g)6$lv>
Poštnina plačana v gotovini.
.Btftev
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1'50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgrovino, industrijo in obrt.
Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V« leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-09.
Leto XV.
V Ljubljani, v torek, 12. julija 1932.
štev. 78.
Po lausannskem sporazumu
Po dramatičnem poteku, ko se je več ko enkrat govorilo o razbitju konference, je na vse zadnje le prišlo v Lausanni do sporazuma in reparacije so izbrisane iz evropskega diplomatskega jezika. Nemčiji ne bo več treba plačevati reparacij in po treh letih bo morala plačati v evropski obnovitveni fond tri milijarde, toda niti teh ne v denarju, temveč le v obveznicah, a tudi le tedaj, če jih bo mogoče plasirati po kurzu 90%, kar ni ravno zelo verjetno, ko imajo danes obveznice iz Youngovega posojila le kurz 64. Ni pa to edini uspeh, ki ga je dosegla Nemčija v Lausanni, pa čeprav je že ta tako velik, da bi si Nemci lahko čestitali. Poleg črtanja reparacij so dosegli Nemci, da so jim bile vrnjene vse one suverene pravice, ki jih je pristrigel Youngov načrt in sedaj ne bo več mednarodne kontrole, ne nad nemškimi železnicami, ne nad nemško državno banko in tudi nemško zlato bo sedaj nemški Državni banki prosto na razpolago. Le v eni točki niso Nemci nič dosegli in tu so morati popolnoma odnehati. Da bi bil črtan iz versajske pogodbe paragraf o nemški vojni krivdi in da bi dobila Nemčija isto pravico v oboroževanju, kakor jo imajo vse druge države, teh političnih pravic si Nemčija ni mogla izvojevati, ker na vsako zahtevo po spremembi versajskega dogovora je vedno odgovarjal Herriotov kategoričen: Ne, ne in ne! Kljub temu političnemu neuspehu pa morejo biti Nemci z lausann-skim sporazumom zadovoljni, ker so pač materialno dosegli tako mnogo, kakor še lani nihče ni smatral za mogoče.
A zadovoljni so tudi zastopniki velikih Vpadnih sil. Predvsem je postajalo vedno bolj problematično, kako Nemce prisiliti k plačevanju reparacij, če izjavljajo Nemci vedno bolj odločno, da jih plačati ne morejo in da jih zato tudi ne bodo plačali. Niso pa bile v nevarnosti samo reparacije, temveč tudi že vsa velika povojna posojila, ki jih je dobila Nemčija. Tudi za te je že izjavljala Nemčija, da jih ne bo mogla plačati. Da rfcši te zmrznjene kredite, je pričel zahtevati anglosaški svet brisanje reparacij in da se Francija reši iz grozeče izolacije, je morala v pogledu reparacij popustiti in to tem lažje, ker je dosegla, da se je reparacijsko vprašanje zvezalo z vprašanjem brisanja ameriških vojnih dolgov. V tem je eden od uspehov lausannske konference za Francijo, drugi nič manj važen pa je v tem, da je morala Nemčija popolnoma odnehati od svojih političnih zahtev.
Za vse velesile in za vso Evropo pa je Uspeh lausannske konference v tem, da se je vsled doseženega sporazuma znatno ublažila vsa mednarodna situacija, da se je doseglo znatno zbližanje med evropskimi narodi in da je ustvarjena z obnovitvenim fondom možnost za odpravo sedanje svetovne gospodarske krize, ker bi se s tem fondom mogla pričeti doba nove konjunkture. Iz te perspektive bo zato lausannski sporazum zapisan v zgodovini evropskega ljudstva na aktivni strani in zato bosta inogla MacDonald in Herriot vedno 8 ponosom kazati na svoje delo v Lausanni. Evropski narodi so se v Lausanni približali in to je nedvomen uspeh lausannskega sporazuma.
Druga pa je stvar, kako ustreza lausannski sporazum malim državam. Že samo to dejstvo, da je bil sklenjen ta sporazum “rez sodelovanja malih držav in da so bili kar postavljeni pred gotovo dejstvo, Pove vse. In niti prikrivalo se ni, da je Velesilam čisto vseeno, če so male države z doseženim sporazumom zadovoljne ali Prav brez pardona se je dalo malim državam občutiti, da sploh nimajo besede, Kadar sklepajo velesile. Ni čuda, če so vsled te brezobzirnosti zastopniki malih držav odklonili podpis lausannskega sporazuma. če pa prezremo vse sentimentalne ozire in pogledamo stvari tako, kakr-
šne so, potem pa se nam zdi, da je bila odklonitev podpisa le odvisna protestna gesta. Kajti v resnici je stvar takšna, da ni niti misliti na to, da bi Nemci plačali tudi samo eno paro reparacij, če so jih velesile oprostile te dolžnosti. Kajti kdo naj prisili Nemce k plačevanju, če jih velesile nočejo! Samo vsled tega dejstva ne preostane za male države nič drugega, ko da se udajo v brisanje reparacij in se lotijo dela, da bodo one resolucije lausannskega sporazuma, ki govore o vzhodnih reparacijah in o obnovi gospodarstva malih držav, za nje ugodnejše.
In mislimo, da je v tem pogledu mogoče doseči lepe uspehe. Na vse zadnje se male države — in to velja zlasti za Jugoslavijo — vendar niso borile proti brisanju nemških reparacij zato, da bi komodno živeli na račun Nemčije. Za male države je bil v tem nasprotovanju proti brisanju reparacij merodajen le silno stvaren razlog, da je vse njih gospodarstvo ogroženo, če morajo nakrat pogrešati dohodek iz reparacij. Od vojne opustošene male države so vendar potrebovale reparacijska plačila za obnovo svoje zemlje in za investicijska posojila, ki so jih v ta namen najele po vojni. Najmanj kar morajo male države zahtevati, je zato to, da se slična zveza, kakor se je naredila med reparacijami in ameriškimi medvojnimi dolgovi, napravi tudi med reparacijami, ki jih imajo prejeti male države in pa med njihovimi medvojnimi in povojnimi dolgovi. To tem bolj, ker so prejemale male države tuja posojila po silno težkih pogojih. Ne samo, da je bil kurz posojil vedno zelo nizek, tudi pod devetdeset, se je moralo za posojila
plačati po 8 in več odstotkov obresti. Zato je nad vse upravičena zahteva malih držav, da se brišejo vsi medvojni dolgovi, povojnim investicijskim posojilom pa zniža obrestna mera na višino, kakršna je običajna v zapadnih državah.
A to še ne zadostuje, če hočejo zavezniki preprečiti, da bi z brisanjem reparacij dosežena finančna okrepitev Nemčije imela samo to posledico, da bi vse male države zašle v finančno katastrofo. Kakor se je pomagalo Nemčiji, tako je sedaj treba pomagati malim državam in s tujim posojilom omogočiti jim, da bodo mogle vsaj preboleti nenaden izpadek reparacij. Nadalje pa je neizogibno, da se obnovitvi in poživitvi gospodarstva malih držav posveti dejanska pažnja in da bo namenjen obnovitveni fond predvsem za države, ki so obnove najbolj potrebne in to so male države. A tudi za izvoz poljedelskih pridelkov malih držav morajo skrbeti velike sile, ker brez tega ne bodo male države nikdar mogle urediti svojega gospodarstva, brez česar pa tudi ni gospodarske obnove Evrope. Kajti za konsum evropskih industrijskih izdelkov so še vedno vzhodne države največje važnosti.
