23. štev.
V Ljubljani, sobota 18. junija 1921.
Izhaja tedensko.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo:	Narodni	dom,
Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Telef. št. 77. Inserati po dogovoru.
Leto D.
stani H VSO.
Ljubljana, Gra-'efon št. 77.
Glasilo u ^
Jugoslavija.
Narod ali oligarhija.
Ljubljana, 17. junija 1921.
Tradicija srbske notranje politike postaja za nas usodepolna. Srbija je bila pred vojno mala balkanska državica, njeni prebivalci po ogromni večini poljedelci. Kot mala poljedelska država je zadostovala v gospodarskem oziru sama sebi. Potrebe njenega prebivalstva so bile male. Da je bilo ljudstvo za silo sito in oblečeno je bilo zadovoljno. Vse drugo je opravila gospoda v mestih.
Da se reče, da je seljak v Srbiji deloma bolj politično izšolan, kakor seljak pri nas, je deloma res in je to tudi umevno. Med tem ko smo mi bili vedno narodne boje in se prepirali za vsako mrvico jezikovne pravice, nismo imeli časa brigati se za ustavotvorna državna vprašanja in smo radi tega v tem oziru marsikaj zamudili. Na našiti shodih se je govorilo o narodnih pravicah, še tudi
o	gospodarskih vprašanjih, za vse drugo pa ni bilo časa.
Drugače v Srbiji. Država je bila narodno enotna, torej ni bilo treba reševati nobenih narodnih prepirov. Radi tega so se stranke v stari Srbiji bolj bavile z državno uredbo in na vseh političnih shodih se je govorilo o ustavnih vprašanjih države. Ni čuda, da je srbski kmet ravno v državnih zadevah bolj poučen, kakor naš človek, ko je pa slišal desetletja in desetletja vedno in vedno premlevati ta predmet.
Srbija je bila nekdaj turška provinca, torej del one države, ki ni poznala nobenega redu, ki ni poznala ne pravice ne spoštovanja do pravice. Da potemtakem srbski državljan, po osvoboditvi iz turškega jarma ni čutil tistega hrepenenja po redu, ki ga čutimo mi, to Srbom ne moremo šteti v zlo. Človek ne more hrepeneti po nečem česar ne pozna, kar nikdar skusil ni, kar nikdar videl ni. Pred očmi moramo vedno imeti to, da je srbski narod dober, da rekli bi predober, in prepričani smo, ko bo dobil ta narod enkrat
prave voditelje, da bode delal tudi na kulturnem polju take čudeže, kakor jih je delal na bojnem polju.
Vso nesrečo na tem narodu in vso nesrečo, ki tare sedaj našo državo je zakrivila srbska inteligenca. Mogoče nehote, le kot žrtev razvoja. Srbski inteligenti, poznejši voditelji naroda so se šolali večinoma pri zapadnih narodih z njihovo visoko razvito kulturo. Srbi mlad narod, Francozi n. pr. v vsakem oziru prenasičen narod; ta razlika je bila prevelika, da bi ne uplivala na mlado nepokvarjeno srbsko mladež. Rafinirana takozvana kulturna korupcija je našla žalibog učence, le predobre učence, ki so ta plevel prenesli na domača tla. Ta korupcija, ki mogoče ne škodi visokokultur-nemu narodu, ker se jo zna pravočasno uničiti ali omejiti, ta k nam prenesena korupcija je direktno uničevalno vplivala na kulturno še ne popolnoma razviti narod, kakor je srbski. Vzemimo en primer. Prebivalcem velikega evropskega kulturnega mesta je nekaj povsem jasnega, nekaj popolno samoobsebi umljivega, da imajo na pr. gledališki umetniki svojo posebno moralo. Recimo, da napravi kak gledališki umetnik kak prestopek, za kojega bi bil drugi zemljan zaničevan, postane gledališki umetnik občinstvu še le interesanten.
Čestokrat se je dogodilo, da so se delale kakemu umetniku celo ovacije, podajale so se mu rože, venci, ljudstvo je ploskalo. Recimo, da bi to videl navaden kmet, da se delajo temu, ki je zakrivil to in to, celo ovacije, kak vpliv bi to imelo na kmeta, to si lahko vsak sam misli. In če bi tako naziranje med kmetsko ljudstvo prodrlo, kaj bi se iz tega rodilo. Medtem ko velemeščanom ne škodi ničesar. Tako je v našem slučaju z uplivom zapadne korupcije na mladi srbski inteligentni naraščaj. Medtem ko ta korupcija Francozom ne škodi veliko, napravi drugim kulturno ne tako visoko stoječim narodom silno škodo.
Tista inteligenca, ki se je učila pri zapadnih narodih, je vsesavala slabe lastnosti teh narodov in te slabe lastnosti se danes kažejo na vseh koncih in krajih in te slabe lastnosti so tista točka, ki nam prinašajo toliko gorja.
Skok je bil prevelik in se maščuje. V stari Srbiji je šlo, ker kakor smo že povedali, ljudstvo ni imelo veliko zahtev, in ker redu pod Turki ni poznalo, ga tudi ni tirjalo. Stvar je pa postala popolnoma druga, ko so se priklopili Srbiji naši in hrvatski kraji. In našo in hrvatsko ljudstvo je že bilo vajeno žveti po gotovem redu. Trčila sta skupaj dva sveta, ki sicer spadata skupaj po rodu, srcu in mišljenju, toda ločijo jih tisočletne navade. Jn sedaj postane za nas napačno vzgojena srbska inteligenca šele nevarna. V stari Srbiji je ona prakticirala koruptne pridobitve zapadne kulture brez resne opozicije, sedaj naenkrat pa dobiva resno opozicijo. Ni čuda, da skuša to opozicijo zadušiti z vsemi le mogočimi sredstvi. Ona ima ta sredstva, po tem kar je videla pri zapadnih narodih zadovoljene. Tako vidimo, da podkupujejo poslance čisto javno. Drži z mano, bodeva imela oba, če hočeš imeti pa vse sam, te pa rajši ubijem, to je mentaliteta. Tako so nastale tiste zloglasne beogradske politične porodice, ki ali se s plenom delijo, ali pa med seboj pobijajo do krvi. Tretji ne sme zraven, drugače je državi nevaren. Narod kot tak ne eksi* stira, narod je samo za to tukaj, da vzdržuje politične voditelje.
Temu naziranju so se pridružili kaj hitro slovenski in hrvatski demokrati. Ljudje, katerih delovanje je nam iz pred vojne dobe prav dobro znano. Sedeli so v kavarni ali za gostilniško mizo in politizirali. Med ljudstvo niso šli, med ljudstvo so pustili klerikalce, in potem so kričali, da je narod v nevarnosti, sami pa so sedeli v kavarni ali gostilni in trkali na prsa in se priduševali, da so narodni, in da kvarijo klerikalci narod. In kakor hitro so dobili sape, so se polastili moči in se hoteli s silo uveljaviti. Hitro so našli zaslombe tam, kjer se je delalo do sedaj s samo
silo, kjer je bil narod in nje*. ▼ gostanje tudi deveta briga. In . ralo je priti do velikega boja, ali na, •< bo vladal naš narod, narod sam, ali oni, ki se za narod do sedaj niti niso najmanje brigali.
In narod bo odločil. Mi smo prepričani, da bode narod odločil tako, da bode vladal sam po tistih možeh, ki hočejo dvigniti narod kulturno in gospodarsko do najvišje stopinje. Nikdar pa ne smejo priti pri nas do moči oni, ki poznajo narod samo takrat, kadar narod deli najuplivnejša mesta. Ne, ne sme vladati samo par družin, ne smejo vladati oligarhi, vladati mora narod in narod bo vladal.
Dr. Trumblč ne sme v Zagreb.
»Slobodna Tribuna« poroča, da se misli nastaniti največji hrvatski politik in bivši naš zunanji minister v Zagrebu. 2e pred petimi meseci Je prosil stanovanjski urad v Zagrebu, da bi mu nakazal stanovanje. Sedaj pa mu je stanovanjski urad naznanil, da on, dr. Trumbič, nima pravice stanovati v Zagrebu, da se mu zato stanovanje ne more nakazati.
V	Zagrebu živi toliko Židov, pijavk naroda, toliko Madžarov, najhujših sovražnikov naše države, toliko Nemcev hujskačev proti naši državi, vsi ti imajo prostora v Zagrebu. Le za enega najboljših sinov naroda Zagreb nima stanovanja. »Slobodna Tribuna« daje med vrstami razumeti, da so tega škandala krivi demokrati.
čudna so pota radikalno* demokratske stranke.
