M ENAKOPRAVNO S T fcs 0,1..'^° r H EQUALITY i uglasi v tem listu ^ © a »I f*4 * ^IrBr??^ I i NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium'"" Jl= VOL. XXVi I --------.--=:~ ___—_-__-___/..^________:_________________ _ _ __________ _____— _ ' * ------LETO XXVII. CLEVELAND. OHIO. THURSDAY (ČETRTEK) MARCH 2.~ift44 " ~ .......~ ftiTnvTT'iFI TmTMunvR) šn Kanjona dečka iz Jugoslavije 0Va revoita v Argentini se ie izjalovila -BVladN°S AIRES' marca/ fiika p,a,"za5asnega" predsed- ,ira Farrella J'e da*' "a revolt ' da se je Poskuše-žimu i,- proti njegovemu re-Tomas nJ° je Vodil Polkovnik drug; UC0, izJalovila, ker mu dijl madni častniki niso sle- ' 1 ^^tmDen\reVOlte je bil' da se PredseJ ;avi na vladno krmilo Ptisiiienn a Ramireza, ki je bil svetu " res'§nirati, nakar se je Vest" nanil°- da Je "bolan." i virov pravijo, tan Polkovnik Duco areti- pi P0r •• le (ia°v'l? viz Buen°s Airesa tr- ta 1,1 da ,ft ezeli vlada popoln mir Wkivesti: ki J'ih P°šilJa u- J '»'ed nrro/adl0' glede bojev fela, ^^Ramireza in Far- TI " ________V grobovi« ■—-— Lc ALICE MIHELI t0 s'< ^.Popoldne je v Huron ve r-oS1CLUmrla Mi- ja , let ; a Mullec, Stara šele ba iHo' pojoča na 16811 Wa-1 „ ' Tukaj zapušča žalu- i ^ tool Edwarda St., le- 11C S mi Stare§a sinčka Edwar- zr Ska ?ater Mary- in brata j Šoti \ se nagaja v Pearl kf JH J veliko sorodnikov, di fUroc Jrank Mullec- ki je vo- %0 3Sko ^govino na Wa- Umrl Pred dvemi l^Zul ^ Wla r0;Sena nc h °s' žel« 8"15 uri zJutraJ W slnovi Pogrebne- n, eV C \58 E" 152 St. v cer- £ ^Ivai? ebovzetje in nato bl y Pokopališče. za \ ARH bc Jst7n Butkovič, 986 E.! ' SP°roča' da je dne! i Pa 2a umrla v Pittsbur- bc [Hva'.^ja Arh, p. d. ga- in > 2anf- Skovca Pri Krš- : tri I* moža Vincenca sina-ki se na-G UšžaSt: 403 H.B.Z. Tu- * 2S Q ProSa Gregorja, ™ v George in brata Ja. n' ■ *u!Va w!m kraju pa zapu- CaJ k T Soboto ob 9. uri Avg &a L. Perfolia po- j£ U;-V cJ da' 9116 Union A * CalvarV SV' Imena in na- d ry pokopališče. n Vb iT— pilota cerkve- Wa7 bo tr »IKA V ^ CeS? mlade^a Pilota a Poz enika d0SPel° v 1 i v f° V Soboto- se b0 P ob 1:30 po- S zavoH 6 m sinovi P°- s ; \hS na 6502 St. Clair n Tr ghland Park P°" t uPlo bo položeno li 0 se j, oder v nedeljo. \ Poroča- da je egij pohajal v Tri-hV- -Jj državi Indiani. ^'n^^Tr- 1 i NJ, "o^boa/^e za (lemo- r ® n4«v sveta z nakupom vojno-varčevalnih 2 » ......................." t&Mmmmmmimmsm^mmmMm v \ s | j j Med jugoslovanskimi ranjenimi gerilci, ki so bili prepeljani na Malto, sta gornja dva dečka, stara 14 in 15 ji let. Fantiča pa* sta korajžna, se glasi poročilo, in se želi- j ta vrniti naza:l v Jugoslavijo, čim bosta okrevala.. Japonski napad ( na zavzeti otok ] vržen nazaj ] y » Iz borbe v centralnem Pacifi- j ku se poroča, da so včeraj Ja-1 . ponci vprizorili napad na otok J Los Negrov na Admiralskem o- ^ točju, ki so ga včeraj zavzele a-' meriške čete pod osebnim po- £ veljstvom generala MacArthur-' t ja, da pa so bili s težkimi izgubami vrženi nazai. r Omenjeni otok je velike važ- t nosti, ker se na njem nahaja s zrakoplovno polje. Poročilo pravi, da so Ameri- p kanci na otoku uspešno konsoli- d dirali svoje pozicije. v I Wake otok bombardiran s Skoro 2,300 milj. severovzhod- p no so mornariški bombniki v po- r nedeljek vprizorili nov napad na I Wake otok. To je bil štirinajsti C napad na otok, ki so ga Japonci r iztrgali Amerikancem v decern- i bru 1941, ko je bil vprizorjen t zavratni napad na Pearl Har-! bor. h V napadu je bilo uničenih i šest japonskih letal na zemlji in i bombardirane so bile-sovražne; instalacije. Klešče se zapirajo j ^ Neki ameriški poveljnik na r Guadalcanal je izjavil, da se za c vse Japonce na Novi Britaniji, ; Novi Irski in Solomohskih oto- « kih bliža ura obračuna, kajti a- 5 meriška sila jih obkoljuje od 1 vseh strani. 15 Ameriške in zavezniške sile na morju in v zraku imajo v o- £ menjenem delu Pacifika popol- j no kontrolo. j - 1 68. ROJSTNI DAN ', ' ''■ v"V. • ■ Zadnjo nedeljo je poznani ro-j jak Joseph Gornik, z Holmes j Ave., obhajal svoj 68. rojstni j i dan. Čestitamo in kličemo še na: mnogo let! Prodaja avtnih licenc l Včeraj so se začele prodajati; avtomobilske licence za leto 1944.. Naprodaj so v 42 lokalnih i prostorih širom Cuyahoga okra-; ja. Letos dobijo avtomobilisti; samo eno licenčno tablico, ki' mora biti 'pritrjena v ozadju av-, tomobila. Rok za dobavo novih i licenc je 1. april. --. I DAR MESTO VENCA Družina J. Spenko je darovala $5.00 v pomoč domovini namesto venca za pokojno Stepha-| nio Marmolya. Odbor se lepo zahvaljuje. Odbor na delu za Lauschetovo kampanjo i 1 i - i Na posebnem sestanku, ki se. je v torek večer vršil, je bil or- i ganiziran odbor pod imenom J "Lausche l'or Go.verner Campaign Committee", Slovenian & , Croatian Section for Ohio, ka- : teri si je nadal nalogo, da bo sporazumno z vsemi naselbina- , mi, kjer žive Slovenci in Hrvatje, deloval za izvolitev Lau-scheta za governerja. V odbor, ki ima potrebno jpri- : praviti, in organizacijo širom države Ohio razšiHti, so bili iz-voljeni sledeči: Predsednik Frank M. Surtz, prvi podpredsednik Daniel Stakich, drugi podpredsednik John Rožane, tajnik Joško Penko, blagajnik Ed Kovačič, nadzornika John H. Gornik Jr. in John J. Prince. V nekaj dneh se bo odbor razširil in apeliral na Slovence in Hrvate za tesno sodelovanje. --— I Vesti h življenja ame-j riških Slovencev ■ . i I . - I La Salle, 111. — Dne 19. fe-Ibruarja je umrla rojakinja Mary Banko, rojena Mauser, stara 31 let in rojena tukaj. Bila je članica podporne organizacije S. N. P. J. in pevovodkinja društva "Soče". Zapušča moža, si-j na, starše, dva brata v službi ! strica Sama in dve sestri. ; Chicago. — Louis Cainkar, sin gl. predsednika SNPJ je bil pred kratkim promoviran za kapitana v zboru pomorske pehote (Marine Corps), v katerem 'služi strica Sama v Californiji. 'I Detroit, Mich. — Pred dnevi ;ije umrl Anton Zakrajšek, član 1 j društva št. 121 SNPJ. Bil je u-L pepel jen. Njegova hči Pauline j Kenward iz Miamija, Fla., ki jej prišla semkaj k pogrebu svoje-' ■ ga očeta, je vzela očetov pepel, . s seboj v Florido. Najbrž je bil j 3 on prvi Slovenec v Detroitu, ki J je bil upepeljen. -: • Lidia Platt je srečno prestala i i dve operaciji hkratu. Pri Slovenskem narodnem do-3|mu iščejo oskrbnika. Greensburg, Pa. — Rojak Ma-itija Mavrovič, predsednik društva št. 223 SNPJ, se je podal v bolnišnico Westmoreland, kjer .- se je podvrgel operaciji. Na .- bolniški listi je tudi Louis Bre-.- gar, blagajnik istega društva, o ki si je pri delu poškodoval nogo. 