Lausannski sporazum je zato ustvaril to situacijo, da je za velesile vprašanje reparacij rešeno, za male države pa šele začeto, ker sedaj gre za nadomestilo, ki ga naj male države dobe mesto reparacij. Nadejamo se, da bodo v tej novi fazi boja za svoje pravice male države srečnejše, kakor so bile v Lausanni, da bodo predvsem soli-darnejše, ker le v njih solidarnosti je jamstvo, da bodo njih upravičeni interesi varovani.
V čem obstoji lozanski sporazum
Pozno v noč, okoli 4. ure zjutraj, so bila zaključena pogajanja in nato je bil v soboto ob desetih dopoldne na svečani seji zastopnikov držav sprejet lausannski sporazum.
Visebina sporazuma obsega te dogovore:
1. Deklaracijo držav, podpisnic sporazuma, da se sklene sporazum 'v svrlio zbli-žanja med evropskimi narodi in ustvaritve sodelovanja vseh narodov.
2. Dogovor z Nemčijo o novi ureditvi nemških obveznosti.
'S. Prehodna določila o nemških reparacijah.
4. Resolucijo o nenemških reparacijah.
5. Resolucijo o ureditvi financ ter gospodarstva vzhodnih držav ter srednje Evrope.
'6. Resolucijo o sklicanju svetovne gospodarske in finančne konference.
Poleg tega je bil sklenjen med zavezniškimi državami poseben takoimenovani gentlemenski dogovor, po katerem se obvezujejo te države, da bodo skupno skušale v zvezi z brisanjem nemških reparacij doseči novo ureditev ameriških vojnih dolgov.
Francija in Velika Britanija pa sta sklenile še poseben dogovor o ureditvi francoskih medvojnih dolgov v Veliki Britaniji.
Od vseh teh dogovorov in resolucij je seveda najvažnejši
dogovor z Nemčijo,
ki tvori jedro sporazuma in ki v glavnem določa:
Vse nemške obveznosti se določijo na tri milijarde, za katere se izdajo petodstotne obligacije.
1. Te obligacije dobi v varstvo Banka za mednarodna plačila, (kratko:	BMP) v Baslu.
2. Te obligacije pa ne pridejo na trg pred 3 leti. Obveznice, ki ,se tekom 15 let ne bi mogle plasirati, bo BMP po 15 letih uničila.
3. Obveznice pa se spravijo v treh letih na trg le pod pogojem, da bo za njih mogoče doseči kurz 90. Nemška vlada ima vedno pravico, da te obligacije po pari kurzu odkupi.
4. Obveznice se obrestujejo po 5 odstotkov, amortizirajo pa se po 1 odstotku.
5. Izkupiček za obligacije pride na poseben konto, o čegar uporabi sklepajo države podpisnice sporazuma razen Nemčije.
6. Ce dobi Nemčija posojilo v tujini ali če pride do takšnega posojila z jamstvom nemške vlade, potem se s tem posojiloon odkupi ena tretjina obveznic. Za predujme Nemčiji na eno leto, ta določba ne velja.
7. Ce je Banka za mednarodna plačila prepričana, da je nemški kredit vpostav-ljen, more Banka z dvotretjinsko večino tudi znižati vrednost obveznic. Na zahtevo nemške vlade pa se mora 5odstotna obrestna mera znižati, če je mogoče dobiti slično posojilo pod ugodnejšimi pogoji.
8. Vsa vprašanja, ki bi nastala glede izplačevanja ali prodaje obveznic, rešuje s prosto večino Banka za mednarodna plačila po zaslišanju predsednika Nemške banke.
V drugem delu dogovora so omenjene spremembe, ki nastanejo vsled lausanske-"a sporazuma v Dawesovem in Youngo-vem načrtu.
Brišejo se: anuitete" po Yoamgovem načrtu, reparacijski davek železnic, predpisi, s katerimi se je omejevala svobodna raz-pclaga nemške Državne banke z nemškim zlatom ter črta se garancija iz dohodkov carin, tobačnega davka in davka na pivo ter žganje. Suverenost Nemčije je v gospodarskem pogledu torej popolnoma vpo-stavljena. V skladu s tem se vrnejo Nemčiji dolžniški certifikati nemških železnic in Nemčije.
V veljavi pa ostanejo posojila, ki jih je dobila Nemčija po Dawesoveim in Youngo-vem načrtu za stabilizacijo svoje valute in obnovo svojega gospodarstva.
Morebitna sporna vprašanja reši haaško mirovno razsodišče.
Dogovor je sestavljen v francoskem in nemškem besedilu ter sta oba avtentična.
Dogovor stopi v veljavo, ko ga podpišejo zastopniki teh držav: Nemčije, Belgije, Francije, Velike Britanije, Italije in Japonske. (Podpis malih držav je torej za veljavnost dogovora irelevanten.)
Kaj bo Nemčija plačala?
Ker ni bila Amerika zastopana v Lausanni, ostanejo še v veljavi obveznosti, ki
Kaj bo z izvozom našega sadja na Dunaj
(Poročilo z Dunaja.)
V	prvem poročilu pod gornjim naslovom sem imel pred očmi sedanji resnični položaj na tukajšnjem velikem sadnem trgu. Moja slika je bila črna dovolj, da postanejo naši izvozniki morda malo bolj pozorni in si ne bodo delali prevelikih nad, katerim bi moglo slediti samo neprijetno in škodljivo razočaranje.
Moje poročilo je slonelo edino le na stvarnem položaju, brez ozira na namene in nakane merodajnih činiteljev v tej državi. Toda ne bode odveč, ako si malce ogledamo tudi mišljenje in namene dunajskih vladnih krogov. Danes še ni namreč prav nič jasno, ali in v koliko bo izvoz našega sadja in drugih pridelkov dovoljen, v koliko utegne biti omejen, ali važno je tudi vprašanje, kako pridejo za-naprej naši izvozniki do denarja za svoje blago. To vse mora biti našim izvoznikom jasno, predno se spuste v bodoče kupčije z Dunajem in Avstrijo sploh.
Lansko leto je našim izvoznikom še danes v žalostnem spominu. Sredi najživahnej-še kupčije s češpljami, jabolkami in grozdjem so bile izdane nove devizne naredbe, po katerih naši izvozniki sploh niso prišli več do denarja. Pri tukajšnjih denarnih zavodih niso mogli biti naloženi na njihovo ime skuf>ički ali plačila za njihoVo blago, ker so bili inozemski računi zabra-njeni. Sicer to v Jugoslaviji itak veste, kajti tudi tu so bile uvedene enake previdnostne odredbe.
S	takozvanim jugoslovanskim-avstrij-skim kliringom potom obeh narodnih bank smo doživeli tudi prav žalostne izkušnje. Kdor je imel na Dunaju n. pr. 100.000 dinarjev terjati, mu je Dunajska Narodna banka dovolila 5 krat po 2000, in potem je vsako nadaljnje nakazovanje ustavila. Tako imajo naši izvozniki še od lani velike vsote na Dunaju in v Avstriji sploh, pa še danes ne vedo, kako naj bi prišli do svojega denarja.