Jugoslovanski komunisti so se odpeljali na sovjetski kongres v Moskvo. Ko se gre črez mejo se mora imeti potne liste. In naši komunisti so imeli pravilne potne liste. Odkod? Beogradska policija sedaj pridno išče, od kod da so dobili komunisti potne liste. Seveda išče policija le radi lepšega, v resnici pa policija čisto natančno ve, od kod izvirajo komunistični potni listi.
Podlistek.
Drag. R-k.
Cerkev in politika.
(Koncc.)
Zame je in ostane, da cerkev in država delujeta ena poleg druge, da je vsaka zase posebna ustanova in da imate vsaka od nju svoj določeni delokrog. Cerkev za zveličanje duš, država za blagobit časnega življenja ljudstva. Ne gre torej vmešati eno z drugo, kakor se dela z vinom in vodo, ampak kakor z vodo in oljem. Voda in olje sta sicer združena, ena tvarina je poleg druge, toda vsaka zase.
'I oliko v pojasnilo nevednežem in nepoučenim.
Potem je govoril dr. Korošec o agrarnem vprašanju, za razlastitev veleposestev takozvanih agov in begov med revnejše ljudstvo, v kolikor ga le to za svoje lastne potrebe rabi in zamore obdelovati, kar je seveda jako hvalevredno. Agom in begom naj se da toliko odškodnino, da morejo živeti, ne pa da jim država izplačuje ogromne svote denarja, kakor ga oni zahtevajo za cela posestva, katerih so se polastili na nezakonit način. Potem je govoril ° avtonomiji. Pravil je, da ni dober centralizem v gotovih panogah in v upravnem oziru. Vsaka dežela imej lastno samoupravo, da ne bode
treba vsakega uradnika imenovati v Beogradu, ampak kar naravnost iz* Ljubljane; skupna bodi obramba na morju in na kopnem. Da pa Slovenija lahko sama izhaja v finančnem oziru, nadaljuje govornik, je dokaz kakih 700 milijonov, ki je padel na deželo Slovenijo o priliki zamenjave bankovcev po razmerju 1 : 4, torej te svote so morale v državne blagajne v Beograd, ako bi se Slovenija samaupravljala, bi njej bile te svote, ki so njen del, na razpolago in bi le s temi zamogla kriti potrebne stroške. Očital je dalje državotvornim JDS, da so zakrivili pri izmenjavi razmerje 1 : 4 in da se mora ob prihodnjih volitvah ž njimi obračunati. Tudi ob samostojneže se je obregnil, češ, da so le privesek liberalne stranke. Doteknil se je med drugim tudi Narodno socijalistične novorojene stranke in rekel, da bo treba nuditi delavcem, uradnikom in slugam, ki ne morejo s svojimi plačami ne živeti ne umreti, roko, da se tem revežem pripomore do boljšega življenja. Treba je, je nadaljeval, da vzamemo od drugih strank, kar je dobrega; mi ne sovražimo nikogar in damo vsakemu prijateljsko roko ter ga vabimo v naše vrste. Tako je govoril nekako prvak SLS in po dolgournem govoru zaključil svoj govor. Malo pritrjevanja in ploskanja in akt se je končal. Toda med govorom so mu mnogi nasprotovali in ugovarjali. Očitali so mu, da si je nabral milijone na račun
ljudstva, on pa je trdil, naj mu do-tični pove, kje ležijo njegovi zakladi.
Vse stvari so se torej obravnavale na tem shodu. Ampak da bi kdo od teh veljakov namignil kaj o bogoskrunskih početjih takozvanih »fašistov« nad cerkvijo, pod Nanosom, ki jih je priobčila »Jugoslavija«, kaj takega jim niti na misel ni prišlo. To bi se spodobilo bolj za tako »krščansko stranko«, ki se res hoče potegovati za čast božjo in svojo, ne pa spletkariti za oslovo senco. Ce bi bili ti klerikalci res »delničarji« nebeškega kraljestva, kakor se tolmači njihova stranka, potem bi morali zahtevati, da naj vsa častita duhovščina sestavi in odpošlje resolucijo na Njega svetost papeža Benedikta XV. v Rim. V resoluciji naj bi dali duška svoji ogorčenosti nad tem bogokletnim početjem, ki ga je zakrivila ta fašistovska svojat nad božjo cerkvijo pod Nanosom. Dodali bi resoluciji uda-nostno izjavo do svetega očeta, v kateri bi ga prosili, naj blagovoli pritiskati na kraljevo laško vlado, da se tako bogoskrunsko početje več ne ponovi in v bodočnosti onemogoči, naj sveti oče blagovoli nadalje vse potrebno ukreniti, da se v zasedenem ozemlju omogoči slovenska služba božja ter se nastavijo sposobni domači dušni pastirji. — Vprašam, kako pride škof Bortolo-massi v Trstu do tega, da prepoveduje slovenske pridige in slovensko službo božjo? Ali mu ni znano, da je
naš Gospod rekel apostolom: »Pojdite torej in učite vse narode v vseh jezikih, kajti vsak narod Ima svoj jezik in kršujte jih itd. itd.« in sedaj si upa ta božji namestnik in apostolski naslednik prekršiti božje povelje. Ce pa to dela pod gotovimi pritiski, potem ni več biti vreden dušni pastir, naj le zapusti mesto in naj gre kamor spada, mi potrebujemo zveste pastirje, ki so poslušni sv. evangeliju. Tako sestavljena resolucija bi gotovo bila v čast krščanski stranki in slovenskemu narodu, zraven tega bi svetu pokazali, da z našimi protesti odločno obsojamo tako božjeropno dejanje, ki so ga zakrivili fašisti nad svetiščem. Kam plovemo. V misel mi prihajajo dogodki pred približno 2000 leti. — Takrat se je našel tudi en brezbožni kralj, namreč kruti sirski kralj Anti-joh Epifan; ta je zaukazal naj njegove neverne čete sežgejo jeruzalemski tempelj in so to dejansko izvršile in napravile * iz njega kraj gnusobe. In Hej, našel se je mož med Judi, ki se je potegnil za oskrunjeno čast Božjo in to je bil junaški
»JUDA MAKABEJ«.
Osrčil je svoje rojake in jih navdušil za svete postave očakov in za osveto za razžaljene Božje časti. Pograbili so za orožje in s pomočjo Božjo nabili in potolkli vse sovražne armade, ki jih je poslal kralj Antijoh proti Judu. Juda se je krepko boril in je zmagal nad vsemi sovražniki,
Zagrebački »Večer« pove namreč, da je Pašič kuni vodje komunistov dr. Sima Markoviča.' Ja, ta beograjska žlahta. Pašič pa ima povsod milijone in — žlahto.
Radičeva 50 letalca.
V	soboto, dne 11.1. m. fb praž-novuli 50 leiriico Radiča. Slavlje se ie vršilo v dvorani »Hrvatskega Sokola« ter je bilo navzočih nad 2000 ljudi, gospodov in gospe, kmetov in kmetic, delavcev in delavk, kakor poročajo zagrebački listi.
Gospa Radičeva je prišla na slavlje z amerikansko zastavo v roki. Govorili so pristaši Radiča, pa tudi pristaši drugih strank. Prvi je čestital v imenu hrvatskega sokolstva starosta Josip Hanuš. Zagrebški listi pišejo, da so se delale Sokolom naravnost navdušene ovacije.
Gospodarska kriza v Dalmaciji.
Gospodarska kriza v Dalmaciji postaja precej občutna. Krive so seveda splošne naše razmere, carina in slaba prometna sredstva. Radi že več kot neumne carine počiva ves pomorski promet in še tisto malo število parobrodov, ki jih imamo, stoje v lukah, prazni in uničeni kakor gladna leta. Najhujše za Dalmacijo pa je seveda, ker je trgovina z vinom popolnoma zastala. Po uradnih podatkih je v Dalmaciji 300.000 hektolitrov vina pripravljenega za izvoz. To leto Dalmatinci splgh niso mogli izvažati vina, ker so dalmatinska vina izgubila svoja tržišča. Češka in Avstrija kupujeta laška vina v Trstu. Ogrska, katera je bila poprej tudi dober kupec, rabila je dalmatinska vina, da jih je križala s svojimi, danes ne kupi
nič. Radi visokih železniških tarifov in skrajno slabih prometnih sredstev je Dalmatincem nemogoče prodajati svoja vina v jugoslovanske, kraje. Ta nastaja vinska kriza dela Dalmatincem velike skrbi. Vino je edini produkt, ki gajprodaja dalmatinski kmet in tako je umevno, da ima dalmatinski kmet veliko pomanjkanje denarja. Na drugi strani pa skrbi dalmatinske kmete tudi nova trgatev. Kam z novim vinom, ko so vse posode prenapolnjene še s starim vinom.
