v njej svojo vestno predstoj* nico in za vse enako skrbno svetovalko. Pa tudi učiteljstvo drugih trbovdijskih šol ie izgubiio z njenim odhodom tovarišico, ki je bila vedno in povsod na mestu tam. kjer se je šlo za ugled in dobrobit učiteljskega stanu. — Zato ji k slovesu vsi skupaj želimo, da bi mnogo llet y zdravju in. veselju uživala svoi zasluženi pokoj, v katerem si bo z nadaljevanjem svojega dosedanjega plodonosnega dela dcpletla venec z napisom: V osrečevanju drugih, vedno srečna. — Na državni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici je za 11 mesečni tečaj, ki se začne 10. novembra t. 1. nekaj mest. med temi nekaj polprostih (to je mesečna oskrbnina 34.50 Din). Kdor želi še to leto vstopiti in še ni vložil prošnje, naj to stori najpozneje do 1. novembra t. 1. — Ravnateiljstvo. — Med voino ie izdal Peter Končnik knjigo: »Der Oberlehrer — ein Handbuch fiir Schulleiter«. Poznam nekoga, ki bi si jo rad kupil. Ako jo še ima kak tovarlš, vljudno prosim, da mi naznani tudi zahtevano ceno. — Špan Anton, upok. učite!]. Slovenska Bistrica. — Kavarna, restavraciia in klet »Zvezda«. V kavarni »Zvezda« svira dnevno od 5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna damska kapela. V kleti prvovrstni salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. — V kleti in restavraciji so na razpolago izborna vina, sveža mrzla in gorka jediia. Po gledaliških predstavah se cenjenim gostom servira polovične porcije raznih svežih jedil. — Trikrat na teden v restavraciii in kleti sveže morske ribe. — Izpit za učitelje gimnastike u srednjim školama. U smislu prepisa o ispitivanju kandidata učiteljstva gimnastike u srednjim školama od 28. oktobra 1921 broj 47.428 držat če se dne 4. novembra 1924 i slijedečih dana ispiti za učitelje gimnastike u srednjim školama u prostorijama kr. muške učiteljske škole u Zagrebu (Meduličeva ulica 33). Kandidati, koji žele pristupiti k ispitu, imadu prema članku 11. spominutih propisa podnijeti propisno biljegovanu molbenicu Ravnateljstvu kr. ispitnog povjerenstva za učiteljstvo gimnastike u srednjim školama u Zagrebu (pokrajinska uprava. odjelenje za prosvjetu i vjere) mjesec dana iprije ispitnog roka. Motbenici valja priložiti: a) svjedodžbu zrelosti koje srednje ili učiteljske škole. b) uredovnu liječničku svjedodžbu kojeg školskog IHječnika o tjelesnoj sposobnosti za učitelja gimnastike, c) opis života, u kojem če kandidat tečai opčega i napo^se gimnast-čkog i praktičnog obrazovanja svoga. zatim opseg i književna pomočna sredstva svoja naznačiti tako točno. da ispitno povjerenstvo može odlučiti, da li priprava kandidatova odigovara zahtjevima. d) krsni list. e) napose valja priložiti ako ima svjedodžbu o praktičnim vježbama u kojem Sokolskom druištvu illi o svršetku kojeg praktičnog Sokolskog tečaja. Svi prilozi imadu biti propisiio biljegovani. Kr. ispitno povjerenstvo za ispitovanje kandidata učiteljstva gimnastrke u srednjim školama u Zagrebu. — Oslobodenje našeg Udruženja od takse. G. Ministar Finansija reše* njem svojim Br. 27621 od 29. VIII. tek. g., na osnovu tačke 5., čl. 5. Zakoma o taksama odlučio je, da se Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva iz Beograda oslobodi plačanja takse iz T. Br. 1. tak= sene tarife za sve predstavke i molbe, koje podnosi državnim vlastima, izuzev onih koje podnosi