Ako letos sploh pride do kakega uvoza v Avstrijo, bodo mogoča plačila edino le po privatnem kliringu z državnim dovoljenjem. Med dunajskimi grosisti je nekaj takih, ki so si že lansko leto oskrbeli v Jugoslaviji za njihove kupčije dovoljne vsote dinarjev, ki so jim tam na razpolago. Po drugi strani pa imajo mnogi med svojimi avstrijskimi prijatelji dovolj takih, ki imajo v Jugoslaviji dolžnike. Predno kdo začne pošiljati na Dunaj sadje ali druge pridelke, naj si zagotovi možnost plačil potom zasebnega kliringa. Kdor te možnosti in jamstva za njo ne more dati, ne mu pošiljati blaga, tudi če bo uvoz od strani vlade dovoljen!
Glede na dovoljeni uvoz za razne vrste našega sadja danes še nimamo pravega
jih ima Nemčija plačevati Ameriki. In te obveznosti so:
1. Do 1. 1966. mora Nemčija plačevati Ameriki letno 40-8 milijonov zlatih mark za odškodnino vojnim pohabljencem.
2. Do 1. 1966 po 25 milijonov zlatih mark
za okupacijske stroške.
Nadalje ima Nemčija še te obveznosti:
Do 1. 1049 (po 80 milijonov iz Dawesove-ga posojila in do l. 1965 po 90 milijonov zlatih mark iz Youngovega posojila.
K temu pride po 3 letih še 180 milijonov zlatih mark po sedanjem lausannskem sporazumu.
Skupno bo torej morala Nemčija plačevati letno 415-8 milijonov zlatih mark.
Obenem pa bo morala za zasebne nemške dolgove plačevati letno 1400 milijonov zlatih mark obresti in amortizacije, da bo nemško gospodarstvo tudi po lausannskem sporazumu še vedno obremenjeno z okroglo 2 milijardama mark letnih plačil v tujino.
V	tej obveznosti je tudi praktično pojasni-
lo, da so se zavezniki odločili k brisanju nemških reparacij.
vpogleda. Vemo le toliko, da avstrijski merodajni krogi goje prav srčne želje, da bi ves tak izvoz tudi iz naše države prepovedali. Saj ste že mnogi čitali po dunajskih listih, da se pripravljajo razne omejitve, ne da bi mogli danes reči, katere vrste sadja ne bo mogoče v Avstrijo izvažati.
Res je sicer, da se v Avstriji obeta jako bogata sadna letina. Burgenland ali Gradišče, ki se vleče ob Donavi ob avstrijski in štajerski meji do Jugoslavije, je zlasti za Dunaj bogata zakladnica za vse možne zemeljske pridelke. Tako n. pr. je tukaj neizmerno veliko grozdja, silno veliko je jako lepih črešenj, jagod gozdnih in ananas, hrušk, jabolk, marelic itd. Dunajski grosisti imajo to bogato zakladnico tako-rekoč pred očmi. Popoldne po glavnem zaključku dnevnega prometa, sedejo na svoje tovorne avtomobile, zdirjajo v Burgenland, kjer jih že čaka pripravljeno blago istega dneva, takoj začnejo pakovati in nalagati, in pred začetkom trga drugega dne so s svežim gradiščanskim blagom na vseh dunajskih in okoliščanskih trgih. Konkurenca je tu izključena.
Kolikor je mogoče danes presojati, bo iz Jugoslavije mogoč izvoz do neke mere svežih češpelj in v manjšem obsegu — grozdja. Z jabolkami in hruškami pa ne bo dosti kupčije ali celo prav nič, tudi če vlada ne izda prepovedi za uvoz jabolk in hrušk. V tem pogledu je prav zanimiv govor vicekancelarja Winklerja, ki je dejal o letošnji sadni letini med drugim sledeče:
»Največja skrb avstrijskih zlasti štajerskih in koroških sadjarjev je negotovost, ali bodo sploh mogli vnovčiti letošnjo letino. Naša prva težnja je, da večji del pridelka porabijo domači trgi. V to svrho pa je pred vsem potrebno, da inozemsko sadje ne pride k nam. Zategadelj nameravamo prepovedati uvoz sadja. Toda vse to bi še ne zadostovalo. Mi bomo imeli sami jabolk od 12.000 do 15.000 vagonov za izvoz. Glavni odjemalci v prejšnjih letih so bili vedno Nemčija, pa tudi Holandska, Švica, Češkoslovaška in Danska, ki so pokupavali naše štajersko sadje. Toda letos bodo take kupčije zvezane z velikinfl težavami, ker bodo posamezne države, ki prihajajo v poštev za naše sadje, dovoljevale devizna plačila v omejeni meri, tako da moramo reči, da te države za nas ne prihajajo v po-
štev. Avstrijska vlada se je sicer potrudila, da odpravi take težave, ki nastanejo za izvoz našega sadja.«
Ta govor vicekancelarja nam daje razumeti, da letos ne borno mogli v Avstrijo uvažati naših jabolk in hrušk. Pri tej priliki treba postaviti v pravo luč vicekance-larjeve trditve o velikem izvozu iz Avstrije v severne države. Lahko z mirno vestjo rečemo, da se je ves izvoz avstrijskih jabolk omejeval na jabolka za vinski mošt in na štajerske mošanckarice. Tukajšnji dobri poznavalci razmer na sadnem vele-trgu se naravnost smejejo ministrovim trditvam o izvozu do 15.000 vagonov. Pravijo sami, da to nebotično pretiravanje gospoda landbundovskega ministra nič drugega ni, nego opravičenje že vnaprej bodoče prepovedi uvoza jabolk in hrušk, kar je naperjeno v prvi vrsti proti Jugoslaviji.
Računati moramo torej z možnostjo, da bomo mogli tudi letos prodati v Avstriji nekaj sto vagonov svežih češpelj, kajti tega uvoza vlada vendar-le ne bo mogla prepovedati, kajti češplje so znaten in važen del ljudske prehrane. Češplje kupujejo bogate in revne družine, to so priljubljen sadež za otroke, in češplje avstrijske gospodinje v velikih množinah vkuhavajo za kuhinjske potrebe do prihodnjega poletja. Zato smemo z gotovostjo pričakovati, da ne bo uvoz češpelj prepovedan.
V tem pogledu se našim češpljam pač ni bati rogoviljenja nacionalno socialističnih mandatorjev, v prvi vrsti dunajskih -dr. Ripel, ki ob vsaki možni in nemožni priliki priporočajo somišljenikom, naj ne hodijo niti na poletišča in kopališča v tiste južne kraje, kjer imajo Avstrijci sovražnike, in če že hočejo in morajo iti, naj gredo med svoje prijatelje, ki so seveda Italijani. Enako je s — trgovskimi zvezami.
Zadnjič sem označil morebitno ceno češpljam okrog 30 grošev, tako da bi ostalo za izvoznike okrog 15 grošev. To je povedano jako črnogledo, kajti od nas samih je odvisno, da si ta položaj poboljšamo: ako bi vlada mogla svoj »Pravilnike spraviti do veljave, pa ga po lanskih skušnjah poboljšati. Glavna skrb naša bodi: ne prevet blaga v Avstrijo. Ako naši izvozniki spravijo mesto 1000 vagonov samo 700, prejmejo za 700 ravno toliko kakor za 1000. Zato: čim manj izvoznikov, toliko boljša bo kupčija.	A- G—k.