Težke gospodarske krize se bodo začele pojavljati v naši državi povsod, kakor hitro bo nastopila na svetovnem trgu konkurenca produktov, ki jih proizvajamo pri nas.
To vse seveda so posledica brezglavim politike naših radikalov in demokratov, katerim gre samo to po glavi, kdo bo prej pri koritu. To so posledice one politike, katero zagovarja na pr. »Slovenski Narod«, ki vedno piše, da smejo le pripadniki demokratske stranke ha merodajna mesta, neglede ali so sposobni ali ne. Toda gospodarsko življenje ne jemlje ozira na politične strankarje, ono gre svojo pot in pomandra vse, kar se mu hoče protistaviti.
Občinske volitve v Bosni
Deželna vlada za Bosno je dobila nalog, da predloži do septembra vse podatke, ki so potrebni za izvršitev občinskih volitev v Bosni in Hercegovini.
Kongres socljalno - demokratične stranke v Jugoslaviji se bode vršil dne 19. in 20. t. m. v Sarajevu. Kongresu bode prisostvoval cel glavni odbor. Govorili bodo Korač, Buk-šek, Devdl in dr. Sekulič.
Svetovni pregled.
RUSIJA.
Dogodki na Daljnjem vzhodu.
Zadnjič smo poročali, da sklepa Angfija novo zvezo z Japonsko na podlagi, dtt da Japoncem prosto roko proti Rusiji. . Kako prav smo sodili, je nam priča protestna nota, ki jo je poslal zunanji minister ruske sovjetske republike Čičerin 10. junija 1921 v London in v kateri se pritožuje, da se vmešavajo Japonci na Daljnjem vzhodu v vse zadeve in tako delajo sovjetski republiki vse polno težav. Cičerin se britko pritožuje, da Japonska ne drži nobene pogodbe, da celo podpira protirevo-
lucijotiarje. Anglija in Francija, pravi Čičerin, pa podpihujeta na tihem Japonsko. Angleški zunanji minister pa je odgovoril čičerinu, da
so to vse samo obdolžit ve brez podlage ter da Anglija s čičerinom sploh ne govori več.
NEMČIJA.
Političen umor.
Na Bavarskem se bije že od preobrata, od onega časa, ko je Kurt FJsner vpostavil sovjetsko republiko in po umoru Kurt Eisnerja in zopetni ustanovitvi meščanske vlade, hud boj med reakcijo in socijalisti. In ta boj je zahteval zopet eno žr-
tev. 10. junija je bil ob pol 12. ponoči zavratno umorjen voditelj bavarskih neodvisnih socijalistov, deželni poslanec Gareis.
Gareis se je vračal iz shoda, na katerem je govoril o cerkvenem vplivu na šole, ko ga je zadela smrtonosna kroglja iz samokresa. Težko ranjenega poslanca so takoj prepeljali v bolnico, kjer je še isto noč umrl.
Bavarska je zavetišče nemškega reakcijonarstva in nemškega naci-jonalizma. Reakcija je razdelila na Bavarskem četrt milijona pušk in drugega orožja med svoje pristaše. To jc tista takozvana »Orgesch«, ki skuša z orožjem pritisniti vsak pokret delavstva k tlom. Antanta je zahtevala razoroženje »Orgescha« toda mesto, da bi oddala »Orgesch« orožje antanti, kakor je ta zahtevala, jc spravila orožje na Tirolsko in Koroško. Antanti bo treba še veliko energije, da spravi te podivjane Bavarce in druge Nemce počasi zopet k pameti.
Ako se ti ljudje ne strašijo navadnih političnih umorov, si lahko mislimo, kaj vsega je ta nemška zverina še danes zmožna.
ITALIJA.
Otvoritev parlamenta. — Prestolni govor kralia. — Koncesije katoliški stranki.
V	soboto dne 11. t. m. je bil novoizvoljeni laški parlament otvor-jen. Otvoritve se niso udeležili so-cijalnt demokratje, komunisti in republikanci. Manjkali so tudi nemški zastopniki iz Tirolske. Tržaški faši-stovski poslanec Giunta je namreč zagrozil, da bode nemškega poslanca grofa Toggenburga oklofutal ako pride v parlament. Nemški po-
slanci so zahtevali od vlade, da naj ona garantira, da se Toggcnburgu ničesar ne pripeti. Ker pa laška vlada te garancije ni hotela prevzeti, se nemški poslanci niso udeležili otvoritve parlamenta.
Prišli pa so slovenski poslanci ter zavzeli prostore na skrajni levici. —
Kraljev prestolni govor pozdravi v prvem stavku zastopnike novih krajev. Zunanja politika Italije, pravi prestolni govor, mora postati politika miru in sprave. Pri govoru o notranji politiki je pomembno, da pripoznava pripoznanje vseh organizacij in prostost poduka. Pri tem delu govora so klerikalci' močno ploskali.
S tem so klerikalci dosegli, kar so zahtevali, namreč pripoznanje njihovih delavskih in kmetskih organizacij in upeljavo verske šole.
Giolitti je torej pustil poskus pridobiti socijaliste, ter se bode naslanjal na klerikalce, ki bodo z drugimi meščanskimi strankami dali vladi večino.
GRŠKA.
Grško-iurška vojna. — Grški kralj je odšel na bojišče.
Grkom mora iti na bojnem polju presneto slabo, da se je. moral odločiti celo kralj, odpotovati na bojno polje, da dd malo korajže grškim junakom.
Grški kralj se je odpeljal s princem Jurijem in ministri v Malo Azijo. Pred odhodom je izdal oklic na grški narod, v katerem pravi, da je potrebno, da se sam postavi na čelo grške vojske.
Slovenija.
Ljubljana narodno-socljallstlčna.
Velike ovacije novemu županu.
Ljubljana, dne 16. junija 1921.
Kakor smo že poročali, je bil 8. t. m. izvoljen županom pristaš na-rodno-socijalistične stranke tovariš Anton Pesek.
Ljubljana je bila dosedaj glavna trdnjava liberalizma, onega ogabnega liberalizma, ki pozna le dobiček posameznika, neglede tudi na to, da poginjajo med tem mase ubogega delavnega ljudstva. Glavno geslo liberalizma je, da naj dela vsak le zase, naj si vsak grabi premoženje in gospodarske dobrine, nič
ne dene, če se pridobijo ti dobički na škodo drugih. Ako imaš moč in priložnost izrabljaj druge, če si pametnejši kakor drugi, izrabi to. Ako drugi radi tega trpijo, ne oziraj se na to, glavno je, da gre tebi dobro. To so v glavnem nauki liberalizma, ki je gospodaril nad človeštvom dolgo vrsto let. Vse povsod so podrli narodi s časom to krivično na-ziranje, vse povsod je padel polagoma liberalizem, le pri nas, posebno v beli Ljubljani se je držal ta liberalizem do današnjega dne.
Tisti, kateri so imeli moč, tisti kateri so imeli od tega naziranja dobiček, so hoteli varovati to nazi-
zavzel zopet tempelj, ga očistil, pozidal in posvetil in še danes častijo Judje ta praznik, namreč praznik templovega posvečenja, v spomin kako je Juda Makabej očistil in posvetil tempelj Gospodov. In ali se ne bo našel pri nas slovenski Juda Makabej, ki bi z železno močjo nabil te brezverneže.
Po svetu.
Sedemurni delavnik so nameravali upeljati v rudnikih v Nemčiji. Soc. polit, odsek nemškega drž. gosp. sveta je sklenil da se nameravani sedemurni delavnik v rudnikili za enkrat ne uvede z ozirom na težavne gospodarske razmere.
Govoreči film. Iz New Yorka javljajo, da se je posrečilo iznajti filme, ki govorijo. Znano je, da se je bavil s tem predmetom že Edison dolga leta. Teoretično je sicer govoreči film pogodil, roda praktično sc njegova iznajdba ni dala izpeljati. Manjkala je vzajemnost akustične in optične reprodukcije. Fonograf jc slikam vedno prednjačil. Iznajdi telj nove metode se je trudil izumiti konstrukcijo, ki reproducira besedo in dejanje v istem trenutku. To je bilo ‘mogoče le na ta način, da se je napravil aparat, ki je sprejemal v istem času akustične in optične ntise ter jili zopet oddajal. Pri tem pa se ni smelo pozabiti na dejstvo, da je luč hitrejša kakor glas. To se ie menda izumitelju, ki se piše Orlando Kellum, posrečilo. Pri predstavi v ateljeiu predsednika udru-
ženja za filme, se je imenovalo to konstrukcijo za najpopolnejšo, ki v sedanjem času eksistira. Govori oseb, ki se prikazujejo na prtu, so popolnoma v skladu z njihovimi kretnjami. Besede so čiste, proste vseh postranskih kovinskih glasov, ki se slišijo prt drugih fonografih.