'Adamič zanikuje! ^ i govorice o odstopu 11 Pred nekaj dnevi so ne- j kateri listi objavili poročilo, j j da se pisatelj Louis Adamič i namerava podati v Evropo kot vojni poročevalec in da lio vsled tega odstopil kot v j predsednik Združenega od- t ! bora .južno - slovanskih A- P merikancev, njegovo mesto * pa da zavzame Zla I ko Halo- J' I kovic. n ; n Od Mr. Adamiča smo to- |v zadevno sprejeli brzojavno poročilo, ci a so tozadevne govorice brez* vsake podla- ^ [ ge; In da ne bo resigniral k ! kot predsednik Združenega t! j odbora. 11 i I-----------j.............. d TEŽKI BOJI Y SLOVENIJI IN | - HERCEGOVINI - ' ' i . 1 s] ! Štajerska in Koroška n J i pozorišče ostrih bojev Zi " i med Nemci in partizani zi 1 —• |g ■ LONDON, 28. februarja. — jy - Nemške sile so podvzele vrsto " novih ofenziv v Sloveniji, med-jsi ' tem ko so zavezniške bojne la-|n; " d je nadaljevale z obstreljeva-" njem sovražnih postojank na j " jadranski obali. 1® Kakor se poroča z glavnega j ^ . stana maršala Tita, so v teku j j težki boji na Koroškem in Sta-1 . jerskem, kjer so Nemci začeli: v j z novimi napadi pod povelj- i p stvom feldmaršala Maksmilija- j n i na Weichsa, in nadaljevali z na- j s skoki v Hercegovini. j s i Sovražne čete so bile napade- t; ne blizu Sanskija in Podgoraca, r kjer so izgubile 133 mož, na- b 1 daljnih 100 Nemcev pa je bilo u-. bitih, ko je neka partizanska e-dinica pognala v zrak neki vojaški vlak na progi med Mo-starjem in Sarajevom. »j Boji na Hrvaškem d j S( Poročilo z glavnega stana Ju-.goslovanske osvobodilne vojske pravi, da so napadi na nacijske ■ komunikacijske zveze na Hrvaš- n ■ kem za nekaj časa; paralizirale j 1 ves promet. . j v. 2 Roka v roki s partizansko j o: s kampanjo, da se iztrga iz nem-! " - ških rok kontrola nad vitalnimi J - otoki ob dalmatinski obali, so i zavezniška letala vprizorila vr- ® sto napadov na nacijske pošto- | janke med Splitom in Dubrov- 1 j nikom, dočim so britski rušilci i bombardirali otok Korčulo. Tozadevno poročilo je bilo ob-^ javljeno na zavezniškem glav- I nem stanu v Italiji. 'i POMLAD JE TU? n Včeraj zjutraj nas je na vse 1 t- zgodaj poklicala Mrs. Batič, I e i 188851 Renwood Ave., in veselo i e'naznanila, da je pomlad že go- j :-!tovo tu, ker je na svojem dvoji ! rišču videla "robina". Za vče-il; raj smo bili malo v dvomu gle-ri de pomladi, ker je pihala prava zimska burja in naletaval je sneg, a za danes pa se zopet o- 5 1 beta milejše vreme. Zavezniki štrli j nemški napad na rimski fronti i • ■ 1 NE APEL J, 1. marca. — Za-' | .vozniška infanterija in topniš- I tvo sta danes zdrobila besen na- * pad nemške oklopne sile na fronti pri mestu Anziu, ki se j je grozil razviti v ofenzivo pol-' 1 nega obsega za uničenje zavez-j niških obrežnih sil, toda je bil vržen nazaj. * j Na bojni fronti je vse jutro lilo kot iz škafa, in nemške 0-klopne sile so vpričo silnega bla- j ta in smrtonosnega ognja zavez-11 niške artilerije morale z napa-!} dom prenehati. . i Poročila nekega koresponden-1 r ta z bojne fronte javljajo, da se 11 ! je nemški napad, ki je divjal! f ! skoro brez prestanka skozi dan I " j in pol, danes zjutraj unesel. ! k Poročilo nemške komande v: 0 tej zvezi pravi, da je bila večja i | !edinica zavezniških sil pri Cis- i ^ temi tekom nemškega napada skoro popolnoma obkoljena. Po-, j-ročila s fronte, ki so dospela na [ s zavezniški glavni stan, v tej zve-; j, zi pravijo, da je stotnija an- i n gleške pehote napravila globoko j 2 vdrtje v sovražno linijo in o-1 stala tam tako dolgo, da je ob- j stojal strah, da je bila izgublje-! na. . . jp Stotnija pa se je preborila na- i F zaj na zavezniške postojanke in j ^ privedla s seboj nekaj ujetni-1 kov. t ; s Borba na Airzio fronti se je včeraj po skoro 10-dnevnem t premoru nenadoma zopet ob- n novila, ko so se vrgli proti po- s stojankam vali nemških radij- ^ s k o kontroliranih "robotnih" tankov in udarnih čet, ki pa so zaman butali v zid zavezniške 0- brambe. t .__n V BOLNIŠNICI V Women's bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Sustarsic, Re-cher Ave. Operirana je bila radi infekcije v čeljustih. Domov ^ se bo vrnila v par dneh, kjer jo s bodo prijateljice lahko obiska- 1; le. Želimo ji skorajšnje okreva- ° nje! s '__n Kupujte vojne bonde in vojno-vurče- q ; valne znamke, da bo čimprej poraženo j osišče in vse, kar ono predstavlja! I i-- KRALJEVSKA DVOJICA NA INŠPEKCIJI ZRAČNE ' BAZE Rusi podvzeli dve novi ofenzivi 11 1 ■ Rdeča.vojska šla mimo Narve in i udarila 10 milj globlje v Estonijo; ruske čete samo še 6 milj od Vit&bska >! ■ . | L u jn i j u in , z. marca. — J -1 traj naznanila, da je Rdeča -j n i h frontah podvzela dve no1 Iveru so Rusi udarili mimo N . i ■ \ nemška baza, 10 milj globlj I i tem ko so se v Beli Rusiji pr 1! ga so oddaljeni samo še šest II Kot razvidno iz sovjetskega* 1 komunikeja, so Rusi na lenin-: ' grajski fronti stopili v ofenzivo' ; že pred več dnevi, kjer je rus-'! ki armada pod poveljstvom ge-L nerala Leonida Covorova zdro- ■ i bila močne nacijske utrjene po-; L' stojanke, prebrodilax reko Narvo ' j in ustanovila mostišča ob nje-'; nem zapadnem bregu na več kot 1 j 21 milj dolgi črti. | Železniška proga prerezana ' | Rusi so presekali železniško j progo Narvo in Tallinnom blizu i postaje Auvera, nekoliko več I kot 9 milj zapadno od "Narve in . j pustili nemško posadko v estonskem mestu, ki šteje 25 tisoč prebivalcev, pa srboj. ; Nemci se morajo iz mesta hi-1 tro umakniti, kajti izhodišče ' med progo in Finskim zalivom. ' se utegne kmalu zapreti, nakar, bodo uničeni ali zajeti. , 30 krajev zasedenih Pri obnovitvi ofenzive pri Vi-i tebsku, katerega so Rusi že lani dioro obkolili, je armada ge- ODPOTOVALA V CALI- , FORNIJO Poznana Mrs. Vesel, 877 E. , 385 St., tajnica društva Sloven-' , ski dom št. 6 SDZ je danes od-. potovala v Californijo. Člane . društva se opozarja, da plačajo svoj asesment kot običajno, bolniške objave in druge zadeve ti-1 čoče se društva,pa je sporočiti po telefonu KE. 5135. ___ oskva je danes zgodaj zju-ojska na 400 milj oddalje-i ofenzivi. Na skrajnem se-' irve, kjer se nahaja važna v severno Estonijo, med-Dližali Vitebsku, od katere-lilj. erala Ivana Bagramjana zase-la več kot 30 trgov in vasi.