u gradanskim parni* cama. — Sklicujem odborovo sejk. učiteljskega društva za ljubljansko okolico na nedeljo 26. oktobra t. 1. ob 10. uri v Učiteljski tiskarni. Udeleže naj se seje vsi stari in novi odborniki, po možnosti tudi ostali alani društva. Zelo važno! Predsednik. — Marija Snežna. Pokrajinski odbor »Jugoslovenske Matice« v Ljubljani je naročil pri »Učit. domu« v Mariboru za tukajšnjo obmejno šoio 20 komadov ročnega zemljevida mariborskega okrožja. kateri se bodo uporabljali kot pripomoček ipri domoznanstvenem pouku. Srčna hvala! — Šolsko vodstvo. — Karel J a k o p e c . šolski upravitelj. — Vse cenj. tovariše in tovarišice širom Slovenije in ostalih kraiev naše kraljevine naproša šolsko vodstvo v Križevcih v Prekmurju. ako bi mu mogli poslati (po šolskem vodstvu) po par starih krajevnih razglednic važnejših krajev naše domovine, katere ima gotovo vsakdo med svojo korespondenco, v svrho učnih pripomočkov pri zemljepisnem in zgodovinskem pouku in katerih nam na drug način ni možno dobiti. — Pozor, tovarišice učiteljice! Strokovna učiteljica gdč. Jela Levstikova priredi risarski tečaj za učiteljice osnovnih šol v Mariboru in okoilici. One tovarisice, ki bi se hotele tečaja uddieži.i, naj se zglasijo ustno ali pisraeno pri gori omenjeni tovarišici. Dan in ura tecaja se objavi pravočasno v časopisu. — Legitimacije za rezervne oficirje. Komanda mariborskega vojnega okruga poroča, da moTejo dobiti vsi rezervni oficirji. ki bivajo na teritoriju tega vojnega okruga. če tudi mu ne pripadejo po rojstvu. legitimacije pri njem. Prošnje je posilati s slrko in s 50 parami na vojni okrug. Pripisati je treba: 1. ime in priimek. 2. domovinsko občino; srez in oblast, 3. poklic, 4. je-li se je udeležil vojne, 5. je-li bil ranjen in kakšne so posledice rane. 6. osebni opis. — Društvo za laški okrai j e s k 1 enilo, da pristopi kot ustanovni član k »Podpornemu društvu za učiteljski na'raščaj«. Pedagoške in šolske drobtine. X Aktualno. V razpravi o temi »Domovinska ljubezen — vir velikih dejanj in trajnih uspehov« za letošnjo izostalo uradno učitelisko konfereiico. je razvila neka v samotnem selu prav marljivo delujoča mlada učiteljica sledeče lepi misli: ... »A še nekih kulturnih delavcev ne smemo pozabiti! To so naši požrtvovalni učitelji-vzgojitelji, ki tiho in skromno, a tem vernejše služijo svoji domovini in svojemu narodu. Učilnice zakotnih gorskih vasic in sel bi vedele pripovedovati. koliko dobrega semena pada, tu v mehka, dovzetna srca mladine! In cvetni venci ter šopki svežih rož na grobovih narodnih vzgojiteljev jpričajo glasno o njihovih trajnih uspehih pri hvaležnih učencih. Biagor jim! Tisočerna hvala pa tudi vsem našim neumornim tovarišem-prvoboTcem (gospodu Oanglu in drugim), ki sejejo v najnežnejsa srca naših malčkov s peresom in z živo besedo, z najlepšimi zgledi zlata zrna resnice, pravice in ljubezni do domovine ter kazejo nam vsem jasno pot v boljšo bodočnost! Ako moreš. dragi tovariš(ica)^ zanetiti v malčku iskro ,!jubezni do njegove rodTie zemlje, do materinega jezika in lastnega naroda. tedaj si opravil veliko delo. Ta iskra bo tlela naprej ter bo prej ali slej podžgala mlado srce in dušo za velika dejanja. Kako dosežeš to? — Išči priliko pri vseh predmetih', ustroji ves pouk tako, da ne bg samo mehansko posredovanje znanja, temveč živa, iskrena. življenja