Število prebivalstva v evropskih državah. Berlinski službeni statistični urad javlja uspehe ljudskega štetja koncem preteklega leta v evropskih državah. Čisto gotovo je, da ima največ prebivalstva Rusija, toda zbog razmer, ki vladajo sedaj v Rusiji, je nemogoče povedati, koliko je število ruskega ljudstva.
Število prebivalcev v djrugih evropskih državah je po redu sledeče: Nemčija .... 60,837.579 Anglija .... <15,221.615
Italija................. 39,000.000
Francoska . . . 38,000.000
Poliska................. 27,000.000
Španija................. 20,000.000
Rumunija .... 15,400.000 Jugoslavija . . . 14,5OQ.Q0O Cehoslovaška . . 13,700.000
Ogrska................... 7,600.000
Belgija.................. 7,600.000
Nizozemska , . .	6,800.000
Avstrija ....	6,000.000	v
Portugalska . . .	6,000.000
Švedska ....	5,800.000
Grška.................... 5,600.000
Bolgarska ....	4,800.000
Švicarska ....	3,900.000
Finska................... 3,300.000
Danska................... 3,200.000
Norveška Estonska Letska . Albanija Gdanska Luksemburg .
2,600.000
1.700.000
1.600.000 800.000
330.000
260.000
Iz Rusije, Turčije in Litavske ni nobenih podatkov.
Dekla, ki kadi. Dekla duhovnika v Biby na Švedskem je bila obsojena na mesec zapora in v povračilo škode v znesku 20.000 švedskih kron, ker je s svojo nemarnostjo povzročila požar. Olivija Patenon se piše ta dražestna de-vojka, ki je razen njenega lepega imena čisto gotovo najbolj moderna ženska na svetu. Ona je kadila celo, ko je molzla kravo, pri tem delu pa je njej padla cigareta v slamo in zgorel je hlev ter del hiše.
Ceno v Avstriji. Naše čitatelje bode gotovo zanimalo, kako visoke da so cene danes v Avstriji. Ravnokar je izdala centralna statistična komisija v Avstriji seznam cen posameznim predmetom. Ta seznam je uraden, torej popolnoma zanesljiv. Da se dobi boljši pregled, navaja statistika cene tudi iz leta 1914. Cene so navedene v kronali.
Leto 1914: Leto 1921: Obleka za gospode .	60*—	12.000’—
Obleka za gospe .	70’—	15.000’—
Blago za moške obleke, 1 meter . .	5 50	950’—
Klobuk za gospode .	10:—	1.200:—
Blago za ženske obleke, 1 meter . .	4 —	450;—
Srajca za gospode,
1 kos.................... 5-—	975	—
Leto 1914: Leto 1921: Srajca za gospe, en
kos ................... 3:50	525;—
Nogavice za gospode, 1 par	...	1’20	185;—
Nogavice za gospe,
1 par..................1’80	280’—
Ovratnik za gospode — 60	85 —
Čevlji za gospode	.	16’50	1.800:—
Čevlji za gospe .	.	16:50	1.800:—
Žigice, 10 škatlic .	.	—’20	8-—
Petrolej, 1 liter .	.	—'26	34’—
Dalje nam pove statistika tudi cene življenjskih potrebščin v prostem prometu:
1	kg	moke stane .....	80	kron
1	»	kruha...............34	»
1	»	riža................63	»
l	»	sladkorja...........190	»
1	»	govejega mesa	....	266	»
1	»	telečjega mesa	....	271	»
l	»	svinjskega mesa ...	28-1	»
1	»	svinjske masti	....	280	»
1	»	klobas............. 280	»
1	»	olja................215	»
1	»	masla  .......................... 330	»
1	»	krompirja........... 8	»
1	»	soli................18	»
1 jajce.......................... 12	»
1 liter mleka..............35	»
1 liter piva .......	17	»
1 liter vina...............120	»
1	kg drv................. 4	»
Povdarjamo	še	enkrat, da so	to cene,
Id jih je navedel državni urad, so torej popolnoma resnične.
Da bi pa bile nizke, to sj pa nihče ne bo upal trditi.
ranje z vsemi mogočimi pripomočki. Rekli so, da so oni narodni, rekli so, da so napredni. Toda kakšna narodnost je to, ki predvideva, da imajo vso moč le nekateri, da imajo pravico do blagostanja le gotove, za to rojene osebe. To ni nobena narodnost, ki predvideva, da morajo imeti vse bogastvo le advokati, le banke in bančni ravnatelji. Za tako pojmovanje narodnosti sc mi zahvaljujemo.
Ali je mogoče to naprednost, da se izsesava narod, da se mu jemljejo težko pridobljene pravice? Ali je mogoče to naprednost, da se žuga vsem državljanom, ki niso njihovega političnega naziranja z ugonobitvijo? Ne, čisto gotovo ne.
To je nazadnjaštvo najostud-nejše vrste, to je srednjeveško mračnjaštvo.
In vsemu temu se je postavilo v bran vse, kar pošteno misli, da sc tako reši narodnost, da se tako reši napredna misel.
In kako veselje je zavladalo, ko je padla trdnjava slovenskega liberalizma, ko je dobila Ljubljana na-rodno-socijalističnega župana.
Ko je bil znan izid volitve ljubljanskega župana, se je zbrala na mah pred stanovanjem novoizvoljenega župana več tisoč broječa množica ljubljanskega prebivalstva, da dd duška veselju, da je postala Ljubljana prosta nasilja, da je postala Ljubljana res narodna in socialistična.
Velike ovacije, ki so se napravile novo izvoljenemu županu so bile izraz veselja, da je napočil čas pravice in resnice. Kako je moralo Jo ljubljansko občinstvo trpeti pod bičem liberalizma, ki so ga sramežljivo imenovali demokracijo, da je s takim navdušenjem pozdravilo novega župana in s tem našo narodno-socijalistično stranko. .
Zaigrala je godba in zasvirali so tamburaši, Ljubljana je prosta, nasilje je strto. Ljubljančani so pokazali pot, po kateri pojde od sedaj naprej slovenski narod.
Kaj sedaj?
Ljubljana, dne 16. junija 1921.
Občinske volitve so za nami. Prinesle so naši stranki nepričakovano dobre uspehe. Je čisto naravno. Dobra in poštena stvar mora zmagati. Toda tovariši, do popolne zmage je še dolga in trnjeva pot.
Mi vsi smo prepričani o poštenosti naše stranke, mi vsi smo prepričani o vzvišenosti naših idej. To Pa še ni zmaga, to nam še ne da moči, da udejstvimo naš program. Naš celoten program bodemo mogli udejstviti še le, ko bode večina delavnega ljudstva pod našim praporom.
Ponosno povdarjamo, da smo narodni socijalisti proti terorizmu in proti diktaturi. Mi smo za evolucijo, za miren razvoj. To nam pa nalaga dolžnost, pridobiti naši ideji večino delavnega ljudstva. Le potem bode mogoče izpeljati potom mirnega razvoja naš celoten program.
Prvo in glavno, kar moramo storiti, je, da širimo našo idejo, da pridobivamo ob vsaki priliki novih pristašev. Najboljše sredstvo za suj en je naše ideje je naš tisk. in ravno v tem oziru smo do sedaj bore malo storili. Priznajmo, da smo grešili, priznajmo, da za naš tisk nismo storili, kar bi bila naša sveta dolžnost, da bi napravili. Eno samo glasilo imamo in to je »Nova Pravda«. Tednik je, majhna je in vendar smo že precej velika stranka. Ko bi bili vsi tisti somišljeniki, ki so volih pri zadnjih občinskih volitvah NSS, naročniki »Nove Pravde«, bi izhajala »Nova Pravda« danes za isto naročnino na 12 straneh.
»Nova Pravda« bi tako lahko nadomestila vsem onim, ki so jim dnevniki predragi, in tudi onim, ki Pravijo, da morajo, da kaj zvejo, pitati in naročevati več listov, vse druge liste. Da danes ne moremo še postaviti »Novo Pravdo« na tisto .višino, na katero bi jo postavili radi
mi; vidite to je krivda edino le mlačnost naših somišljenikov.
Somišljeniki, tovariši, ali vam vest ne očita, da zanemarjate vaše dolžnosti, napram stranki, ki je poklicana, da izvede naš program.