Carinska konvencija Holandija—Belgija
Znana carinska konvencija med Holandijo, Belgijo in Luksemburgom, objavljena pred približno tremi tedni, se smatra kot nekakšen protest proti politiki velikih držav. Bazira na načelih, ki jih je Zveza narodov že opetovano poudarjala. Vsaki drugi državi je pristop h konvenciji odprt. Udeležene države se obvežejo, da v svojih medsebojnih stikih ne bodo vpeljevale nobenih novih carin, temveč da bodo obratno obstoječe carine znižale za 10 »dstotkov na leto, da tako znižajo splošni carinski niv6. Dalje se obvežejo, da ne bodo ustvarjale med seboj nobenih novih omejitev za blagovno izmenjavo razen določenih izjem. Prepričane so o potrebi večje napredujoče prostosti v blagovni izmenjavi kot enem najvažnejših pogojev za blagostanje sveta.
Novo konvencijo je svetovnopolitično razširilo pismo belgijskega kralja Alberta na belgijskega ministrskega predsednika Ren-kina, bivajočega v Lausanni. Kralj opozarja, da doslej niso bila upoštevana svarila strokovnjakov, ki so se soglasno izrekli za večjo prostost v mednarodni blagovni izmenjavi. Vsaka država je poskušala pomagati si sama z zvišanjem carine, z uvoznimi prepovedmi, s kontingentiranjem ali z devizno kontrolo. Ta politika je po izjavi finančnega odbora Zveze narodov dovedla direktno do »zadavljenja mednarodne trgovine«:. Vse dežele so napravile isto skušnjo, da domači trg ne more nuditi nadomestila za zgubo inozemskih prodajnih trgov, kajti število brezposelnih raste v razmerju kakor se krči mednarodna trgovina.
Kralj zaključuje: »Dokazano je torej, da nobena dežela ne more samaodsebe spremeniti poteka gospodarskega razvoja v svoj prid. Samo skupna akcija držav v smislu mednarodne solidarnosti bi mogla odpomoči globoko vkoreninjenemu zlu, na katerem danes svet trpi. Prišel je pa čas, da se ta solidarnost drugače udejstvuje, kakor samo i govori. Zdi se mi, da bi morala Belgija vzeti iniciativo v svoje roke in si zavarovati sodelovanje drugih držav, ki so kot naša globoko prepojene z mislijo potrebe po radikalni spremembi gospodarske politike.«
^nudbc^pouDiakuaiiia
ZA IZVOZNIKE LESA.
Tvrdka »Aleksandra« consortium iorc-stier franco-yougoslave, Pariš, 7. rue Ger-billon — Pariz, 6°, ima dovolejnje za uvoz in potrebuje naslednje količine lesa: cca 200 m3 hrastovih tramov, la, od 27 do 80 nun debeline, 3 do 5 m dolžine in 50 cm in več premera, suhih ali sveže žaganih.
Cena Frs. fr. 700 za 1 m3 Iranko vagon Strasbourg—Nancy.
Za uvoz ostalega lesa na Francosko hočemo Vam javiti, ko dobimo druga dovoljenja.
Telegrafski drogovi: jelka, smreka, bor, od 8—14 m dolžine, 12—15 cm premera na vrhu in 18—27 cm na bazi 1 m višine, premera, belo olupljeni, zdravi, pravilni, ravni in brea napak.
Količina: Moremo dobiti dovoljenje za 15.000 komadov, sporočiti do konca 1. 1932. Iz Jugoslavije ali iz Rumunije.
Cena: Iz Rumunije dobimo po Frs. fr. 105—110 1 m3 FOB Galatz. — Ako je v Vašem območju kdo, ki bi hotel dobaviti, naj se nam javi in pošlje najnižjo in zadnjo ceno. nakar mu bodemo šli v vsakem oziru n« roko.
Portugal. — Potrebujemo hrastove cepljene doge. Ia, lepo izdelane, pravilno trijira-ne, ravne ali bombaste v sredini:
150 cm X 10—15 cm X 2*5 cm in 5 cm 100 cm X 10 —15 cm X 2'5 cm in 5 cm Cena Frs. fr. 900 — 1 m3 CAF PORTO. Prevzem: pri Vas. — Plačljivo: akreditivi.
Ponudbe je obaviti tvrdki neposredno.
NEMČIJA IN GRČIJA ZAMENJAVATA
(Uvoz nemškega blaga v Grčijo se po novi ministrski naredbi strogo kontrolira in se sme po vrednosti uvoziti v Grčijo le toliko nemškega blaga kolikor ga kupi Nemčija v Grčiji. Plačilna izmenjava se izvrši v teku treh mesecev po dovoljenju Grške narodne banke, kjer bo posloval poseben odbor za to izmenjalno trgovino. — Da omejijo porabo premoga in elektrike, so v Grčiji 5. t. m. opolnoči pomaknili ure za eno uro naprej.
Predzgodovina carinske konvencije se začenja pri pogajanjih, ki jih je vodila v septembru 1. 1930 Holandija s skandinavskimi državami in ki so bila kmalu nato raztegnjena tudi na Belgijo. Razumljivo je, da je sporazum Holandija — Belgija ■ Luksemburg — zaenkrat brez skandinavskih držav — zbudil v Lausanni največjo pozornost. Iz sporazuma govori najprvo spoznanje, da male države, ki branijo tradicijo proste trgovine, ne bodo dalje brezdelno gledale na prenapeto carinsko politiko velikih držav. Ce se akcija teh treh držav smatra kot poziv na mednarodno gospodarsko pamet, jo je seveda treba toplo pozdraviti. Praktično bi pa seveda ne bil noben dobiček, Če se s to spojitvijo združijo samo trije majhni prostori in se nato zaprejo proti ostalemu svetu. A oni sami pravijo, da je vstop vsakomur prost.
Kakšni so bili politični motivi pri sklepanju sporazuma, se še ne ve. Govori se o fronti proti gospodarski politiki britanskega imperija, o fronti proti Franciji ter Nemčiji, a vse to so samo domneve.
Nemci n. pr. se bojijo, da bi odslej dajala Belgija Holandiji velik del blaga, ki ga je le-ta dobivala doslej iz Nemčije Še lani je bil nemški trgovski promet s Holandijo ob skupnem eksportu 995 milijonov mark s 571 milijoni aktiven.
Ne ve se še, kakšno stališče bo zavzela nova carinska zveza proti klavzuli največje ugodnosti, to se pravi, kakšno stališče bodo zavzeli člani nove zveze proti onim državam, ki zahtevajo zase pravico največje ugodnosti. — 0 pristopu skandinavskih držav, s katerimi je nova zveza spojena s konvencijo v Oslo, se še ni odločilo. V Holandiji so mnenja, da se še ne more smatrati kot definitivna odklonitev, če Skandinavci še niso pristopili. Najbolj se menda upirajo Švedi, dočim sta Norveška in Danska novemu sporazumu prijazni.