polna vzpodbuda učencem. Damdanes žalibog v mnogih šolah vsepreveč vlada racijonalizem, ki enostransko povdarja ,le umsko izobrazbo; prema!o važnosti pa se polaga na izobrazbo srca, da postane vneto. razžarjeno in iskreno za vse lepo in dobro. predvsem za našo ljubo domovino in za velika dejanja. v njeno korist in veličino. Živimo v neprijetnem času, toda naš duh ne sme kloniti; kvisku glave in srca! Domovino svojo moramo .Ijubiti tudi takrat. kadar nam ljubezen do nje ne koristi. marveč celo škoduje. Baš takrat. kadar nam navidez najmanj koristi, jo hočemo najbolj ljubiti. zakaj ona ie in ostane naša rodna zemlja in mati tudi takrat, kadar sili in žene svoje otroke na — Kalvarijo! Da. domovina. ti si kakor zdravje. zdravje nas vseh. če ti ostanemo zvesti v tvojem naročju. se ogrevamo na tvojem srcu ter srkamo iz tvojih veonih, nevsahljivih virov oživljajoče sokove za velika, neminljiva dejanja...« »Odžagani« šolski nadzornik. X Darilo za šolske svrhe. Ministrstvo prosvete je dobilo od g. Mihe Mihaioviča, dalmatinskega rojaka, živečega v Ameriki, znesek 75.000 Din. ki se razdele med riekatere osnovne šole v Dalmaciji za nabavo učil in oprave. X Slcivenske šole (srednje) na neodrešenem ozemlju pred in po vojni. Pred vojno: 1. slovensko gimnazijo v Gorici, 2. hrvatsko gimnazijo v Pazinu, 3. hrvatsko občinsko realno gimnazijo v Voloskem-Opatiji, 4. hrvatsko gimnazijo v Zadru, 5. dvojezično' (slovensko - nejnško) realko v Idriji, 6. slovensko moško učiteljišče v Oorici. 7. alovensko žensko učiteCjišče v Oorici. 8. hrvatsko učiteljišče v Kastvu, 9. zasebno (na lastne stroške) žensko učiteljišče v Pazinu, 10. zasebno trgovsko dvorazredtio šolo v Trstu. In vse te šole so bile _e premajhne, da bi sprejele vse naše dijaštvo. ki je vslled tega obiskovalo še druge šole izven dežeiie, meje za nresilni razmah želje našega slovanskega ljudstva po izobr&zbi so bile še veliko pretesne! — Od vseh naših nekdanjih srednjih šol so nam ostale danes te-Jle: 1. slovensko učiteiljišče v Tolminu. katerega dijaki so morali letos polagati maturo v Vidrau pred laško komisijo in potom tolmača! 2. štirji nižji sllovenski razredi na italijanski reallki v Vidmu! in 3. hrvatsko ucitelji.ee v Zadru, kjer ie edini hrvatski profesor — katehet! In vkljub temu je to preganjano, zasramovaTio in gospodarski uničeno sllovansko ljudstvo poslalo letos v razne srednje šole v Italiji in inozemstvu nad -^J^OOdiJakov!Vestnik meščanskih šol. —c Odlikovanje Dragotina Humeka. Pretekli teden se je vršila v teUovadmici mariborske realke pomembna solska slavnost. Ob navzočnosti šolske mladine, učiteljskega zbora in šdskih nadzornikov je srezki poglavar dr. Ipavic izročil ravnatelju deške mešeanske šole tov. Humeku odlikovanje reda sv. Save V. razreda, katero mu je podelil kralij za njegove zašluge na šolskem polju. Srezki poglavar je v svojem nagovoru oanenjal izredine znrožnosti in delavnost odtikovanca, ki je prejel skupno .30 pohvalnih dekretov za svoje uspehe. Odlikovanec je tudi sedanjo meščanskc. šolo v Mariboru dvignil na tako stopnjo. da jo je smatrati za najboljšo v Jugoslaviji. Ravnatellj Humek se je ganjen nad besedami priznanja zahvalil za cdlikovanje, svojim tovarišem pa z.a kolegija_no podporo pri skupnem delu. Obljubil je, da bo tudi v bodoče posvet.l vse svoje nroči vzgoji naše mladine. K