So somišljeniki, ki pravijo tudi brez lista gre. Dobro, gre vse, toda vprašanje je, kako.
Mi živimo danes v času splošne nezadovoljnosti in politične nestalnosti. Je res, da volijo ljudje danes našo stranko, ne da bi čitali naše glasilo.
Toda kakšni volilci so to? Ali bodo ti volilci prihodnjič še volili našo stranko? Ali njim ne bode dal nasprotnik v roke kak drugi list, ki jih bode do prihodnjih volitev popolnoma preobrnil?
Menda ni nobenega med nami, ki bi le količkaj dvomil o resnosti našega programa, kako izvršiti ta program pa, kakor izgleda, marsikoga nič ne briga. Da izvršimo naš program, moramo imeti stalne in neomahljive volilce. Stalen in ne-ustrašljiv bode pa le tisti, ki redno čita naš list in tako teden za tednom premišljuje o naši ideji.
Vsak, prav vsak zaveden Slovenec, in prepričan socijalist mora biti naročnik našega lista »Nove Pravde«. Somišljeniki, tovariši, nabirajte pri vsaki priliki naročnike, darujte ob primernih prilikah tudi za »Tiskovni sklad«. Mislite vedno in vedno na to, da bode dobila naša ideja popolno veljavo še le tedaj, ko bode pod našim praporom večina slovenskega delavnega ljudstva.
Volitev župana v Mariboru.
V pondeljek, dne 13. t. m. se je vršila v Mariboru volitev župana.
Zupanom je bil izvoljen pristaš JSDS Grčar. Podžupanom je bil izbran pristaš NSS tov Roglič.
V Mariboru je bilo razmerje strank enako drugim avtonomnim mestom Slovenije. Nobena stranka namreč ni dobila toliko mandatov, da bi sama iz svoje srede postavila župana. Stranke pa, ki so nastopile, so si tako nasprotne, da je bilo pričakovati, da bodo vsi občinski sveti nezmožni za delovanje. Da so se izvršile volitve županov in da se je izvršila konsolidacija, ki predvideva tudi delamožnost občinskih zastopov, je v prvi vrsti zasluga destruktivnega in nasilnega delovanja demokratske stranke.
Z mariborskimi volitvami so bile v avtonomnih mestih končane volitve občinskega vodstva.
V Ljubljani je župan pristaš NSS, v Mariboru in Celju sta podžupana pristaša NSS. Naša stranka more biti z izzidom zadovoljna.
Sedaj imamo edino željo, da bi občinski zastopi delovali tako, da bode prebivalstvo res zadovoljno.
Ptuj. V zadnji številki »Ptujskega lista« pojasnjuje dr. Fermevc le eden slučaj, zagovarjanje pred sodiščem zagrizenega nemčurja, kateri je bil radi protidržavnega ruvanja kaznovan in bi bil izgnan, ako ga ne bi vzel v zaščito ravno dr. F. To smo tudi mi trdili in nič druzega! Sličnih slučajev pa ima mnogo na vesti. — Pogleda naj nekoliko čez umetno mejo, na Koroško, kako tam zagovarjajo njegovi tovariši odvetniki Nemci, naše po največ nedolžno ljudstvo.
Vsled sličnega dela za tukajšnje nemčurstvo, ni bil več izvoljen za predsednika »Sokola«, »Čitalnice« hd. p Ljudski glas, božji glas!
\ JDS - kandidatno listo za občinske volitve se je pa sam vrinil. Znak propadanja te stranke.
Radovedni smo, kakšen sofizem bo zopet napisal za ta »slučaj«. Po prevratu je hči tukajšnjega lončarja M., znana, zagrizena nemčurka, razgalila slovenski narod in našo državo ter bila radi tega tudi kaznovana. Kje drugje bi se še našel narodni odvetnik, ki bi vložil priziv proti zasluženi kazni? Kako se je to strinjalo s častjo takratnega predsednika narodnega sveta »Sokola«, »Čitalnice«? Ali ni to umazanost največje vrste? Skozi želodec gre
vaše srce za narod! Narod sam je pa za vas le molzna krava.
Taki so naši edino sposobni kandidatje za županski stolec. — Varuj nas Bog, odvetniških nadlog.
n Ptuj. Kaj bo s ptujskim županskim stolcem, se povprašuje vse? Nad mesec dni je že minulo, odkar je bil pravilno izvoljen župan ptujskega mesta, kakor trdita sedaj tudi »Jutro« in »Ptujski list«. Pa pričakovane vladne potrditve še ni. Ali bodemo tako potrpežljivi in čakali morda še kakšno »karanteno«? — Razumemo, da je JDSarjem cela situacija dvakrat nevšečna!
Zupanom je izvoljen mož iz JSDS-liste in kar jih menda še najbolj peče, občinske finance niso v redu. JDSarji dobro vedo, da ne more prevzeti mestne občine nobeden župan brez natančne revizije celotnega dve in polletnega JDSar-skega mestnega gospodarstva. V iznajdljivosti imajo JDS pred vsemi drugimi strankami prednost, lznajdli so sedaj to, da ni bila prva občinska seja pravilno sklicana in je, po njih mnenju, izvolitev župana neveljavna. Ta nepravilnost pa obstoja v tem, da niso »uradno« obvestili okr. glavarstva o tej seji, dasiravno so sklicali sejo JDSarji in je bil vodja okrajnega glavarstva navzoč celo sejo. Okrajno glavarstvo je tudi razveljavilo volitev župana, ne da bi med drugimi slabimi jurističnimi izgovori navedlo tudi tega. Deželna vlada je sedaj samo volitev, oziroma pravilnost volitev potrdila, ne pa izvoljene. JDSarji iščejo dlako v jajcu, samo da zavlačujejo od vsega prebivalstva tako zaželjeno redno poslovanje mestne občine. Prozorna igra za vsakega opazovalca je to, da se hočejo JDSarji na vsak način vzdržati na magistratu, proti volji tričetrtine prebivalstva. Ker niso dobili župana, kar so naivno upali, hočejo še nadalje gospodariti s svojim gerentom. Jc li to tudi demokratsko?
V	Zagorju ob Savi je bilo izvoljenih 10 komunistov, 8 NSS, 4 JSDS in 2 JDS. Pri ožji volitvi župana so oddali JDS bele listke in so tako pripomogli, da je bil izvoljen komunist županom. O tem narodnem škandalu molči JDS časopisje.
Tedenske novice.
ZBOR DELEGATOV N SZ. V nedeljo, dne 3, julija t.1. se vrši v Ljubljani glavno letno zborovanje delegatov NARODNO - SOCIJALNE ZVEZE ob pol 10. uri dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega.
Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva, 2. poročilo iunkcijonarjev (tajnika, strokovnega tajnika in blagajnika), 3. poročilo nadzorstva,
4. volitev a) vodstva, b) upravnega odbora, c) nadzorstvenega sveta;
5. določitev prihodnjega zbora delegatov, 6. slučajnosti.
Podružnice in skupine opozarjamo, da svoje eventuelne predloge pravočasno pismeno javijo vodstvu N SZ ali pooblastijo delegate, da jih predložijo zboru delegatov. Potne stroške delegatov nosi centrala. Po poslovniku N SZ pošlje vsaka podružnica N SZ na vsakih začetnih 50 članov po enega delegata. Poživljamo vse podružnice, da nemudoma skličejo seje, določijo delegate in sklepajo o eventuelnih predlogih.
Nova stanovanjska naredba sprejeta. Ministrski svet je potrdil novo stanovanjsko naredbo, ki velja za vse pokrajine razen Srbije in Črne gore.
Uradni konec krone. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem morajo vsi državni uradi voditi vse račune v dinarjih in ne več v kronah, ker je dinar edina naša postavna ediuica.
Mariborski vojni okrug. Naslov Mariborske pukovske okružne komande se ie z 8. t. m. spremenil v Mariborski vojni okrug.
Prošnje za skrajšanje vojaške službe je vlagati le na pristojno pukovsko okrožno komando ali pri občini, ki izroči prošnjo pristojnemu mestu.
Šolske počitnice na deželi. Sklep šolskega leta za ljudske šole bo dne 14. julija, pričetek novega šolskega leta pa 14., oziroma KS. septembra. Na Sta-jerskem ostanejo glede šolskega leta zaradi trgatve, v veljavi še nadalje dosedanje določbe.
Iz Apaške kotline je odšlo naše vojaštvo, vsled česar je slovensko prebivalstvo vznemirjeno, ker tuji agitatorji trosijo razburljive vesti. Javnost ima pravico zahtevati pojasnila, ali »ejces misli zabarantati ta del našega ozemlja in s tem ogrožati celi radgonski okraj in Slovenske gorice?