-' Mestu, ki šteje 167,000 pre-ivalcev, se ruska armada prilizuje od severa, vzhoda in ju-a. Na severu so Rusi zasedli kraj 'ekari, ki leži 12 milj od Viteb-ka; na vzhodu so zavzeli kraj ukoviči, ki je sedem milj proč, a jugu pa se nahajajo v kraju eljuti, ki leži samo šest milj od 'itebska. Borba pred Pskovora Tekom včerajšnjih bojev na ronti pri Pskovu, so Rusi prečkali železniško progo med 'skovom in Idrico in tudi sko-alr lok, ki obkroža polovico te-a važnega mesta. Pri .tem so rgli Nemce iz več kot 70 tr-ov in vasi. Neko poročilo iz Stockholm a tei zvezi trdi, da se boji vršijo j prav v Pskovu, dočim zadnje esti iz Moskve pravijo, da so uske čete prodrle do obronkov lesta. Jahco banket Banketa, ki ga je priredila jvarna Jack & Heinz Inc. za lane kongresa v hotelu May-iower v Washingtonu, se je u-eležilo od 60 do 80 članov po-lanske zbornice in kongresa, lili Jack, predsednik kompani-3, je imel govor, v katerem je ekel, da Ameriki preti "socia-zem", in je hudo zabavljal pro-i davkom na vojne dobičke. To je smrt za privatno podjet-ost!" je rekel elevelandski to-arnar. Slike partizank Današnji "Cleveland Plain )ealer" objavlja na prvi stkani ve sliki jugoslovanskih parti-ank, ki so bile transportirane ireko Jadranskega morja n» avezniško bazo v Bari, Italija, a oddih. Ena izmed teh jugo-lovenskih Amazonk, zelo brh-:o dekle, ki je ubila v bojih 11 Nemcev, je označena na sli- :i kot Vera Križman. \ - ' /' POPRAVEK V včerajšnjem poročilu o imrti Stephanie Marmolya, je )ilo poročano, da se brat pokoj-lice nahaja v Washingtonu, tola bi se moralo glasiti, da se na-laja nekje v Angliji, oziroma v Evropi, kamor je bil pred nejavnim poslan. Dodatno bi se moralo glasiti, da zapušča teti Leopoldino Terpin in Amalijo Duru. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta r nakupom vojnih bon do v in vojno-varčevalnlh znamk! Angleški kralj George in kraljica Elizabetha sta za ča^a svojega nedavnega poseta v Zedinjenih državah, obiskala armadne zračne-baze. Kralj in kraljica pogostoma obiskujeta ameriška vojaška taborišča, ter sta vedno z navdušenjem sprejeta od vojaštva. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST"* Owned and Published by ■ THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ANI) PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI i Bv Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: 1P0 raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): , Por One Year — (Za celo leto) ..................$6.50 I For Half Year — (Za pol leta) ...........................3.50 1 For 3 Months — (Za 3 mesece) ........................-' 00 I -- ---- ■ By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: 1 tPo irošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki i: For One Year — (Za celo leto) ..........$7.50 | For Half Year — (Za pol leta) ... .....-1.00 8 For 3 Months — (Za 3 mesece) . . 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: j I i Zn Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................................................$8.00 ! I For Half Year — (Za pol leta)..........4.50 ; I Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, ' Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. iHjjffifo.1104 __________________________________________ ( CARLHARTMAN: POGLED NA JUGOSLAVIJO j | IZ WASHINGTONA j ai --Z Zedinjene države podpirajo napore Velike Britani- ^ je, ki si prizadeva, da premosti prepad med maršalom ' Titom in kraljem Jugoslavije, Petrom, dočim je videti, _ da je Rusija pripravljena, da sledi. To je mnenje, ki prevladuje danes v krogih, ki se 11 foavijo s formiranjem zunanje politike Ze^injenih držav Amerike. x 0 Ta prizadevanja bi mogla uspeti, afto se posreči pri* i D rediti osebno srečanje med Josipom Brozovičem, organi-zatorjem delavskih unij, ki je postal vojak in maršal, ter n 20-letnim šolarjem, ki je po slučaju Peter Karadžordže- 11 vič, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pred nekaj tedni p so se bile razširile govorice o tem srečanju, toda vse ka- f, že, da. ni prišlo do njega. ; k Največja zapreka med kraljem in Titom je Petrov " vojni ministei, general Draža Mihajlovič, o katerem je jj dejal premier Churchill v torek, da je "...polagoma ■ zdrsnil v pozicijo, v kateri so nekateri njegovih' povelj- z nikov barantali in se pobotali z italijanskimi in nemškimi četami." • Titovo udarjanje na Nehice pa je, glasom zatrdila Churchilla, motilo te sporazume s sovražnikom, tako da j j je vojni ministei poskusil, da se ga znebi. ( Churchill je dodal s pomembnim poudarkom, da Mi- £ hajlovič "deluje v imenu jugoslovanske vlade." jc Titove čete in Mihajlovičevo moštvo se kar naprej 1 bore med seboj. Velika Britanija in Zedinjene države ^ nujno poživljajo Petra, naj zavrže svojega vojnega-mi- t ništra in naj reorganizira svojo vlado. Dozdaj še ni vi i deti, da bi bil piipravljen to storiti. O Titu pa poročajo, c da je z naslednjimi besedami obsodil kralja in dinastijo: 1 "Monarhija ni bila najbolj primerno sredstvo za okrepi- ' tev bratskih odnošajev med narodi Jugoslavije... Peter J II. je postal že od vsega začetka središče, okoli katerega ; so se zbirali vsi stari reakcijonarji, ki so pogubili našo zemljo," t Peter je izgubil mnogo podpore v teku zadnjega, ča- . - sa, toda britanski Foreign Office in naš State Depart- i ment sta še vedno mnenja, da pomeni njegova rodbina < Srbom v Jugoslaviji velik in važen simbol. Uradno stališče Moskve je v skladu s stališčem Ve- | like Britanije in Zedinjenih držav. Vse tri velesile pii- , znavajo kralja Petra kot legalnega načelnika jugoslo- , vanske države, Tita pa kot najbolj vUžni element odpo- . ra proti Nemcem. 1 Toda pozabljati ne smemo,- da je Sovjetska Rusija nedavno zadala zamejni vladi v Kairu bridko zaušnico, ko je odklonila ponudbo ministrskega predsednika Puri-ča, da skleneta Jugoslavija in Rusija pogodbo medsebojnega prijateljstva. Sovjeti so takrat izjavili, da še ni prišel pravi čas za ta korak, ter so obenem spomnili jugoslovansko vlado na dejstvo, da je bila ruska ponudba za tako pogodbo poleti 1942 zavrnjena od strani nje same, j NEWYORŠKA PISMA ! Piše Frank Kerže _ KAJ IN KAKO BO ' Zadnje čase ste gotovo čitali šel v naše glavno mesto, poka- ) dosti o znanem Judu Baruchu, zal svoj načrt in vse je popada- i ki igra izredno visoko politiko lo na popek pred njim. Velikan-v Washingtonu. Mislim, da ste ska stvar, zarja vse rešitve, ne-po večini izpustili vse to, kar je kaj nezaslišanega — demokrat, j rečeni prinesel v svoji bisagi in republikanec, komunist, farmer-J razprostrl pred predsednikom in labor--vsem so se usta zaprla, kongresom. Zato vam bom po-1 kakor v starem kraju sklenjena ,, vedal, kaj in kako je bilo, ker j vrata in vse je bilo edino: kaj ■ je važno, da veste. takega nismo še videli, slišali ni- Torej rečeni Baruch je pri-iti pričakovali. Ameriški duh sodelovanja je razviden v Matanuska dolinici, v Alaski, kjer so ameriški vojaki pomagali domačinom-farmei jem pri spravljanju svojega pridelka. ; Zgornja slika kaže ameriške vojake, ki s strojem izkopavajo krompir, sortirajo ga in spravljajo v vreče. Zgoraj na desni dva vojaka pomagata farmerju naložiti vreče, na-polnjene s krompirjem, na truck. Spodaj pa je glavna cesta v dolini mesta Palmer. Torej preidimo najpoprej k naslovu samemu. Gre