Povodom 20-letnice
obstoja svoje tvrdke bom prodajal are, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom
IVAN PAKIŽ
LJUBLJANA, Pred Škofijo 151
Medic-Zankl
klarski kit, lanene tropine ter vse v stroko
CARINSKI SPOR MED ANGLIJO IN IRSKO
Angleški minister Thomas je predložil parlamentu resolucijo, ki pooblašča britansko vlado, da sme pri uvozu blaga iz Irske pobirati carino, ki ne prekorači 100 odstotkov sedanje carine. Carina velja tudi za posredno iz Irske vpeljano iblago. S tem naj se izenači zguba, ki bi nastala za Anglijo, če bi irska vlada ne hotela izpolniti svojih obveznosti. Thomas obžaluje, da so izredne razmere prisilile Anglijo k temu koraku, in upa, da se bo med Anglijo in Irsko vseeno dal doseči sporazum. Vidi se tudi, da se irska lada na vso moč trudi za neodvisnost od Anglije tudi v trgovskih ozirih. Hoče skleniti posebne trgovske dogovore z Nemčijo, Francijo itd.
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
>SOFINA< PREDLAGA NAČRT MEDNARODNEGA FINANCIRANJA
Med raznimi načrti v Lausanni je vzbudila veliko pozornost pobuda, ki jo je dal Heinemann, generalni direktor mednarodnega električnega koncerna »Solina«. Heinemann zagovarja ustanovitev električnega trusta v Nemčiji in Avstriji, Ikjer bi ne bili združeni samo svetloba in sila, temveč tudi vsa elektrotehniška podjetja. Ta trust spravi direktor nato v zvezo z reparacijami, kar danes pač ni več aktualno, kar pa približuje (realizaciji jod Heinemamna že dolgo propagirani načrt zveze evropskega električnega omrežja.
% wclu
Tekstilna industrija v Dravski banovini
izplača vsako leto na plačah in mezdah okoli 150 milijonov Din.
Državni dolgovi Jugoslavije so izikazani v poročilu finančnega ministra z 38.780 milijoni Din; notranjih dolgov je med njimi le 6020 mil. Din.
Produkcija petroleja v Poljski je danes na normalni višini 1600 ton dnevno. Produkcija v Boryslavu daje 60 odstotkov vse produkcije.
Kompenzacijski promet Grčije z Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo ureja nova grška naredba.
Proračunski deficit Francije v letu 1931 do 1932 znaša 5 milijard frankov; sedanji proračun bo po »Matinu« izkazan 31. decembra t. 1. s 4 milijardami frankov.
Glede bakra se vršijo nova pogajanja neameriških producentov v svrho ustanovitve nove skupine, ki bi delovala proti j prevelikemu padanju cen. Cena bakra je padla v prosti trgovini že na 5 cerits.
Izvoz vina iz Jugoslavije je s prenehanjem izvozne premije, ki je bila razveljavljena 2. aprila t. 1., močno padel. V mesecih januar—marec je znašal mesečni izvoz še 150 do 200 vagonov, v aprilu le še 84 | in v maju 26 vagonov in pol.
Hirsch-Kupfer, velika nemška bakrena družba, je imela v preteklem letu ob 12 ! milijonski delniški glavnici izgubo 10,500 tisoč mark. Družba predlaga znižanje delniške glavnice na samo 700.000 mark. Predvidene so tudi druge sanacijske odredbe.
Pogajanja o prodaji ogrskega žitnega pridelka hitro napredujejo. Italija je pri- j pravljena kupiti 1,700.000 met. stotov pše- ' niče, Nemčije bo prevzela 1 'milijon stotov proti kompenzaciji v soli, Francija bo dovolila uvoz 800.000 stotov na podlagi preferenčnih pogojev.
Faber, znana tovarna svinčnikov v Niirn-bergu, zaključuje preteklo leto z zgubo 85.000 mark. Lani je bila razdeljena še 10 odstotna dividenda. Podružnica v Sibi-nju (Riumunija) je prodajo sicer podvojila, a ni mogla iznačiti zgube v izvozu glavnega podjetja.
Banca Bergamasca se bo poravnala; ak- j tava so izkazana s 40‘9 milijoni lir, menični dolgovi z 49-7 milijoni, druga pasiva z 11*5 milijoni. Banka je bila ustano%rljena leta 1873 z glavnico 1,500.000 lir, ki je narasla do leta 1925 na 30 milijonov lir. Sedež ji je bil v Berganu, Milanu in Genovi.
Obtok bankovcev v Avstriji je bil 30. junija v znesku 962 milijonov šilingov krit z 18‘8 odstotki proti 19-8 odstotkov 23. junija..
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil po izkazu Cslov. Narodne banke 30. junija v znesku 6410 milijonov Kč krit z 38’2 odstotki proti 39-6 odstotkov teden prej (lani 30. jun. 46'1 odstotka).
Število brezposelnih v Japonski se ofi-cielno navaja z enim milijonom oseb. Torej se je Japonska tozadevno uvrstila med evropske industrijske države.
št vil o bančnih insolvenc v Japonski navaja uradno poročilo finančnega ministrstva za prvo letošnje polletje z 12, glavni-, co 27 milijonov jenov. Gre za banke, ki so financirale poljedelstvo.
Obtok bankovcev v U. S. A. je bil pre-l tekli teden zvišan za 144 milijonov dolarj jev, <v prvi vrsti zato, da se podpre bank« generala Dawesa, za kar je potrebnih 99 milijonov dolarjev.
Creole Petroleum Comp., podjetje druž/i be Standard Oil v Venezueli, izkazuje z t preteklo leto zgubo 4,500.000 dol. proti dobičku 1,500.000 dol. za leto 1930.
Bajncamerica Blair Co. je znižala svoj*1 delniško glavnico od 14,700.000 dolarje1 na 1,470.000 dol., torej na desetino.
Zavarovalnica »Anker« na Dunaju W čisti dobiček v znesku 207.000 šil. po dota ciji varnostne rezerve prenesla na nov račun in ne bo glede na negotovi gospff darski položaj razdelila nobene dividende Ameriški predujem Grčiji v znesku 7| mil. dol. je podaljšan za šest mesecev. Šes* odstotne obresti se s provizijo iin drugini’ izdatki zvišajo na 7 odstotkov.
za
kurjavo
Potrebujem n Ml večjo količino
Ponudbe poslati na naslov
Rad ivoie Miloševi
Kosovska Mitroviča
Občni zbor Združenja trgovcev za radovljiški srez
'V nedeljo, 10. it. m. popoldne se je vršil v mestni posvetovalnici na Jesenicah dobro obiskan redni letni občni zbor Združenja trgovcev za srez Radovljico. Zborovanje je vodil mačelnitk g. Leopold Fiirsa-ger, ki je uvodoma prečita! pozdravili dopis Zbornice za TOI. Odposlana je bila flato pozdravna brzojavka ministru za trgovino in industrijo g. Ivanu Mohoriču.
Načelnik g. Leopold Fursager je podal malto pregledno poročilo o delovanju gre-mija v preteklem letu in podrobno orisal akcije, ki jih je podvzel gremij v zaščito svojega članstva. Sodeloval je pri davčnih anketah, interveniral proti neupravičenemu trgovanju, za znižanje telefonskih pristojbin in zlasti posvečal, v sekciji združenim lesnim trgovcem, vso pažnjo.
Gremij je štel konec pretekle poslovne dobe 784 članov.
Računski zaključek za leto 1931 izkazuje 27.856‘08 Din dohodkov in istotoliko izdatkov. Gremijalno premoženje znaša 79.035-75 Din.
Proračun za tekoče poslovno leto, ki je bil soglasno odobren, predvideva 20.450 Din dohodkov in 21.800 Din izdatkov.