Neopravičen izseljeniški agent. Oblast je aretirala Josipa Medica iz Koprivnika pri Kočevju zaradi neopravičenega izvrševanja izseljeniške agenture. Izseljenci se opozarjajo na razne izseljeniške agente, ki nimajo nobenega dovoljenja za svoj posel.
Razpuščeno nemško društvo. Društvo »Frei\villige Feuerwelir in Salden-hofen« (v Vuzenici) je razpuščeno iz državnih interesov.
V	Kočevju je skočil v Rinžo in utonil vojni invalid Kreutzmajer.
Aretirani tatovi koles. Zadnje mesece so bile v Ljubljani številne tatvine koles. Zgolj slučaj je sedaj nanesel, da jc policija prijela tri tatove koles. Prijeti so bili in sodišču izročeni: čevljarski pomočnik Miha Lipovšek in 'brata Jernej in Janez Jelen. Ukradena kolesa so dalje prodajali.
Iz naše kraljevine izgnana jc vsled sklepa mariborske policije 29 letna Veronika Eder iz okolice Murske Sobote, rodom Dunajčanka. Vzrok: nestrpna inozemka in ker je hujskala proti slovenski narodnosti.
Strela je udarila v Jcličnem vrhu pri Idriji v hišo Matevža Kavčiča ter omamila domačo hčerko. Iz hiše je šinila strela v hlev ter ubila kravo in tele.
Tatvina v Vlaku. Na progi med Zidanim mostom in Ljubljano jc neznan tat v vlaku ukradel trgovcu Valterju ROhni iz Berolina listnico, v kateri je bilo 1200 mark, 400 dinarjev, 20 ameriških dolarjev, 130 francoskih frankov, 400 bolgarskih levov in 200 češkoslovaških kron.
Prijet defravdant. Nakupovalec jugoslovanskega ministrstva za ljudsko prehrano Radolič, ki je v Zagrebu dvignil na račun svoje oblasti 330.000 dinarjev in nato pobegnil, je bil dne 6. t. m„ ko je hotel v Gradcu stopiti v svoj avto, aretiran s svojo ženo vred. Njegov poizkus podkupiti organe*- se je izjalovil. Neki potnik, ki je kot sokrivec Radoliča spravil kovčeg zadnjega na Dunaj, je bil tamkaj aretiran. V kovčku, ki je imel predal, je bilo veliko denarja. Posrečilo se je dobiti nazaj vso poneverjeno vsoto.
Volkovi na Kočevskem so letos posebno predrzni. Nedavno so videli tolpo volkov blizu vasi Gotenice, kmalu nato pa so našli v gozdu dve raztrgani ovci, dočim so drugi dve ovci volki požrli.
Kozji bobi kot volilne kroglice. V Crmošnjicah in Šmihelju-Stopiče so občinske volitve razveljavljene, ker so se našli v volilnih Skrinjicah kozji bobki.
Konji Iz Nemčije. Komisija iz Wies-badna jc odposlala dva vlaka konj za našo državo. En vlak 200 konj se bo prodal v Šabcu, drugi v Beogradu.
Volitve obratnih svetov v ruhrskeni ozemlju so končale z naslednjim uspehom: Svobodne strokovne organizacije 1226 zastopnikov, sindikalistična delavska zveza 670, drugi sindikalisti 120, komunisti 72, krščanski socijalci 414, Poljaki pa 156 zastopnikov.
Nizke cene živini in visoke cene mesa. Na živinskem sejmu 6. t. m. na Bregu pri Ptuju in 7. t. m. v Ptuju so mesarji kupovali živino po 10 do 12 kron žive teže, a prodajajo vedno še po 28 do 35 kron kilogram.
Za socijalne in ekonomske pravice proletarijata.
Govor nar. poslanca Iv. Deržiča v skupščini.
Gospodje narodni poslanci! Obravnavamo oddgl-ek lil.: socijalne in ekonomske odredbe, ki naj dajo bodočemu življenju jugoslovanskega naroda v enotni
(državi take ekonomske prayice, da se bo
ta narod mogel razvijati tako, kakor jc izzvenelo iz govorov vseh dosedanjih govornikov te skupščine, da bodi ta narod v bodočnosti res srečen in zadovoljen. Gospod poročevalec, ki je otvoril debato o tem oddelku, je povedal veliko lepih ■stvari in je naglašal, da je pravzaprav oddelek XII. zrcalo razpoloženja in sestave te ustavotvorne skupščine. To mu jaz jnirnodušno priznam, vendar pa moram reči, da je to zrcalo zelo, zelo slabo, da je do polovice razbito, oziroma zama/.ano. Členi III. oddelka so nekaka zmes, zmetana if vseh delov sveta brez vsake logične in smotrene zveze, ki bi bila potrebna, in sicer neobhodno potrebna, da ne bodo bodoče generacije, ki bodo prisiljene tekom prihodnjih io let ta III. oddelek popolnoma korigirati, rekle, da je bila ustavotvorna skupščina naše države res nekak ad hoc sestanek ljudi, ki so se iz strankarskih in drugih koristi med seboj klali in potem delali kupčije, da so spravili tudi takozvane socialnoekonomske odredbe v ustavo. (Klici: „Tako je!“) Prvi členi imajo nekako obče obeležje in govorijo o dolžnostih in pravicah v ekonomskem oziru vseh državljanov naše države. Člen 24., ki je bil faktično jugoslovanski unikum, je po sreči odpadel. Tipično pa je, da po členu 27., ki govori o dolžnostih, ki jih ima država napram svojim državljanom, pride člen 28., ki govori o zakonu. Ali je to v kaki logični in zmi-selni zvezi z dolžnostmi, ki jih ima država napram svojim državljanom? Jaz mislim, da ne. Za členom 28 pridejo zopet dolžnosti države. Clen 30 govori kratkomalo o kmetijskem zavarovanju. Takoj nato se pa preide v člen 31 na delavsko vprašanje. To delavsko vprašanje se pa zopet deli v členu 32, z invalidi in se potem v členu 33 govori,-da se priznavajo koalicijske pravice. in tako gre paragraf za paragrafom naprej, kjer je vse zmešano skupaj, kakor je to imela navado med vojsko avstrijska generaliteta, da je zmetala vse skupaj, kar je rekviriraia, repo, korenje in drugo v en kotel ter je potem s tem hranila svoje državljane in svoje vojaštvo.
Ravno tako so vladajoče stranke v tem oddelku zmetale vse skupaj v en kotel ter so potem tej mešanici dale velikodoneč naslov: socijalne in ekonomske odredbe. Ne vem, kdo je imel pravzaprav največ zaslug, da je ta odredba sploh prišla v ustavo.
Jaz sem že v načelni debati poudarjal, da so gotove vladne stranke stale na stališču, da takozvane socijalno-ekonomske odredbe sploh ne spadajo v ustavo. Danes pa je odgovarjal govornik iz skrajne levice napram trditvam predgovornikom iz centra, da tega III. oddelka vladne stranke niso vzele v ustavo iz potrebe in iz notranjega čuta odgovornosti proti jugoslovanskemu narodu, ampak pod pritiskom opozicije.
Jaz se s tem ne morem strinjati, reči pa moram, da je faktum, da so vladne stranke, ker niso imele več večine, računale na oportunizem opozicijonalnih strank in so potem pričele delati kupčijo z muslimanskim klubom, ki je stala na eni strani državo 300 milijonov dinarjev, na drugi strani se je pa s tem dobila večina za ta načrt ustave, oz. določbe oddelka III., ki so ga nekako okrepili s tem, da so nazadnje postavili kot zadnjo točko še tako-zvano agrarno reformo.
Jaz kaj drugega od te vladne večine tudi nisem pričakoval. Kajti čisto gotovo je, da to vladno večino tvori blok meščanskih strank, ki se tako grozovito boji onega vala, ki prihaja iz vzhoda ob bratov Rusov, ki hoče našo državo obiti z deskami ali pa jo eventualno obzidati z drugim kitajskim zidom samo radi tega, da bi se jugoslovanske delavske mase nikakor ne postavile na pravilno stališče in zahtevale, da svobodno odločujejo o svojem življenju in da tega pod nobenim pogojem ne pripuščajo več privilegiranim kastam.