zasluženemu odlikovanju iskreno čestitamo! Književnost ia umetnost. Priporotamo vse spodaj navedene knjige v nabavo uifteljstvu in šolam, posebno pa iolarsklm, vsem javi-lm Ijudskim in druStvenim ter ui-teljskim-st. okovnim knjiiRicam. Vse tu navedene knjige se narolaio tudl lahko potom tliileljske knjigarne v Ljubljanl, FranCiškanska ulica, Stev. 6. Nove kn|ige in druge publikacije. Ocene. —k Kmetljska tiskovna zadruga v Liubljani reg. zadr. z ornej. zav. Kolodvorska ul. 7.. je fzdala K m e t ii i s k ii k o 1 e d a r. Uredil M i 1 o š Š t i b 1 e r. Najbolje pojasnjuje smer koledarja urednfk sam, ko pravii: »Kmetijski koledar« je namenjen vsem onim kmetovalcem in prijateljem kmetijstva, ki želijo, da se v našem kmetijskem gospodarstvu udomačijo času prdmerneiše metode dela in živlienia. Nebroj znanstvenih in učnih zavodov se že bavi po svetu s proučavanjem kmetiiske tehrtik. in agrarne politike. Na podlagi znanstveno utemeljenih rezuKatov poskušajo povsod kmetijsko gospodarstvo povzdigniti. Ponekod so doseženi že zelo lepi uspehi. Ni tajitii, da se v Jugoslaviiji listotako vse boli učvrščuje smer za modernSiziTanje kmetijstva, toda daleč smo še za kmetiijstvom vzornejših narodov. Mnogo je še dela in treba izkoristiti vsako sredstvo, ki naj služi temu namenu. Z ozirom na splošno priljubljenost koledarske Mterature j. brezdvomno umestno, da se le ta izkoristi tudi za širenie kmetijskotehrvičnega znanja in za poznavanj, agrarno - političnih :in drugih za kmečko prebiivalstvo važnih vsakdanjih vprašanj. Uredništvo bo pazno sledilo vsaki stvarni krifciki ter bo prj nadaljnjih letnikih »Kmetijskega koledarja« s hvaležnostjo upoštevalo vsak utemelien nasvet. Vsebina mu je sledeča: Predgovor. Solnčni in lumini mrki. Nebesna znamenja. Prazniki. Kalendarij. Rodovnik naše kraljevske hiše. O umetnih gnojilih in nrihov,i uporahi. Pridelovanie lucerne. Travnakov. Osuševanje travnikov. O histvu dzboliševanja planinskfh pašnlikov. Precepimo nerodovitno sadno drevje. Vinogradništvo. Kletarstvo. Crtice iz živiinoreje. Štiri poglavja iz mlekarstva. Čebelarsko pismo. Prva pomoč v hlevu. O zložBi (komasaciji) kmetijskih zemlj.išč. Agrarne opera<.ije v Slovenifi. Elektrika v gospodinistvu m kmefJijstvu. Ribarstvo v Slovenijr. Našim porotnikom v bodrilo. O vojaški službi. Naše kmecke občine. Najnoveiše določbe novega taksnega m pristojbinskega zakona za našega kmetovalca. Trošarina na žsanje. Naše kmetijsko solstvo Državna podkovska šola na Selu pri Liubliann. Prva pomoč v nezgodah. —k Bilder - Fibel fiir die I. Klasse der staatliichen Volksschulen mit deutscher Unterrichtssprache im Konigreiche der Serben, Kroaten und Slovenen. Zusammengestellt von: Svet. Radojčlič, Sekretar im Unterrichtsministerium, Juliius Szabo und Rudolf Lemle. Verlag: Verlagsdruckeret »Napredak«. Pančevo. Preis 10. Din mit Anleitung zum Gebrauche der Fibel von Radojč.č. —k Erstes Lesebuch nach der Fibel fiir den I. Jahrgang der Volksschulen mit deutscher Unterrichtssprache lim Konigreiche der Serben, Kroaten und Slovenen. Zusammengestellt von: Svetislav Radojčič, Sekretar im Unterrichtsministerium. Julius Szabo und Rudolf Lemle. Prefs 8 Din. Verlag: Pančevo. Verlagsdruckereii »Napredak«. —k Potpuk. Voj. Dž. Kostič: Vojnički bukvar sa čitankom. Izdanje knjižare Ooričar i Leskovšek u Celju. II. Izdanje. 1924.