Tajnik Zveze trgovskih igremijev gosp. I. Kaiser je poročal nato o historijatu in najvažnejših določilih novega obrtnega zakona, nanašajoč se zlasti na najvažnejše zahteve našega trgovstva, to je dokaza usposobljenosti, krošnjarstva, posečanja zasebnikov po potnikih in stanovske organizacije. Obrazložil je nato določbe novih pravil združenj, nakar se je sklepalo o iz-
žano skupščini. Pravila so bila nato soglasno odobrena.
Vršile so se za tem volitve uprave združenja in so bili izvoljeni v upravo gg.: Leopold Fursager, Ciril Gašperin, Josip Balon, Mihael Kovačič, Janko Kramar, Alojzij Papler, Vinko Savnik, Peter Sitar, Adolf Starki, Igo Zagorc, Leopold Zore in Franc Žmitek; za namestnike gg.: Anton Harlander, Andrej Jeglič, Valentin Perko, Franc Petač, Alojzij Ravter.
Pri volitvi nadzorstvenega odbora so bili izvoljeni gg.: dr. Ernest Rekar, Gabrijel Eržen in Jakob Kozjek; za namestnike pa gg.: Karol Lorene, Jakob Kunstelj in Josip Zupan.
V	častni odbor gg.: Josip Zupan, Vinko šavnik, Leopold Zore. Za delegate v zvezno skupščino gg.: Leopold Fursager, Alojzij Papler, Vinko Savnik dn Leopold Zore; za namestnike pa gg.: Peter Sitar, Janko Kramar, Ivan Gregori iii Franc Žmitek.
Tajnik I. Kaiser je poročal nato o pomenu in važnosti ter zakonski določbi izvedbe obligatornega socialnega zavarovanja samostojnega trgovstva. Obrazložil je način izvedbe socialnega zavarovanja, nakar se je sklenilo, da se izjavlja občni zbor za obligatorno izvedbo socialnega zavarovanja ter naroča upravi, da z ozirom na to, da na občnem zboru ni bilo navzočih nad polovico članov, izvede pismeno glasovanje.
Pri »Raznoterostih« se je razpravljalo o nepravilnem poslovanju konzumov in zadrug, nakar je načelnik g. Leopold Fiir-sager zaključil lepo uspelo zborovanje.
posebno se je treba boriti proti raznim konzumom, ki prodajajo vkljub zakonskih predpisom stalno nečlanom. Enoglasno se je odobril predlog, ki se je stavil na tozadevni poziv Zbornici, da se v pravilnik k novemu obrtnemu zakonu vnese določilo, da se krošnjarstvo v našem srezu popolnoma zabrani, ker se je izkazalo za nepotrebno. Danes, ko je že skoro v vsaki vasi trgovina in se potom krošnjarstva vrši tihotapstvo z raznim blagom in ti celo ljudstvo goljufa, izjavljajo nasilja, za kar se je prejelo že mnogo pritožb od ljudstva samega.
Odbor stoji na stališču, da se v našem srezu odpravijo vsi kramarski sejmi v obsegu, kakor se danes vršijo in naj ostanejo le živinski sejmi.
Konštatiralo se je, da predavanje, kate- I rega je imel g. dr. Likar, sodnik upravnega sodišča iz Celja o »Ugotavljanju davčne osnove za pridobnino in poslovni promet« je bilo skrajno slabo obiskano, ter je za obsojati, da imajo člani tako malo interesa v zadevi, ki se jih najbolj tiče.
Odbor je nadalje sklepal o internem gre-mijalnem poslovanju, rešil več prošenj v stanovskih zadevah, kakor razpravljal o pritožbah.
Seja, ki je bila zelo živahna in katere so se udeležili skoro vsi odborniki, je trajala od 13. do 17. ure.
danes. Velik pomen zadružnega dela in njene agilnosti sta dokazovala v svojih nagovorih na proslavi Žunko Josip, ki je zadružni član sitozi celih 25 let, in obrtno-zadružni inšpektor Založnik. Napornost in vrednost zadružnega dela zamore oceniti le, kdor pozna križe in težave pekovskega rokodelstva in je imel priliko iz bližine opazovati poslovanje te stroke med svetovno vojno in v prvi poprevratni dobi, posebno pa borbo naše mariborske zadruge za pravice in koristi članstva v dobi, ki je karakterizirana z izrazi: maksimiranje krušnih cen, sodna zasledovanja, kartel proizvodnje kvasa, žitni režim. Kako bi ta vprašanja bila rešena, pko bi ne bilo izredno agilnih pekovskih organizacij v dravski banovini, si danes sploh ne moremo predstavljati. Ni dvoma, da so strokovne organizacije svojim članom samo v zadnjih letih rešile težke stotisočake. Ne smemo pa tudi podcenjevati pametnega sporazumevanja in složnega sodelovanja zadružne organizacije s pomočniki, zaščite, ki so jo strokovne organizacije vsikdar nudile svojim članom v borbi zoper previsoko obdavčenje in v trajni nesigurnosti, katero so povzročale skoro dnevne spremembe tržne cene v surovinah. Kdor je vse to do-
živel, lahko razume, zakaj se je mogla naša pekovska zadruga tako ugodno razvijati, da je število članov v 25 letih naraslo od 40 na 120, teritorijalno področje pa se razširilo od 1 na 5 sodnih okrajev. Brez pritiska in prigovarjanja, sami od sebe so prihajali novi člani in prosili za sprejem, ker so rabili zaščito, katero so mogli najti edino v svoji strokovni organizaciji.
V	zadnjem času se pogosto čuje izjava, da je treba razgnati strokovne zadruge na ljubo skupnim. Če tako izjavo izusti poznavalec obrtnega zadružnega življenja, ne prihaja od srca ali pa je izrečena zgolj v namenu, da se ustreže trenutnemu razpoloženju bližnje okolice alf celo samo po-edinih oseb. Iz govorov zborničnega tajnika dr. Pretnarja in zadružnega inšpektorja Založnika na tej proslavi smo dobro razumeli in odkrito odobravali besede, da načela srbskih kolektivnih esnafskih organizacij niso prikladna za vse stroke in pokrajine in da bo napredku poedinih strok le v korist, če si naš obrtni zakon čimprej prisvoji tudi za rokodelske obrte načelo strogo strokovnega združevanja.
Po svoji zunanji obliki je bila proslava, katero je vodil predsednik slavnostnega odseka Kovačič Alojzij, skrbno pripravljena, dasi bi udeležba članstva lahko bila precej večja. Oblastva, urade, prijateljske organizacije in poedine tvrdke so zastopali mag. svet. Rodošek, zbor. tajnik dr. Pretnar, tržni nadzornik Hinterlechner, zadružni inšpektor Založnik, delegata pekovske zadruge ljubljanske Bizjak in Mežnarčič, za celjsko zadrugo Zadravec in Kač, podpredsednik Slovenskega obrtnega društva mariborskega Sojč, načelnik mlinarske zadruge na Zg. Polskavi Lah, pomočniški odbor s pevskim in tamburaškim zborom, tvrdka Franz & drug v Mariboru, čako-vački mlin in dr. Več uglednih tvrdk je zborovanje brzojavno pozdravilo in na drug način opravičilo svojo odsotnost. Med navdušenimi aklamacijami je zbor odobril predsednikov predlog, da se odpošlje pozdravni brzojav ministru trgovine in industrije Mohoriču. Soustanoviteljem zadruge: Prvi mariborski delavski pekarni, tt. Karl Scherbaum & sinovi, Kajnihu Alojziju, Žunku Josipu in zaslužnim članom Horvatu Ivanu, Kovačiču Alojziju, Majcenoviču Mihaelu in Schobru Francetu je zadruga izdala lepe častne diplome.