S teh vidikov je pač samo po sebi umevno, da stoje vodilni faktorji vladajočih strank strogo na stališču, da morajo za vsako ceno zabraniti one ideje, ki danes vladajo nad ruskim narodom; in četudi tega vladanja nad ruskim narodom, kakor sedaj postoji, jaz za svojo osebo in za stranko, kateri imam čast pripadati, lic morem pripoznati, moram vendar reči, da je ta metoda vladajočih meščanskih strank, ki hočejo z reakcijonarnimi paragrafi , nekako ustaviti tok življenja jugoslovanskega naroda, popolnoma napačna.
V tem me potrjuje predvsem dejstvo, da je vlada oz. vladne stranke so pristale na to, da se v soc.-ekonomskih odredbah dajo neke obče pravice delavskemu ljudstvu, drugič da se s posamenimi členi nekako zagarantira dolžnost države, ^ da se briga za svoje državljane, in tretjič, da se načeloma izreče nekako svečano, da je jugoslovanska zemlja za to tu, da bodi na njej srečen jugoslovanski kmet.
Mi vsi vemo, da smo agrarna država, in čisto gotovo je, da bodo agrarci v bodočih letih imeli to državo v svojih rokah, dokler se ta država ne bo povzdignila na višek ekonomske, oz. industrijalne stopnje. Samo po sebi je umevno, da vladajoče stranke, ki imajo 95 odstotkov glasov od jugoslovanskega kmeta, niso smele v ustavi udariti po kmetu, ampak so morale najti par paragrafov, s katerimi so rekli: vidite kmetje, ini hočemo za vas dobro, mi vam hočemo dati vse pravice.
One vedo popolnoma dobro, da so s tem nekako zadovoljile ogromne mase jugoslovanskega ljudstva skoro 85 odstotkov večine, da so si pa s tem tudi nekako rezervirale popolnoma prosto postopanje z drugim bogastvom naše države. Ce so one rekle, da se privatni veliki Sumski
kompleksi in fideikomisi ukinejo, da se bo agrarna reforma izvedla, so s tem nekako manifestirali za to, kar vse stranko zahtevajo, da bodi zemlja last onega, ki jo obdeluje. Nato so torej stranke pristale, vendar so pa tudi določile, da se takozvane od lloga — pa bodisi, da je to katoliški, pravoslavni ali mohamedanski Bog — podedovane pravice pod nobenim pogojem ne smejo uničiti. In tukaj vidim, da se na eni strani bori verska stranka jugoslovanskih katolikov, ki je proti temu, da bi padla pod agrarno reformo ona veleposestva, ki jih je dobil katoliški klerus od najhujših sovražnikov jugoslovanskega naroda, od Habsburžanov in raznih drugih ljudi, ki so nas tlačili sto- in stoletja.
Na drugi strani pride druga konfesi-jonalna stranka — klub Muslimanov — s svojimi begi in agi, ki pravi: pod nobenim pogojem mi ne dopustimo, da bi se nam odvzela ona zemlja, ki nam jo je dal Alah potom naših Sultanov, da smo mogli jugoslovansko rajo stoletja mučiti in trpinčiti, ampak hočemo imeti za to plačilo. Vlada je njihovim zahtevam ugodila ter jim je dala A konto 300 milijonov dinarjev.
Potem pride tretja vera, to jo pravoslavna vera, ki se bori malo bolj politično. T11 sicer cerkev kot taka nima veliko veleposestev, so pa privatniki te vere, ki imajo jako velika veleposestva. In ti privatniki so si mislili: dajmo najprej konfesionalni stranki par milijonov, potem pa bomo, če Bog da in vladna večina, agrarno reformo tako rešili, da bi bila po pravici naša, ampak bi imela pripadati narodu, dobili cd jugoslovanskega ljudstva par milijonov.
Na ta način so prišla ta vprašanja o agrarni reformi v ustavo. Vsa druga vprašanja pa, ki so še veliko bolj važna za našo državo v ekonomskem oziru, so ostala izven tretjega oddelka. Kaj to meni pomaga, če ste rekli, da jc koalicijska pravica delavcev zagarantirana, če ste rekli, da je zagarantirano, da je država za „stručno spremo“ jugoslovanskega ljudstva, če ste pa pustili vrata odprta, da gotovi ljudje, gotovi krogi pravoslavnih, katoliških in muslimanskih bank lahko delajo vse mogoče pogodbe bodisi z Madžari in Culukafri, da eksploatirajo ono bogastvo, ki je neizčrpno, bogastvo, o katerem moremo reči, da je v tem naša država najbogatejša v celi Evropi.
Če ste tukaj to dopustili, če ste rekli med takozvanim državnim gospodarstvom v 8 117; da so rude, lekovite vode i vrela i prirodne snage svojina države, si je tu birokratična gospoda naše nove države pustila popolnoma prost teren za gospodarski razmah gotovih kapitalističnih krogov, ki imajo jugoslovanstvo in narodnost na jeziku samo v skupščinah in na banketih, ki pa se v dejanskem življenju, kadar je treba udariti po delavskem ljudstvu, po malem človeku, zvežejo magari s samim hudičem, samo da obdrže potom kapitala to ljudstvo v svojih rokah.
Še drugo vprašanje je, ki je tukaj popolnoma izostalo: to je vprašanje združevanja našega jugoslovanskega kapitala. Tudi o tem ni niti besedice v takozvanih socijalno-ekonornskih odredbah. Moje mišljenje je, da za naš narod ni dovolj, če smo se potom najhujših žrtev zlasti srbskega dela našega naroda politično kolikor toliko osamosvojili, ako se nismo osvobodili tudi gospodarsko. Kajti kaj nam pomaga še tako lepa politična svoboda, če smo pa v gospodarskem oziru sužnji bodisi francoskega, angleškega ali pa ameriškega kapitala? Zato je bilo neobhodno potrebno, da bi bili ustavotvorci zagarantirali ekonomsko svobodo jugoslovanskega ljudstva v posebnem členu v ustavi, kjer bi sc poudarilo, da jc za ekonomsko osamosvojitev našega ljudstva neobhodno potrebno, da se naš domači kapital, kolikor ga imamo, pod kontrolo ljudstva koncentrira, da bije boj proti zasužnjevanju našega ljudstva po tujem kapitalu.
Tudi tega večinske stranke niso sprejele v ustavni načrt, ker gre to proti interesom meščanskih ■ in kapitalističnih strank, ker bi bilo na ta način neobhodno potrebno, da se nižje delavstvo usposobi za pravilno delo v dobrobit ljudstva in za pravilno kontrolo onih, ki imajo vlado nad tem ljudstvom v svojih rokah.
S tega vidika presojamo mi narodni socijalisti takozvano veliko delo, ki ga jc izvršil ustavni odbor po iniciativi in navodilih sedanje vlade. Predlagali so se razni predlogi in amandementi. Ena izmed vladajočih strank je potoni svojih slovenskih listov našla za neobhodno potrebno, da udari po narodnih socijalistih in jim reče, da so samo kričači, da pa- stvarno nismo predložili niti enega predloga in niti enega amandementa. Jaz to tej stranki in temu listu mirne duše prepuščam, ker ti ljudje natančno vedo, da so nam po 8 56 poslovnika, če se ne motim, zavezali usta, da nimamo pravice predlagati amandemente in staviti predloge, ker nimamo deset podpisov svojih somišljenikov poslancev.
Predloge, ki sta jih stavila Jugoslovanski in socijaldemokratski klub, je vladna večina skoro popolnoma zavrnila. Če jima je vrgla par sladkorčkov, to še ni nikaka zasluga. Tudi je vladna večina odbila eno črko, katero je predlagal, če se ne motim, zastopnik zemljoradniškega kluba g. Lazič. Ta je predlagal, da naj se pri onem famoznem členu, ki govori o sa-obračaju, ustavi med besedi „opšti“ ’ in »državni še besedica „i“. Tudi to je vladina večina odkonila. Dobro vem, zakaj. Ta gospoda si namreč misli: če se bo člen 35. glasil:	..Država se stara o gradjenju
i održavanju svih saobračajnih sredstava gde god to opšti i državni interesi zahte-vaju,“ potem smo si zaprli vrata na razne bodoče železniške proge, ki bi bile more-
biti potrebne, da služijo gotovim ljudem v gotove svrhe. Kajti če bi bil vmes nesrečni ,i‘, bi se dalo proti temu protestirati. Tukaj bo pa morebiti večinska stranka, ki bo imela vlado v rokah, kratkomalo rekla, da je proga iz Beograda preko Vršca na Osijek, iz Osijeka v Sisak in iz Siska morebiti v Dubrovnik državna potreba. Samo po sebi umevno se bo ta proga zgradila, posebno če bo kak prijatelj imel tu kako tovarno, in bo lahko potem tudi še dobival refakcije. To je čisto oni princip, ki ga je imela prej Avstro-Ogrska, ki se ni ozirala na gospodarske in ljudske potrebe posameznih pokrajin, ampak predvsem na takozvane državne interese, ki so obstojali v tem, da se je delalo samo za Madžare in Nemce. Jaz s tem nikakor nočem reči, da se bi v naši državi nekako plemensko vladalo, ampak opozarjam samo na to, da se je s tem dalo meščanskim strankam popolnoma prosto, da proglase v gospodarskem oziru še tako slabo železnico za državno potrebo in da bo delavsko jugoslovansko ljudstvo radi te železnice plačevalo morebiti Velike miljarde leta in leta.