se za po- ( ! vojno uredbo naših domačih razmer. Kakor veste, imamo danes okoli deset milijonov naših v u-1 ! niformah, kai1 pomenja, da so izven tistega kroga, ki opravlja redne posle enega naroda ali e-ne države. Kakor veste, gre da-* nos dosti dobro vse naprej, kar, pomenja, da nas je dovolj za fronto, da opravimo vse delo,! kar ga je. In to kljub temu, da | imamo poleg rednega dela, ki mora biti opravljeno od leta do leta, še vsepolno posebnega, vojaškega, katerega ne bo, kadar: za vrši vojna. In kadar se razvija pred na širni očmi slika, kako je danes in zravfcn vprašanje, kako bo, kadar se vrnejo naši—pa se čeh-Ijamo nad ušesi. Sami ne vemo, cdgovora, od drugih ga tudi ne slišimo. A vendar se nam zdi, da bi moral nekdo vedeti več o tem, kakor veš ti in jaz, zakaj vojne bo konec. Kdaj—je«stran-skd. Lahko pride do tega vsak dan, v;;ak toden ali vsako uro. Ni treba, da je človek prerok, da ve, da je doba štirih let primeroma vse, kar premorejo narodi ali posamezniki. Danes smo že na točki, ko se začenja razpadanje vsega, kar imenujemo življenje ali kar spada ž njim. Torej nikogar ni, ki bi načet : to vprašanje resno, razen s frazami: bo treba kaj začeti na tem polju; ni prav nič prezgodaj. Med vseitii, ki so za počeli nekaj, je, bi rekel, prvi Baruch, kakor so po navadi Judje povsod prvi, pa če se jih kliče ali ne. Za primero ni treba, da da-■ jem naše države—bom dal Jugoslavijo, katere ni že dve leti več. Tisti, ki še vladajo, jih je bore malo, tako malo, da smo ' celo Slovenci brez zastopstva. Ne pa Judje. Med ducatom'pla-• čanih mest jih je pol ducata v rokah Judov. Ce pride do kake-. ka imenovanja, ki nese, je pred-i lagan in podpiran zopet Jud, kakor bi vam moral potrditi gospod Eotič v Washingtonu," če bi bil prisiljen, dd pove resnico. Torej sem še zmeraj pri naslovu Barucha, to pa zato, ker so mi pred očmi večno tisti, ki nimajo. In teh—še bojim—bo i,na milijone po končani .vojni. = I Zakaj Baruch in njegov načrt - ni' prinesel rešitve -enemu sa- - memu človeku v armadi. Vsa -1 slava, ki se mu poje, je slava - i —kapitalističnemu sistemu, ka- - tci ega privrženci so vsi bogati , j Judje. Revni? Ti so pa z rev--' nimi—dokler ne obogate. ,' Baruch gre najprej s trditvi-i;jo, da je ameriški kapitalistični j' sistem najpopolnejši in edini - ki more priti pri nas v poštev. Kaj ni tisti Baruch delal ena- : kih problemov po prvi svetovni v •( vojni in sicer v sporazumu s po- č - k o j n i m predsednikom Wilso- j * nom? In kako je bilo vse to, kar ii - ] imamo danes pred sabo v reši- s > tev, rečeno tedaj? V staro gre- v i mo, kakor je bilo prej, tako bo- - di zdaj in na vse večne čase. Pa | j je šlo. In kako srečna je bila re- i šitev ? Skozi deset let, vse do', i leta 1929 smo kovali bogastva1 z .! in milijone, dokler se ni enega 1 £ i lepega dne povrnilo vse skupaj j i in ostali smo—kaj bi rekel ? Na- £ 3 '■ gi in brez glave. " I Ce smo šli po prvi svetovni j r vojni nazaj v kapitalizem, je bil > vzrok ta, ker nismo imeli iti i kam drugam. Ves svet je bil ka- c s j pitalistično orijentiran. > ■ » 1 In danes? Brate moj, če te , kdo vpraša, ako bo se kda»j tako, kakor,je bilo, reci mu: ni- ( . jkdar več. Je že zdaj svet tako druga- j ^ cen, da ga je komaj spoznati. ( Pomislite: v časih prve svetov- ( i- . 1 j k ne vojne-4-en sistem, kapitali- > i stičen, vzgojen in razvit po zna- 1 ? nem geslu: laissez faire, kar se . bi reklo po naše vsakemu in vsem i ^ i je prepuščeno, da delajo kar in, Q kakor hočejo. Država sama se ne vtika v to. Danes pa imamo J()' po!eg kapitalističnega sistema še druge ih ti so: komunistični, . j sovjetski, fašistično nacijški. — Frvi je v 'Rusiji, drugi v Nem- , 1- oiji in Italiji. a, Komunistični sistem je tak, )- da je vse v rokah države, zem-i ljn, trgovina, bogastvo v zemlji, 2- produkcija, industrija. Z eno be- i,1 sedo: vse je državno. Vsak člo->1 vek dela za državo in ker je li vsak človek del države, dela ne-i- hote ne samo za druge, ampak ■ u- tudi zase. , ti | Fnšir.tično - nacijski sistem je obstoji v tem, da je država kor-tolporacija in kot .taka dela na-a.!tančno po vzoru naših korpora-a- ~ij: vedno večji dobiček, vedno1 v večja kontrola in s pomočjo e- kartelov in drugih zvez polago-i- ma gospodarska kontrola nad d, drugimi državami in drugimi; 0. ljudstvi. bi Hitler je dodal fašističnemu sistemu še to, da je dvignil svoj a. narod med priviligirance, to se _ 5r pravi: rekel jim je, vi boste pr-ki! vi, edini na svetu, ustvarjeni, da )0 ; vladate vse iri povsod. Nikdo na n'1 svetu ni vam enak. rt Da je ta sistem moč, boste še a. več izvedeli po končani vojni, a ko se bo zapadni kapitalizem iz-kušal rešiti mrež, v katere ga a- je zavil faši-nacizem. ,ti! To ni še vse: imamo še tretji v- sistem, to je: kapitalistično u-smerjen,. toda reguliran in kon troliran, kakor je v Angliji, ni A preko vsega tega je šel re- ii, čeni Baruch in predložil sledeče: v. vsa podjetja, ki spadajo naši a-1 vladi 'ali koder je dala kaj drža- va. glaven, učij ae kuuhui uiu^u- , ^ če kmalu po končani vojni vrne- p jo v privatne roke ali pa zapro jn in razdero. Vse naj se zgodi— nj samo da ne bo nikjer več drža- ^ ve zraven. , Baruchu kakor Judom sploh j tc je do tega, da kapitalistični si- ki stem ostane. 'To je potrdilo1^ mnogo Judov drug za drugim,, p, zakaj oni se počutijo samo v tem ni sistemu—dobro. Ta sistem da- d; je priliko, da bogate, razvijajo!' sebe in svoje. Kar pomislite: Judje, katerih je okrog štiri in Vl pol milijona v Ameriki, so samo;11 za leto 1944 razpisali medseboj-|n nega, judovskega narodnega;°( davka: 32 milijonov dolarjev. Toliko so sklenili, da bo^do na-: brali prostovoljnih darov med', sabo, da pomagajo svojim brat- ( com in sestricam po širnem svetu. Vedite, da štiri in pol mi- c lijona Judov v Ameriki kontro- 7' lira na tisoče milijonov investi- ^ cij in da je velik del Palestine ^ razvit v pravcat baiični vrt sa- v l' mo z ameriškim kapitalom. i ii • Ali to zadeva tebe in mene g ali koga drugega? Kako da ne. k .prijatelj moj. Vsako bogastvo! pomenja, da je nekdo izropal « toliko in toliko stotin ljudi j, to- j iiko in toliko tisočev. Nikar ne mislite, da sem jaz-proti Judom, rečem pa eno: Jud je kakor bacil. Dokler je pod kontrolo, je vse prav. Kadar mu ( pustiš svobodne razmere, posta- ^ [ne lahko nevaren tebi, meni in vsem. Jud zna in kcfder je prilika, vselej pokaže in dokaže to. i F Naseljevanje Judov je jako mla-' d do, primeroma tedaj so začel; k prihajati, kakor mi. A kaj ima-!" •jo danes? Na levici, na desnici. ^ spredaj in zadaj, spodaj in zgo-| i: raj—povsod je Jud. 