Oficijelnemu delu proslave je sledil banket, ki je ob .vrlem sodelovanju pomočniškega pevskega in tainburaškega zbora do večera zadržal mnogoštevilno družbo pekovskih mojstrov, pomočnikov in njihovih prijateljev pri najboljšem razpoloženju.
Take prireditve imajo tudi svoj pomen in so potrebne, ker skušnje iz preteklosti učijo in bodrijo za delo v bodočnosti. Mno-gostranskim čestitkam, ki jih je zadruga prejela ob priliki svoje proslave, se z vsem srcem pridružujemo tudi mi.
Tečaj 11. julija 1932.	Povpra Sevanje Oln	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2269 87	2281-23
Berlin 100 M		1332-32	1343-12
Bruselj 100 belg		78212	786-06
Budimpešta 100 pengO . .	— •—	
Curih 100 fr		1097-35	110285
London 1 funt		200 73	202-33
Newyork 100 dol., kabel	—•—		•	
Newyork 100 dolarjev . .	5611-50	663976
Parii 100 fr.		221-16	222-28
Praga 100 kron		166-45	167-31
Stockholm 100 ived. kr .	—	—
Trat 100 Ur		286-58	288-98
Priporoča se
GREGORC & Ko.
LJUBLJANA
Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, raenega iganja in špirita
TELEFON: 22-46	Brzojavi: GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe!
Sofii je sporočil bolgarski vJadi, da lastniki bolgarskega posojila vztrajajo na plačilu sedaj zapadlih obresti. Bolgarski minister zunanjih zadev je glede tega sporočila izjavil časnikom, da je finančni položaj Bolgarije sedaj tako slab, da ni niti gotovo, če se bo moglo plačati tudi Je 30 odstotkov zapadlih obresti.
POGAJANJA SVINČENEGA KARTELA SO SE RAZBILA
Svinčeni kartel, kojega dogovori o cenah so stopili že s 1. marcem iz veljave in kojega pogodbe so 1. junija oficielno potekle, se je v zadnjih tednih zelo trudil za obnovitev. Od 1. marca dalje so cene skoraj neprestano padale in so sedaj prvič v zgodovini te kovine padle pod 7 funtov. Dokler je kartel obstojal, so bili tečaji zmeraj obvarovani pred večjimi pretresi in se je zato sklepalo, da bo obnovitev kartela mogla preprečiti nadaljnje padanje cen. Po zadnjih statističnih podatkih je dosegla svetovna produkcija preteklega leta kljub ostrim omejitvam 1,400.000 ton, do-čim je znašala poraba 1,270.000 ton. Pri sedanjih ponovnih pogajanjih se pa ni mogel doseči na noben način sporazum ■med bivšimi člani kartela in je bila zato komisija, ki je doslej pogajanja vodila, razpuščena. Neuspeh pogajanj bo imel za posledico najbrž nadaljnje padanje cen.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. julija t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov ogledalnih stekel. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 21. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg mila.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 25.000 kg pšenične moke.
Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 250 m3 gramoza.
Dne 25. julija t. 1. se bo vršila pri Inten-danturi Komande granične trupe v Skop-Iju ofertna licitacija glede dobave pisarniškega in knjigoveškega materijala.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dne 4. avgusta t. 1. se bo vršila pri inže-njersko-tehničnem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave železa, vijakov, jekla, zakovic, peči, vodovodnega materijala, strojev, orodja, lesa itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Dne 9. avgusta t. 1. se bo vršila pri Primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertna licitacija glede dobave 500 parov čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ekonomski sekciji te direkcije).
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1100 komadov signalnih šip; do 27. julija t. 1. pa glede dobave kolen za plinske cevi, aičnikov, pločevine, kovinskih listov, podložnic, zati-kačev, zakovic, vijakov, žice in cevi.
(Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov harstovih pragov in
1	črpalke; do 22. julija t. 1. pa glede dobave 3000 kg koruznega zdroba, 800 kg sirove kave, 2000 kg riža, 1200 kg bučnega olja. 600 kg cikorije.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Prodaja starega železa. Dine 29. julija t. T. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertna licitacija za prodajo starega železa. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri strojnem oddelku te direkcije).
Oddaja zakupa restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom ofertne licitacije dne 28. julija t. 1. pri (Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani).
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem 8. jul. 1.1. je bilo pripeljanih 270 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 70 do 100 Din, 7—9 mesecev stari 150 do 200, 3—4 mesece »tari 250 do 300, 5—7 mesecev stari 360 do 400, 8—10 mesecev stari 450 do 500, 1 leto stari 600 do 650 Din. 1 kg žive teže 6 do 6*50, mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je Ulilo 128 svinj.
popolnitvi pravil, v kolikor je to pridr-
Iz delovanja Gremija trgovcev v Kranju
Pod vodstvom načelnika gosp. Franca Sirca se je vršila v petek, dne 8. julija seja načelstva Gremija trgovcev v Kranju. Z nepopisnim zadovoljstvom se je vzelo na znanje poročilo načelnika o spremembi vlade v kateri je bil imenovan za ministra trgovine in industrije g. Ivan Mohorič, ki je znan v naši javnosti kot najboljši strokovnjak na gospodarskem polju. Soglasno se je sklenilo poslati g. ministru Ivanu Mohoriču in ministru dr. Albertu Kramerju pozdravna brzojavka.
Načelnik je nadalje poročal o poteku Lausanske mednarodne konference od katere izida so v veliki meri odvisne naše gospodarske razmere z ozirom na repara-cijsko vprašanje.
Glede davčnih komisij, ki bodo v kratkem pričele zasedati apelira načelnik na navzoče, da delajo nato, oziroma vplivajo na davčne odbornike v zapostavljanju osebnih konkurenčnih ali političnih raz-predelenj, da se davčna odmera pravično in po faktični davčni moči razdeli.
Gremijalni tajnik poda daljše poročilo
o	delovanju gremija od zadnje odborove seje. Iz tega je bilo razvidno, da je gremij izvršil več akcij v stanovskih zadevah, potom gremija so se vršile prijave obrtnih listov, kakor prepisi in kakor to predpisuje novi obrtni zakon. Stavilo se je več predlogov v zaščito stanovskih interesov,
25 let Zadruge pekov v Mariboru
Jubileji so proslave dela. Brezdelnost ne daje niti pravice do proslave niti povoda za vzbujanje spominov.
Dne 3. t. m. je Zadruga pekov za Maribor in okolico proslavila 251etnico svojega obstoja. S polno pravico; kajti 25 let obstoja pomeni pri tej zadrugi ravnotoliko let dela, razvoja in napredka.