Drugi predlogi in amandementi so bili stavljeni od Jugoslovanskega kluba, ki se je v zadnjem času nadel neko masko socija-lizma. Ti predlogi so bili kolikor toliko popolnoma odklonjeni. Zaradi tega je prvi govornik kluba razvijal tu v zbornici svoje krščansko-soc. stališče, pobijal člene lil. oddelka in razvijal nekak katoliški komunizem. Jaz bi mu bil kot socijalist jako rad ploskal, če bi ne bil uverjen, da je bilo to samo pro forma, da on. kot zastopnik skrajno levice v tej stranki lahko reče, da je delal in da dela za socijalistično pravico med jugoslovanskim ljudstvom.
jaz se strinjam s pretežnim delom izvajanj prvega govornika Jugoslovanskega kluba. Toda grehu je sledila takoj tudi kazen. Drugi govornik Jugoslovanskega kluba je namreč pokazal pravo barvo faktičnega dela te stranke. (Medklici: ..Roškarl“j Jaz bi bil želel, da bi bil rajši nastopil kdo drugi, ne v interesu te stranke, ampak v interesu slovenskega dela jugoslovanskega naroda. Kajti mi smo poznali reakcijo-narce in tudi prejšnje kmetske bahače, toda ti časi so minuli in se ne vrnejo nikdar več.
Interesanten je bil tudi včerajšnji dan, ko sta govorila zastopnika druge konfesi-jonalne stranke: zastopnika muslimanskega kluba. D.opoldne je govoril zastopnik muslimanskega kluba nekako po receptu prvega govornika Jugoslovanskega kluba in je kolikor mogoče zagovarjal socijalno pravično iveditev naše države. Veliko njegovih izvajanj je bilo popolnoma pravilnih. Tudi jaz nikakor ne odobravam tega, da so se' zgodile krivice našim bratom muslimanske vere takoj po prevratu. Toda postaviti se na stališče in reči: mi smo muslimani in drugega nič, to tudi meni ne imponira. Ce bomo mi rekli: mi smo katoličani, mi pravoslavni, mi pa muslimani, potem bi predlagal aniandement za prvi del, naj se Jugoslovanski klub sporazume z muslimanskim klubom in naj zahtevata kot pogoj, da stopi jutri Jugoslovanski klub v vlado, naj se imenuje država:	»Država jugoslovanskega kluba
in muslimanov."
Proti večeru je pa govoril zopet pravi zastopnik . . . Podpreds. dr. Hrastnica: Gospodine govorniče, dozvoljavam si Vas opozoriti,' da imate još dve minute.
Poslanec Ivan Deržlč: Gospod predsednik, jaz tudi predstavljam skupino narodnih socijalistov. Sicer pa mislim, da bom kmalu končal. — Proti večeru je torej nastopil zopet pravi zastopnik muslimanskega kluba in je z vso energijo in skoro z istimi besedami kakor poprej drugi zastopnik Jugoslovanskega kluba branil pravo begov in ag do one zemlje, katero jim je dal potoni sultana Alah, da so lahko imeli skozi stoletja in stoletja jugoslovansko rajo pravoslavne, katoliške in muslimanske vere v svojih krempljih.
Ce ta zastopnik reče, da pod nobenim pogojeni ne pripusti, da bi se zemlja odvzela brez odškodnine, mu dam jaz do go-
tove mere prav. Toda ta kljub ceni to zemljo danes po sedanjih cenah, ko so njegovi ljudje sopomagali, da so se te cene proti interesom jugoslovanskega ljudstva pri nas tako povzdignile. Tega pa muslimanski klub ne sme zahtevati, da bi mu danes jugoslovansko ljudstvo plačevalo dve in pol milijarde dinarjev za ona veleposestva, katera so dobili begi in agi od Alaha potom sultana za trpinčenje našega ljudstva. (Ogorčeni vzkliki in ugovori pri poslancih muslimanskega kluba.) Tudi mi imamo katoliške grofe, ki jih je poslal k nam avstrijski cesar v imenu katolicizma. Toda ti katoliški grofi nimajo teh pravic. Ravno tako so poslali muslimanske grofe Alahi. (Velik nemir. Ugovori pri Muslimanih.)
Gospodje! Ce se dva koncesijonelna kluba postavita na popolnoma isto stališče, mene to prav nič ne vznemirja. Kajti čisto gotovo je, da imata ta dva konfesijonalna kluba gotoyo določeno pot, po kateri morata hoditi brez ozira na interese onega ljudstva, ki pripada tej veri. To sta pokazala oba kluba po svojih govornikih. Prvi govornik muslimanskega kluba se je celo pritoževal, da so bile druge kapitalistične stranke v Bosni in Hercegovini tako neku-lautnc in nehumane, da niso sprejele niti zastopnika muslimanov v upravne svete bosansko-hercegovskih bank. To je po mojem mnenju kulminacija vseli onih »krivic«, ki se sedaj dogajajo zastopnikom fevdalnih veleposestev muslimanske vere, kakor je tudi »krivica« proti veleposestvom, katera poseduje katoliška cerkev, da mogoče tudi glavni predstavniki te vere niso prišli pri nacijonalizaciji naših bank v upravne svete.
Pri nas imamo nebroj primerov, da je bila stranka, ki povdarja, da je socljali-stična, prva, ki je pokazala svoj socijalizem na poseben način v praksi, in sicer takrat, ko je pripomogla do delne nacionalizacije Trboveljske premogokopne družbe. Najprej je povišala cene premogu za celo državo, tako da plačuje sedaj država mesečno približno 15 milijonov več, potem pa je družbo deloma nacijonalizlrala in izposlovala, da smo mi Slovenci — ne kot narod, ampak slovenski kapitalisti dobili štiri mesta upravnih svetnikov In par tisoč delnic, do-čim čifutska gospoda iz Pešte in Dunaja še naprej odira in kraljuje v našem najvažnejšem premogokopnem podjetju, v trboveljskih rudnikih. To jc delo tiste socijalistlčne stranke, ki je smatrala za potrebno, da nameče peska v oči slovenskemu delavskemu ljudstvu, ki je pa iinela to smolo, da je prvega govornika takoj zopet des-avuiral drugi govornik in tako delal pokoro za grehe, katere je napravil prejšnji govornik.
S tem sem se, mislim, kolikor je biio v tako kratkem času ozrl na vse te predloge in na vsa posamezna utemeljevanja, ki so se čuia ob priliki debate o tretjem oddelku ustavnega načrta. Naše globoko prepričanje le, da ta 111. oddelek ne bo prinesel sreCe ne jugoslovanskemu ljudstvu, še manj pa oni stranki, ki bo ta 111. oddelek sprejela. Prepričan sem, da bo naše jugoslovansko delavsko ljudstvo, ko se bo po sprejetju tega III. oddelka na lastne oči prepričalo, da so zastopniki, ki pravijo, da so zastopniki jugoslovanskega ljudstva, stali na kapitalističnem stališču in da hočejo to jugoslovansko ljudstvo oropati naravnega bogastva in to bogastvo rezervirati samo za gotove skupine, da bo jugoslovansko delavsko ljudstvo obračunalo s to večino, ki bo po lastni izjavi sprejela ta tretji oddelek iz satne ljubezni do tega jugoslovanskega ljudstva. — Cim popreje se ta proces izvrši, toliko bolje bo za naš jugoslovanski narod. Prepričan sem, da bodo že prve volitve po novem državnozborskem redu prinesle obračun s to vladno večino, ki hoče gospodarsko direktno uničiti jugoslovanskega delavca in malega človeka. (Odobravanje.)
Odgovorni urednik H, Sever. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Pnevmatike
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoma po najnižjih cenah 11—15
m KUŠTRIN
Ljubljana
Dunajska cesta St. 20
Telefon štev. 470.
Podružnica: Meribor
JurčiCeva ulica št. 9.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko
Tone Malgaj
13-14
pleskar in ličar
Franc Bramat
Ljubljana
Mestni trg * ter. 25, I. n
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
Somišljeniki! Prispevajte za tiskovni sklad!