V boj! Ni nas še minila zavednost vkljub najtrpkejšim izkušnjam in vkljub politiškemu bičanju našega stnu s škorpijoni. Stopamo v najskrajnejšo oienzivo boja. Bati se nam ni ničesar, ker izgubiti nimamo ničesar. pač pa vse pridobiti. Da smo bili do danes teptani in bičani, se imamo zahvaliti tudi svoji neodločnosti. Sedaj so nam pa dani pogoji. da storimo vse. Kdor danes zapušča naše stanovske smotre. ta je stanovski izdajalec. Politiška zrelost pač dolgo ni prodrla v naše vrste. in politiško robstvo je izmozgavalo naše moči in nam jemalo našo politiško samostojnost. Trdnega prepričanja smo, da tudi današnja razprava sodi v naš, list. ker smo uverjeni, da smo dolžni v svojem listu govoriti o vseh stvareh. ki iraajo stika s našim stanom. čeprav nimajo direktno stika s šolo. Mi smo do danes za šolo in šolstvo krvaveli. in naša javnost bi mirno pustila izkrvaveti naš stan za šolstvo, če se ne bi mi sami še pravočasno zavedli. da je naša prva dolžnost. boriti se sedaj za stan in potem šele za šolstvo, zakaj če pade stan, pade tudi šolstvo. Pri tem ie vse obzirnosti jn odvisnosti vreči proč! Današnja stanovska borba nas je vodila skoro samo do neuspehov, to pa — odkrito govorjeno! — le zaradi tega, ker smo se v svojem šolskem idealizmu eksponirali vedno za šolstvo, nikdar pa se nisrao upali eksponirati se za stan. Eksponiranje za stan nam je bilo vedno materialistiško naziranje. zato smo do danes še vedno politiški izkoriščanci. Tako po deželi. in nič drugače po mestih. Na zborovanjih smo govorili, da nas je bilo čuti daleč naokoli. razvnemali smo se polni ljubezni samo za šolo, razpravljali smo na dolgo in široko o formalnih stopnjah. stan ie Pa krvavel bili smo hlapci. Sklepali smo predloge za šolo, gnali smo se za žive in mrtve za šolstvo; če Pa smo kdaj slučajno sklenili kako bolj odločno resolucijo v korist stanu. tedaj smo pa cincali in cincali z realizacijo do- tične resolucije toliko časa, da je padla naša odločnost v vodo — in je vse ostalo le na papirju. Beseda. da imamo mi vpliv nad ljudstvom in v ljudstvu močno silo in oporo, je le pohlevna trditey in zaslepljanje samega sebe, ker mi smo pač delali. a moč so imeli drugi! Delali smo za druge, za sebe delati nas ie pa bilo sram. Morebiti nismo govorili tako odkrite besede še nikdar napram sebi, Pa bodi, da se ta ali oni zaradi tega obregne ob nas. mi korakamo do zadnjega diha po poti svojega prepričanja dalje. Pa kakor rečeno: če imatno kaj svojega. tedaj sc tega svojega boiimo. in sratnujemo. Prepričani smo. da je dalo vodstvo učiteljtsva največ. kar je moglo dati in žrtvovati učiteljstvu: neodvisni politiški dnevnik »Dan«. S tem je napravilo vodstvo učiteljstva prvi resni in odločni korak od besed k dclu in od bahavosti svojega vpliva k faktičnemn pridobivanju vpliva. Naj se sprejema odzunaj ta stvar tako ali tako. /VH pravimo. da je sedaj dolžnost učitcljstva, da se oklene tega svojega najpomembnejšega podjetja, v katerem edinem lahko vidi učiteljstvo že danes svojj rcšitev. saj smo drugo poizkusili že vse. Uolžnost učiteljstva je, da skrbi za razširjenje — za obstoj je preskrbljeno že danes — tega lista v najširše mase ljudstva. zakaj nasprotno se bo skrbelo, da bo to pravi ljudski list. Ne zahtevamo gmotnih žrtev od učiteljstva samega, pač pa, da ono pridobi nove naročnike. saj je mnogo takih prijateljev učiteljstva, ki bodo mesečno na nje^ovo besedo radi dali za tak list borih 1.70 K naročnine. Pa tudi ni težka agitacija za list. saj s tem da nekaj, kar je vredno tega denarja. Nasprotno ^a lahko pričakujemo od učiteljstva. da z vso odločnostjo moralno podpira list. Poglejmo našo duhovščino, ki z ognjcvito požrtvovalnostjo podpira moralno svoje liste in takoj sporoča še tako malenkostne stvari iz svojega kraja ter jih ne omalovažuje. Najboljši dopisnik klerikalnih listov so duhovniki. zato si pa ohranjajo tudi vedno še svojo moč nad ljudstvom. Izpregovorili smo torej jasno, odkrito in odločno. Prepričani smo. če učiteljtsvo stori svojo dolžnost. da v tem znamenju zmagamo, in bo »Dan« splošno slovenski neodvisni politiški dnevnik brez razlike deželnih mej. Največ zaslombe. kar pa je ima danes učiteljstvo. jo ima v sebi najbližnjem neodvisnem politiškem dnevniku »Dnevu«, tega prepričanja pa ne izbjie iz javnosti nihče več! Učitdjstvo brez razlike deželnih mej — torej v boj. stojimo v najskrajnejšl ofenzivi in hočemo započeti odločno borbo za svoje pravo. Ne bojmo se javnosti, ker organizirana sila stare vsekako nam neprijazno javno mnenje!