'j Jaz jih zelo cenim in obraj- I tam—če so v Rusiji. Koder je j pa sistem, kakoršnega imamo ^ mi, so pa nevarni. Zakaj vedi ti'j i in vsi drugi: ni je bolezni nad s revščino, ki pride vselej tam,] I koder so posamezniki zmožni! t i pobrati vse to, kar je bilo na- 1 menjeno vsem. 1: Brate moj, kaj se obeta na- i i šim, kadar se vrnejo iz vsega F ■ sveta v svojo domačijo? A11 c misliš, da bodo zadovoljni ča-čati, da bodo razne tovarne pre- ' nešene in prepisane na privatne ) korporacije? Da bodo privatni ? gospodarji zaklepali vrata* mno-.| k , žicam, ki bodo iskale dela in, T kruha? Da bodo zopet delali za'( ljubi profit, to se pravi: dokler,r bo ta, bo delo, kadar ga ne bo,;*. Se lepo zapre in čaka, dokler ni j a ljudstvo čisto na tleh? j Nikdar ni bilo tega na svetu,'1 kar je danes. In mi nimamo poj- J r ma, kgko bo jutri. i i Eno je gotovo: bili so .časi, j c i nekdanji lepi časi, ki prihajajoči ■ kakor sanje in vzbujajo v nas s ?kaj, kakor domotožje. Ljudje šti ) živeli na zemlji, v obrtu in m< sepovsod. A razvoj moderne idustrije je uničil vse to. Pre- jn nal je malega kmeta, obrtnika, ^il a sta oba danes med fabriškim va elavstvom. Tako imamo na e- (|a 1 strani vedno večje trume, na rugi pa vedno manjše zahteve pr 0 človeškem materijalu. Stroji nž 2 izpopolnjujejo in prevzame- j ) delo ljudem. Na eni strani i- pj lamo zmeraj večjo produkcijo, a drugi rabimo manj ljudi. jn To pomenja: vedno manj za- cj lužka. Brez zaslužka pa ni ivlj,enja. In tako prihajamo do n, retjega in največjega vpraša- ,.£ ja na svetu: kako naj živi člo-ek, za katerega ni dela? Žive- m 1 mora, to vemo vsi. Delal bi ad, a ne more, ker je nepotre- ^ ien. To se pravi: kar mora biti lela izvršenega, tega izvrše ali Irugi ali pa stroj. "u Torej: kdo ve za rešitev tega vprašanja? To je bistvene vpra- gj ianje, ne pa, komu naj damo to- it farne, kadar mine vojska. Pred nami je ena velika res- si lica: leta 1929 je dobil kapita- v izem tak udarec, da ne verja- -v nem, če si bo še kdaj opomogel, lc Zakaj deset let smo imeli krizo n še bi jo, ko bi ne bila izbruhnila svetovna vojna. In zakaj je bila kriza ? Ker je ni znal kapi-1 talizeni rešiti. Ko bi bili imeli, tovarne, ki bi delale, rudnike,' ^ ki bi obratovali, ko bi bilo dela i * s za vse, ki so bili voljni delati—. potem bi bilo krize konec v e- nem dnevu. Pa je ni bilo. In tu- a di danes je še ni. \ r Da se danes dela, je vzrok vojna. Kaj pa, kadar vojna mi- f ne? Tolažiti se s tem, da bo pol- r no dela, ki danes zaostaja, je f odveč in zraven tega ni res. Tisto delo bo začeto in končano j tako, da se ne bo nikjer poznalo. Tukaj je prostor, da razvija- t jo Judje, Američani in vsi mo- ^ goči narodi svoje zmožnosti. In , čim prej začno to, toliko boljše, j zakaj razme re ne čakajo. Slab j j je isti, ki se ne pripravi vna- 5 prej na rešitev tega ali onega , vprašanja, posebno takega, ki ( lahko -^sak e/is stopi pred tebe in te vpraša, kakor bodo vpra- ; šali tisti, ki se vrnejo domov: . kako bo z nami? t Urednikova pošta Ob 35. letnici društva Lunder Adamič, SNPJ Cleveland, Ohio. — Ne bom c-pisoval zgodovine društva "Lunder - Adamič" št. 28 S. N. P. J., , ker je večini članstva itak zna- ( na. Vendar pa mi na misel pri- ^ haja, da ravno sedaj se gre z.ii, isto borbo v Sloveniji, kot sta jo začrtala Lunder in Adamič. , Bojevala sta se proti Nemčur-jem in svoja življenja sta dala! kot hrabra Slovenca. Umorili so ( jih ali spomini na njiju ravno: ( sedaj obujajo nas, ko se zopet L pretaka reke krvi. Tudi sedaj;, barbari morijo, razlika je pa v1 ( tom, da sedaj riista proti te j,, borbi samo dva, marveč mogoč-1 na armada, o kateri smo vsi ( prepričani, da bo zmagovita na j celi črti, za svobodo Slovanstva. J ] Ponosni smo člani društva' "Lunder - Adamič". Cast usta- , noviteljem, ker bolj pomembne- ( ga imena sploh niso mogli iz-1 brati za tiste in sedanje .čase. , Mar nisi ponosen, član in članica, ko pripadaš k velepomemb- ; nemu društvu, katero baš sedaj , obhaja 35; letnico svojega ob- , stoja. V ta namen je bil sklep januarske seje, da se vrši veselica' dne 4. marca v Slovenskem narodilem domu n a St. Clair I Ave. Sklep je tudi bil sprejet, j da za ta izredni slučaj vsak član I in članica dobi vstopnico k proslavi, ter da plača 50c v dru- . . . sg- itveno blagajno. Izvzeti so -no bolniki in vojaki. „ Apeliram na vas, člane, o ^ n sestre, da vstopnico, ki J° lite za 35-letnico vašega dr" ra, uporabite. Vaša dolžnost^ la se gotovo udeležite Pr0S^). Mar ni naša dolžnost, da r^ premo blagajno, da bomo * , naše dolžnosti kot do seo,J, I Mar vam je znano, da sW , pili že za $4,700 vojnih bond . Darovali smo $350.00 za in enako $350 za pomož"0 cijo. -JM Ne mislite ne, da smo P0^. na Ameriški Rdeči križ, ^ ^ relief, in tudi pri kultur^ društvenih darovih smo v med prvimi. Torej, bratje in sestre 3 hočete, da še nadalje P^ mo te velepomembne ust^otov. je vaša dolžnost, da se i udeležite veselice. Pripelj'jc ^ še prijatelje in tudi osta ^ činstvo je vabljeno, da ^ leži. jf Odbor je na delu, da^a^ streže, v kolikor se pač $ v sedanjih razmerah. Za Sr^. -vam pa bo na razpolago ^8 lov orkester. Na svidenje v soboto! K- Slt V Veselica na zapadni strani mesta Cleveland, Ohio — sek Kluba doma zapad»|n p[t vencev 6818 Denison Av'e)Ca redi veselico dne 18. nl8 $ Pričetek ob 8. uri zveče'' ^ nice odseka so preskrbe ^ nekaj za prigrizek. Igrala dobra godba. kjM Ženski odsek doma zC gm ji še^t let. V šestih letih s nice pridno delale za n, rf todft zgodovino odseka 13 ^ j pisala enkrat pozneje, ^jj^j menim zaslugo odseka v ki je bila ta, da smo spr le bar-room v lep modef^jf stor. Vsak, ki si želi °° J naš dom, bo že na prV1 dobil najboljši vtis. ^ Kupile smo tudi vojni ^ $100. Ker članice odsek11 ^ jo pridno in sporazum11^ ^ v roki, je pričakovati v še večji uspeh. Kdor se želi spoznati s Icami o(^eka, ki smo ^ jce, naj pride in se P1*1"^,;!1 i marca, zvečer. Vsi dobro01' Za ženski odsek , ffi Jugoslovanski Cleveland - Collinwoo^ ? — V nedeljo, dne 5-vrši v Slovenskem ^r domu na Waterloo Rd-LjCe? pokroviteljstvom podf'llZ ; 48 SANS. Sedaj, ko je Jugosla^ peracijski mizi, je doizp"; j^l Slovencev in Slovenk, 1 | količkaj čuta do svoje£8)(/ da in svoje rojstne $ da se tega shoda udele21^ di faktorji iz centrali/! •na SANS nam bodo "K/ dvomljiva pojmovanj®' ^ * inam tukaj megli naš -s j/ klerikalnega fašizma ; čutijo, da jim cvete takrat, ko jc narod p°dJ ^ : bodisi od tujega ali ' fašizma. Njili geslo jc ' !>"' ubogi narod, potem g* ^ t odiraš po svoji volji- ^ Za temi pa pridejo . ste ljudje. To so tisti, ^ K*. brigajo za nobeno fli'V'j.0i'?; rim je vsak cent t*j stvar odveč. Ti ljudje ® f tako grobokopi člove^ ,i ^ str'1" i Nadaljevanje nn 4- ' , . tV 35-LETNICA J ?3 I Lunder-Adamič, št- . | . v soboto, dne 4- . » I C'3'1 • v Slov. nar. domu St. Odpoved nesrečne zene ROMAN Po W. Hauffu priredil Franjo Kolenc (Nadaljevanje) . Razvnela se je. Obraz ji je e, bolj zardel, oči so se svetli- j Tj.m smehljaj, s katerim je tak sv°ie besede> je bil d J0 Marljiv, da Froben ni ve- ® > ali naj občuduje na tej žen- 1 lepoto ali duhovitost in ta oprosti način izražanja. Res — je skušal omiliti j prejšnje trditve — bili bi takVh°ni'' ak° ne bi uPoštevali tev JieŽnih in uPravičenih zah-k. - ker vem, da bi bila žena, la h ^ S čitanJem oplemeniti- i ^ auso, vsa nesrečna, ako bi I'°^anjkanju primerne družbe j vedno samevati. ■ ■ ■ ■ I ■ ■ I ! ] Jožefa je zardela in preko le- i pega cela je švignil temen oblak. Nehote je vzdihnila in Froben < se je plašno domislil, da je mla- < da žena, ki mu sedi nasproti j j ena tistih, o katerih je ravno- j kar govoril. Da, nehote je izda-1 ] la svojo bol. Kajtij ali bi surovi j mož mogel zadostiti njenim než- -nim željam? Saj mu je žena lej< gospodinja, česa višjega on ne pozna. Bilo mu je žal, da je po-1 vzročil Jožefi bol, a predno je -našel tolažilne besede, je žena < dejala: j — Žene, ki živimo na deželi seveda ne moremo uživati vese- : lja, ki ga nudi družba, a deloma i ga nadomestimo s tem, da dru- i !ga drugo obiščemo in se ne- k koliko porazgovorimo. Glejte š vizitke pred ogledalom! Vidite, v koliko obiskovalcev? Froben se je ozrl proti ogle-! v dalu in se spomnil na ono vizit-1 s ko, ki jo je prej ogledoval. — Saj res! — je naglo dejal. — Ali verjamete da do včeraj r niti nisem vedel, da je prijatelj s ,; poročen ? In za vaše ime sem j j izvedel šele sedaj z vizitke. Tan-' r - i nensee ? j d — Da — je odvrnila žena i! smehljaje — in to navadno ime £ - sem zamenila z lepim imenom r i j pl. Faldner. - i — Navadno? — se je začudil j - Froben. — Ako je bil vaš oče j i .polkovnik Tanensee, potem o'J - vašem imenu ni mogoče trditi, s! da. je navadno. e Jožefa je zardela. — O, moj dobri oče! — je r e, vzkliknila. — Da, rekli so mi, ^ a.! da je bil slaven vojak in--, ^ so ga pokopali kot generala — J i j Beseda ji je zastala in v očeh i - so se prikazale solze. a i — Jaz ga nisem poznala — je i - nadaljevala žalostno. — Le en- rat sem ga videla, ko sem bila' p: i čisfb mala, potem pa nikdar s< — Ali ni bil Švicar? — je v; prašal Froben z mehkim gla- n >m. rt Žena ga je začudeno gledala. j£ — Ako se ne motim, mi je b tati dejala, da živijo očetovi jrodniki res v Švici. d — In ali vaša mati ni Lavra, d )dom Španjolka? — je poizve- 3] yval gost tiho. t< Jožefa je obledela in se za-:la tresti. Prsi so ji valovile od izburjenja. j4 ir — Da, Livra ji je bilo ime — p : odvrnila tako bolestno, da se g ■ Froben zdrznil. — Toda, za ^ Džjo voljo, kaj veste o nas? u i odkod?---Da bi bila n panjolka? — je nadaljevala _ ekoliko bolj mirno. — Ne! -evorila je nemško in bila je [emka. — Kako? Ali vam je mati že mrla? — Pred tremi leti — je odvr-ila vzdihovaje Jožefa. Na Frobnovem obrazu so se t 'prikazali znaki nemira. Videlo se je,> da je razburjen. j n — Ne bodite jezni — je n vzkliknil hlastno — da vas še č nadalje mučim s vprašanji. Ali, r mati ni imela črnih las in ru- j d javih oči ko vi? Ali si nista' 1 bili zelo podobni. I Presunljivo ji jq zrl v oči, ko da bi ji hotel prodreti do dna j duše. Žena se je stresla in je j s skoraj obupno vzkliknila: — Ali ste poznali mojo ma-! ter? ' {I i t — Ne! Toda čujte, kaj se mi b je zgodilo! — je odvrnil Froben ! in je začel pripovedovati o don1 J Pedru. Povedal je, kako sta v.s Stuttgartu občudovala neko sli- J ko in kako mu je don Pedro za- 1 upal svojo žalostno zgodbo. O- j menil je Tannenseeja. ( % > — Ako bi vi ne trdili — je j J nadaljeval — da je bila vaša : i mati Nemka, bi bil jaz prepri- i ; čan, da ni nikdo drugi ko Lav- i; ra Tortosi, o kateri je govoril I -1 don Pedro in da tudi polkovnik i i j i; Tannensee odgovar ja bivšemu Pedrovemu prijatelju. ) Jožefa se je zamislila. Obr az' 5 1 je skrila v dlani. Po vsem tele- 1 2 j su se je tresla. < 1 ' < —. O, ne bodite jezni — je " j prosil Froben — da sem vam J tako nepremišljeno povzročil i bol. I i! Jožefa je dvignila glavo in ( 1' ga vsa ganjena pogledala. Oči J so ji bile solzne. -1 — Kako bi mogla biti jezna, i - To je pač moja usoda, da o svo- - ji preteklosti nimam jasne slike. \ C, Bog, kako nesrečna sem!' .•> i'llA •mmmmmmmmmmmtmimm—J Solze so ji zdrknile po obrazu na tla in so zarisale po bledih licih dve trpki brazdi. Froben jo je skušal tolažiti. — Ali vam sorodniki ne morejo povedati nič gotovega? — Sorodniki? — je še b9lj zajokala žena. — Ah, saj je ■ ravno to moja največja nesreča, da nimam sorodnikov. Kako srečni so oni, ki imajo družine in dobre sorodnike. Kako ljubke so besede: stric, teta. Jaz nimam nikogar. Froben se je nervozno premikal na stolu. Zabrenkal je na struno, ki je našla odmev v duši Jožefe in je tako jokavo za-donela, da ga je pretreslo. Molčal je. (Dalje prihodnjič) Zakaj se kresnice svetijo? Ali &te že kdaj deli več kresnic v kako posodo, kakor delajo to otroci in ste se čudili misteriji, zakaj se kresnice svetijo? mnogo učenjakov si je že s tem belilo glave na stoletja, ne da bi našli za to natančen odgovor. ki smo v električnem podjetju, bi tudi radi ve-e" za tajnost kresnic . . r ker to bi nam omogočilo Postreči vam še celo z boljšo in cenejšo lučjo. K •"esnjca dela svetlobo brez gorkote. To je, za če-ltle>" so stremeli znanstveniki—da bi izumili svetil-°> ki bi proizvajala svetlobo brez vročine. Taka SVetilka bi popolnoma preustrojila električno induct- 5t»"jjo. ^anes je nabližje perfektni svetilki fluorescent žar-n,ca> iznajdba, ki je prišla malo pred vojno. T L 1 °m vojne je bilo izumljenih mnogo izboljšav v ektrični opremi . . . nove in boljše svetilke so bile dane v mnogo važnih vojnih tovaren, na bojne ladje in letala in v mnogo drugih krajev. Po vojni bodo te izboljšave na razpolago vsakemu —da vam bodo dale boljšo, bolj ekonomično luč. Dale bodo boljšo svetlobo za vse potrebe—dale bodo več svetlobe, ne da bi se porabilo več elektrike. In to je, kar želimo. Električna trgovina je bila zgrajena na bazi, da se da odjemalcu več in vedno več za njegov denar. V tej zvezi je zanimivo vedeti, da se je povprečna cena eletriki, ki jo daje The Illuminating Company vsem rezidenčnim odjemalcem, znižala vsako posamezno leto v 50 letih, odkar je družba v trgovini-- THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY. NE TROSITE LUČI! 1'dobno jc in poceni imeti električno k luč. ki se dostikrat troši. ■ V nc rmalnili časih bi to ne pome- ■ nilo dosti—toda v vojnem času |>o-I maga vsak trošek sovražniku. Potreba je premoga, previa, delovne :*ile in mnogo kritičnega materiala. da se produeira elektrika. Zate v a 1- vaša viada naproša, da ne trosite elektrike. Rabite elektriko, ki jo potrebujete —toda bodite gotovi, da l»"abjte vssik« etifniep. ki i<> rabite. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je nenadno preminila naša ljubljena soproga in dobra, skrbna mati Mary Nachtigal § (rojena JAKŠE) Umrla je dne 7. februarja 1944. Pogreb se je vršil dne 11. februarja iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzetja na Holmes Ave., ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnica1 je bila rojena v vasi Uršno selo, fara Toplice na Dolenjskem ter je bila stara 58 let. V dolžnost si štejemo, da se tem petem iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljene soproge in'mame. Ta dokaz vaše ljubezni napram pokojni nam je bil v veliko tolažbo. Dalje srčna "hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnice. Bog plačaj! Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki^so dali svojfe avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so prišli kropit pokojno, ko je ležala na mrtvaškem odru ter vsem, ki so jo sprej-mili na njeni zadnji poti na pokopališče. Našo iskreno zahvalo izrekamo članicam Oltarnega društva cerkve sv. Marije na Holmes Ave., za opravljene molitve kakor tudi članicam Slovenske ženske zveze št. 10 za častno stražo in opravljene molitve. Zahvalo naj sprejme August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in res prvovrstno vsestransko poslugo. Hvala čst. g. Celesniku za opravljene pogrebne obrede. , Ti, ljubljena soproga in mama, počivaj v miru v svobodni ameriški zemlji. Tako nenadno si nas zapustila žalostne in osamljene. Zaprla si svoje blage oči in prenehalo je biti Tvoje dobre srce. In sedaj počivaš tam, kjer ni križev in težav, tam, kjer vlada večni mir. Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat pri večnemu Bogu tam nad zvezdami! Spavaj mirno — Snivaj sladko! Žalujoči ostali: . ANTON, soprog; ANTHONY, WILLIAM, SGT. AUGUST, PVT. FRED, GEORGE, sinovi MARY, poročena Brown, ANN, poročena Roth, ALBINA, poročena Trol li, HELEN, poročena Gattozzi, FLORENCE, hčerke. Rudolph Jakse, v Fargo, N. Dakota; John in Michael Jakse, v Clo quet, Minn.; Joseph Jakse, v Ontario, Canada, bratje; John Gnidovec I Rudolph Gnidovec, bratranca; Ferdinand, Louis, Joseph, Rock, zetje. I Cleveland, Ohio; dne Ž. marca 1944. VRA2JE DEKLE Zgodovinski roman ILKA VAŠTETOVA (Nadaljevanje) s Spodaj je ležal velik zelenjad- 1 ni vrt, onkraj se je svetila s sne-gom pokrita ozka trata ali nji- ^ va, potem pa se je že p r i č e 1 gozd, ki se je izgubljal v nočni temini. Kaj — kaj je to ? Ali ni švignila senca iz gozda ( preko trate ? Še ena — o, zdaj . jih je več! Marija si pomane oči. Ali bdi, ali sanja? Kdo so ti ljudje? — Zdaj so se skrili za količasto ' vrtno ograjo . . . C Ne, niso sanje. Pes zarenči, j -T----- 1 CLEVELAND ORCHESTRA Rudolph Ringwall, dirigent SEVERANCE četrtek 2. mar. 8:30 DVORANA soboto 4. mar. 8:30 |£ YEHUDI MENUHIN, violin 11 v Severance dvorani CE. 7300 I / zalaja; drugi tudi — divje laja- 1 , nje na dvorišču. Zdaj moški glas — nekje za- : .. loputnejo vrata — v h 1 e v u |: luč — po gradu klicanje — u-. skoki! 111 "Uskoki!" krikne Marija, pla- 1 ne v kot, kjer je bila nakopiče- : na prtljaga, izvleče iz skrinje a dva pasova z naboji in dolgo pi- štolo. "Oče, tu pas in pištola!" Ii, Že pograbi z stola plašč in : „0 kratko pištolo, skrito pod njim, si vrže pas okrog vratu, odpre ,. sobo, si po temnem hodniku o-! »j ' blači plašč in zdirja po slabo' - razsvetljenih stopnicah. _ Že pokajo prvi streli. V prvem nadstropju stoji le-, 3Čerba na stopnicah. Marija po-I stoji pri luči, da pregleda na-| boje v pištoli. Vse v redu. 1 I Nekdo priteče za njo. Sales ot ir.s. securities to Individuals in 1st. 2nd, and 3rd War Loans Sales in Billions cf Dollars , O I 2 4 5 P] "Tako je prav, pogumni moj famulus. Ampak bodi previdna! Vlahi imajo tudi strelno orožje." Valvasor teče za njo navzdol. V pritli&ju zapovedujoč ženski glas: "Dva v podstrešje nad podom! Jernej naj straži okna v hlevu ! Luka in Martin, vidva pa a_ k vhodnim vratom! Ostali vsi na grajska okna! Eden naj sple-a_ za na lipo, da ne pridejo čez u zid na levi strani!" u. Pod stopnicami je stala čedna, skoraj smešna postava: spo-a_ daj žensko grilo, zgoraj železna ;e_ srajca, povrhu oklep", na glavi je čelada, ob boku meč, v roki pi-štola, za pasom dolgo bodalo — gospodarica je zapovedala, kri junaških Tatenbachov. Njen soprog pa je naravnaval majhen in top na grajskih vratih. m' "Le naj poizkusijo vdreti na re dvorišče!" je vzkliknil. Uprl se je v top in ga pomaknil še bli-j ° že k vratom. Valvasor je pristopil za vrata. "Nu, kako so zadovoljni z e" mojo konstrukcijo?" — Top je bil ulit po Valvasorjevem na-a' črtu. "Izvrstno se obnaša." "In moj smodnik?" "Kapitalna iznajdba!" Zadovoljen nasmeh je raztegnil učenjakovo široko obličje. "Ha!" je vzkliknil zmagoslavno, mirno dvignil pištolo, pomeril izza vrat in ustrelil proti dvoriščnemu zidu. Glava, ki se je bila prikazala vrh zidu, je izginila, roka je vzkrilila v mesečini, pridušen vzkrik onostran zidu. Valvasor ie zadovolino noki- ? Can You Boil Water ProperlyV ski ^ ^ ^^^^^^^ Zst a ~ . > . mi ■ . .-'-^T' ru i- ; ko It's an art, these days when fuel va I is so important to the war effort. ^e | June Kenn demonstrates the rules: Boil just the amount needed — not ns too amch: and DON'T boil too Z vigorously. That is the way to savi» ( cooking' fuel, say members of the ( e Liquefied Petroleum Gns associa- . tion, makers of propane and bu-tone, the "bottled" and ''tank U gases for use beyond the city gas , mains. mal in se mirno sklonil nad topom. ' N r- "Ali je stopil že večkrat v 35 akcijo?" & "Lansko leto so me dvakrat se počastili s takimle obiskom." j se ^ Za Valvasorjevim hrbtom je P< }e Marija stopila na dvorišče. Sko-' P' z_ čila je za grajsko poslopje k (ta stari lipi, ki je molela gole za- bi n snežtne veje daleč čez .obzidje, P* Dekle se je vzpelo na klop in zc odtod z drznim skokom in krep- S< _ \ kim prijemom za drevo. Previd- U no se je plazila proti koncu' | spodnje debele veje. jvs I Ali se ne premika za zidom ti ■črna senca? Mesečni svit jo jas- 84 I no riše v sneg. pi | Marija se pripravi, da pogle- vi da čez zid. Mesečina je ne do-jseže, kajti lipa je skrita v sen- v ici gradu. Z eno roko prime za A Itanjšo vejo nad seboj, pripravi 'V drugi roki pištolo in se počasi t« j vzravna. ta V istem trenutku se nekaj zgane vrh zidu, roka išče opore c< — za roko se dvigne glava — o- di braz ves oblit z mesečino — P' | Marijina za strel pripravlje- ,s< na roka omahne —................ j "Janez!" krikne dekle. vi Za trenotek jo omami presenečenje, da pozabi sama nase. ~ Zadostoval je trenotek: zgornja veja se ji Sproži iz roke*— Marija omahne — zdrkne * po -spodnji veji navzdol — se " poizkuša ujeti za zid — in — že leži v snegu za zidom. Oni, ki je plezal na zid, je bil z velikim skokom pri njej. N "Tri sto hudičev! Marija, ka- d£ ko pa ti prideš v to gnezdo?" je ^ zc šepetal, sklonjen nad o jo — ki og^r Janez. | Pomagal ji je, da se je dvignila, jo zgrabi, da jo vrže nazaj čez zid — prepozno! že sta planila k njemu dva uskoka. i ~ n-Ul* Drlhndnll^ Mnikova pošta (Nadaljevanje z 2.'strani) i ————— 1 be, ker bi najraje od družbe samo jemali, dodali pa nič.'' Po njih logiki bi bila vsaka stvar "aktično podvržena le v pro- \ past. Ko človek danes čita angleške revije in časopise ter poslu-ša radio, mu nehote pride na u piisel, da se celi svet danes bolj v' I zanima za Jugoslavijo kot se pa V! mi sami. Osvobodilno fronto, ka- m tero vodijo partizani, občuduje tisk celega sveta. Tem fantom in možem je bilo odvzeto vse — še celo hčere, dekleta in nedorasli otroci. Sovražnik jih je odpeljal, da jih oskruni in otroke potujči. Ali je čudno če temu ljudstvu zavre kri, da se hoče maščevati . „ z geslom: smrt ali svoboda? Ti, rojak, sin Slovenije, se pa krče- ■ vito izvijaš če te kdo vpraša za skromno pomoč tem borcem! Zavedaj se, sin domovine, da poti so samo dve — ali si za domovino, ali pa si domovine izdajalec. Če ta partizanska vojna dobiva inspiracije iz Rusije, ali naj bo to vaše strašilo, da vas bo ta medved požrl? Ej, to so le pregrete fraze, katere predstavlja ne katoliški, pač pa klerikalni pokret. Kadar vam ta strah dela kurjo pot po životu, prikli-čite si v spomin le to, da če 180 milijonov ljudi lahko živi pod ruskim gospodarstvom, bo lahko tudi naša 12-milijonska Jugoslavija, ki ima tudi na razpolago velika naravna bogastva, da si ž njim stabilizira svojo močno gospodarsko podlago. Več o tem v nedeljo na shodu. Pridite, sinovi in hčere, ki vas kliče mati domovina, v nedeljo v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Anton Skapin. Odborniki Slov. demokratskega kluba 32. varde Cleveland - Collinwood, O. — Na seji demokratskega kluba 32. varde so bili izvoljeni sledeči odborniki za leto 1944: Predsednik John Zaman, 1. podpred-I sednica Albina Smrekar, 2. podpredsednik John Prusnik, 3. 'podpredsednica Frances Rupert, J tajnik Joe Muzic, 505 E. 143 St., blagajnica Ana Zakrajšek, za-pisni kar Gregor Marolt, nadzorni odbor: John Intihar, Louis Somrak, Mary Modic, Mrs. John Urbas in Anton Tomše Sr. i Tem potom se vljudno vabi j vse dobro stoječe člane kakor tudi člane, ki so prihajali na seje prejšnja leta, da se nam pridi'užijo. Seje se bodo odslej vršile redno vsak mesec. Prihodnja seja se bo vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave., drugi mesec pa v Sloven-sgem delavskem domu na Waterloo Rd., in zopet obratno, tako da bo vsem ustreženo. Na vsaki seji je tudi navzoč councilman John J. Prince, ki da svoje poročilo o važnih sklepih v mestni zbornici, torej so seje informativne in zanimive. Za demokratski klub v 32. vardi John Zaman. Mali oglasi "DOBITE PRI GRDINOVIH" ! POWDER-ENE Kenzacijski, nov čistilec za preproge. Napravi vaše preproge kot nove BREZ, da bi rabili milnico fti vodo. Samo potrosite z Powder-ene in ga poberite z vašim čistilcem za preproge. Velika kanta 3 funtov za samo 85c. Grdina Hardware 6127 St. Clair Ave. EN. 9559 PAIN-EXPELLER I Od 1867 god... Zanejljiv liniment familjtnl I Vam zatekajo noge? Z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel PH. G., PIL C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. -r Za delavce ■ MOŠKE IN ŽENSKE ■ se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni ▼ tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V2C na uro 2enske 62y2C na uro Morate imeti izkazilo držav ljanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. MOŠKI in : 2ENSKE < i ■ za čiščenje uradov; ves dan ali ■ par ur. Dobra plača od ure. Zglasite se pri i AETNA WINDOW CLEANING CO. 1430 E. 27 St. 1 1 rr vogal Superior Ave. 1 Mali oglasi b -..........(. CE POTREBUJETE , novo streho ali pa če Je treba vašo |C . streho popraviti, se obrnite do nas. iz-. vršimo velika in majhna dela na tr-3 govskih poslopij in domovih. Brezplač-i ui proračun. - Universal Roofing Service ) v 1106 St. Clair Ave. CH. 8376—8377 i Ob večerih: ME. 4767 J HIŠA NAPRODAJ 7 - Proda se hiša na 982 E. 78 St., _ za 2 družini, 5 sob zgoraj, 6 sob spodaj, 2 nova forneza, lota 180x40, ter tri" garaže. Naslov lastnika se poizve v uradu tega lista. Razpis službe Slovenec, vešč obeh jezikov, - dobi službo kot glavni poslo-| vodja, pri Slovenski zadrugi. Prednost ima izkušen mesar in grocerist, ali pa samo mesar, ki ima veselje in spo^bnost se priučiti. Vse ponudbe, reference, osebne informacije ter pogoje za začetno plačo, pošljite na tajništvo Slovenske zadruge, 667 E. E 152 St., najkasneje do pone-1 deljka 6. marca. 1 Glavni sedanji poslovodja Ižanc ostavlja zaradi zdravja. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva p B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 » — Stanovanje v najem • Odda se stanovanje 4 sob; ko-^ " palnica in garaža. Za naslov > se poizve v uradu tega lista. :____-__d ^==============^^ ti Znanstveno zdravljenje za revmatizem — hrbtobol — trganje Ci H. L. BURRINGTON zi 788 E. 152 ST. 1' Ure: 10-12 zj. — 2-4 pop. — 6-8 zv. ~ GL. ^636 — KE. 05^8 igpil^r; I— Za delavce PREKLADALCI ORODJA in PACKERJI Delo znotraj in zunaj STROJNI OPERATORJI MACHINE TOOL in SHEET METAL Plača od ure The White Motor Co. 858 E. 79 St. od St. Člair Ave. OSKRBNlCČ Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 «J-šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. ^ PLAČA $31.20 NA TEDW Delni čas: f 1588 Wagar Rd., Rocky Tri ure dnevno, 6 dni na PLAČA $9.90 NA TED®1* A & Ce ste sedaj zaposleni Pr brambnem delu, se ne prig18 EMPLOYMENT OFRJ^ ODPRT 8 zj. do 5. zv. ^ razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva zahteva THE OHIO BE}i TELEPHONE CV[ 700 Prospect Ave. Soba i Are varilci Assembly Line inšpe^tor Gear Layout inspekt<>r Press operatorji Ingersoll Milling Mac^ operatorji Izurjen Gear Cutt«r Trucker (delo znotraj za prevaž*1^ materijala) Prekadalci materij«1* DOBRA PLAČA OD ^ The Cleveland Tractor O 19300 Euclid Av* - Pomivalka posode in I^"1'; za tovarniško cafeter,J 10. zj. — 3. pop- c 6 dni v tednu. Plača od u OSBORN MFG. C0' 5401 Hamiltoii^/ Izurjena prodaj^ vi J dobi službo, da bi opi"a p-trgovino z žensko oblek0' ča $25 tedensko m zije. Pokličite za dogovo1"' 1083. ^^^ Išče se # nf® ženska za lahka hišna °t pri dveh ljudeh. Plača P° ^ voru. Lahko ostane tam ® ali pa gre domov. 1228 St.