Dne 29. 9- 1905. je na posebnem strokovnem sestanku takratni načelnik Zadruge aprovizacijskih obrtov v Mariboru Witlaczil Viljem utemeljeval nujno potrebo izločitve pekovskih mojstrov v posebno Organizacijo, ker so v skupnosti z drugimi obrti posebni interesi pekovske stroke predalo zaščiteni Njegovim besedam je začetkoma pritrjevalo samo 20 pekovskih podjetnikov iz mariborskega mesta, vendar so se že tekom naslednjega leta priključili akciji tudi peki iz področja kolektivne zadruge na Teznu, tako da se je v začetku leta 1907 mogel vršiti ustanovni zbor nove zadruge že za ves sodni okraj izvzemši 5 °bčin okrog Sv. Lovrenca n. P., ki imajo svojo posebno skupno zadrugo.
5 načelnikov je zadruga do zdaj štela. Njihova imena so: Witlaczil Viljem, Ro-baus Karel, Kovačič Alojzij, Proselc Ivan iu Horvat Ivan, ki načeluje zadrugi še
BOLGARIJA NE MORE PLAČEVATI OBRESTI
Iz Sotfie javljajo: Angleški zastopnik v
Ttju poročili
RAZGLAS.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928., št. 14402/III., o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. aprila 1932 do 30. junija 1932 naslednje nove legitimacije:
188. Borič Aleksander, Maribor — .1. Hutter
in drug, tvornica klotov, silkov, hlače-vine ter vseh tekstilnih izdelkov, Maribor.
189. Petruševič Aleks, Dubrovnik — »Alko«,
družba z o. z., izdelovanje in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana.
190. Abranšek Albin, Ljubljana — »Jugospe-
cial« L. Slanovec, družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
191. Bognš Simon, Dalj — Gajšek M., strojna
pletarna, Maribor.
192. Mihelač Djuro, Osijek — Pečnik Elza,
agentura in komisijska trgovina, Celje.
193. Ljubič Nikola, Šibenik — Stark Oton, tr-
govina z manufakturo, Ljubljana.
194. Furlan Viktor, Ljubljana — Brata Pečnik,
d. z o. z., tovarna kisa, Ježica pri Ljubljani.
195. Klein Johann, Sombor — Gozdna uprava
grofov Thurn - Valsassina, lesna industrija, Grad-Ravne p. Guštanj.
196. Fetzer Gustav, Sremska Mitroviča —
Gozdna uprava grofov Thurn - Valsassina, Grad-Ravne p. Guštanj.
197. Lesar Ignac, Ribnica — Hajny Ivan, trgo-
vina s poljedelskimi stroji in motorji, Maribor.
198. Kuhn Peter, Maribor — »Clio« družba z
o. z., izdelovanje kemično-tehničnih proizvodov, Maribor.
199. Lipšič Josip, Bjelovar — Tvornice Zlato-
rog preje C. Bros, tovarna mila, sveč, sode pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
200. Adjanin R. S., Beograd — Sitar & Svetek,
graverstvo, Ljubljana.
201. Mar Bogomir, Studenci pri Mariboru —
Vidic Joško, tovarna pletenin, Radovljica.
202. Dular Metod, Grosuplje — Tovarna mot-
voza in vrvarna d. d., Grosuplje pri Ljubljani.
203. Ibrahimovič Mehmed H., Ljubljana — Mu-
tevelič Mušan »Teheran«, orijentalni salon, prodaja preprog, Ljubljana.
204. Antlej Franjo, Nova vas — Habbe Otmar,
trgovina z manufakturo, perilom in konfekcijsko robo, Novo mesto.
205. Pušnik Franc, Vič pri Ljubljani — Habbe Otmar, trgovina z manufakturo, perilom
in konfekcijsko robo, Novo mesto.
206. Tekauc Joško, Moste pri Ljubljani —
Habbe Otmar, trgovina z manufakturo, perilom in konfekcijsko robo, Novo mesto.
207. Flerin Franjo, Zg. Kašelj — Habbe Ot-
mar, trgovina z manufakturo, perilom in konfekcijsko robo, Novo mesto.
208. Lavtar Franc, Ljubljana — Pajk Rudolf,
klobučarstvo, Ljubljana.
209. Hernet Mirko, Maribor — Tscharre Jos.,
tehnično podjetje, Maribor.
210. Žekič Djuro, Beograd — L. Slanovec xlu-
gospecial«, družba z o. z., trgovska agentura in komisijska trgovina, Ljubljana.
211. Praprotnik Ivan, Slov. Javornik — Rosija
Fonsier (zavarovalna in pozavarovalna družba), zavarovalnica, Ljubljana.
212. Zalar Ivan, Vrhnika — Lindič Josip, trgo-
vina z galanterijskim blagom, Ljubljana.
213.	Krese	Josip,	Ljubljana	—	Lindič	Josip,
trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana.
214.	Uršič	Justina, Vrhnika	—	Lindič	Josip,
trgovina z galanterijskim blagom, Ljub ljana.
215.	Frece	Milan,	Stara vas	—	Lindič	Josip,
trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana.
216. Škerl Stanko, Maribor — Pinter & Le
nard, trgovina z železnino, Maribor.
217. Molan Ivan, Volčje — Černe Anton, gra
verstvo, Ljubljana.
218.	Dular	Ivan,	Rožna dolina	— Goreč A.,
družba z o. z., trgovina z avtomobilnim, motornim, kolesnim in zimskošportnim blagom itd., Ljubljana.
219. Pezdir Roman, Ljubljana — Samec J.,
trgovina z galanterijo in norimberškim blagom, Ljubljana.
220. Piškur Ivan, Kranj — Grašič Franc, izde-
lovanje čevljev, Kranj.
221. Ilovar Franc, Medija - Izlake — Šapira
Joahim, trgovina z galanterijskim, konfekcijskim, belim in kratkim blagom, Ljubljana.
222. Miloševič Viktor A., Sarajevo — »Peka-tete« družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
223. Grešovnik Viktor, Šmartno pri Slovenj-gradcu — Kac Ferdinand, umetni mlin, Šmartno pri Slovenjgradcu.
224. Černe Jože, Kočevje — Pečnik Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje.
225. Nuss Paul, Novi Sad — Brauns Viljem,
tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
26. Stjepič Nikola A., Kručica — Rabič Teodor, izdelovanje štampiljk in grafičnih izdelkov, Ljubljana.
227. Petrič Martin, Sv. Jurij ob j. ž. — Smola Ferdo, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Sv. Jurij ob juž. žel.
228. Černilogar Franc, Ljubljana r- Dr. Wer-
ther Hinko, izdelovanje umetnih kipov iz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana.
29. Pomorišacz Čedoinir, Mostar — >Unio« družba z o. z., tovarna kem. - tehničnih izdelkov. Maribor.
230. Cene Marija, Ljubljana — Dr. Werther Hinko, izdelovanje umetnih kipov iz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana.
231. Bolte Franc, Ljubljana — Holynski Karl, fotograf, Ljubljana.
232. Rudolf Ivo, Maribor — »Mirim« Karl Zalokar, tovarna hranil, Maribor.
233. Krepel Vilibald, Ljubljana — Teršan M., trgovina z galanterijo in usnjatimi izdelki, Ljubljana.
234. Ritošck Viktor, Celje — Cotič Rudolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana.
235. Tutta Oskar, Ljubljana — Mikuš L., tovarna dežnikov, Ljubljana.
236. Pavlič Josip, Ljubljana — Jugo-Romberg
&	Co., d. z o. z., tvornica čipk, Bled.
237. Filipič F'ranc, Stražišče pri Kranju — Kušlan J., tovarna pletenin, Kranj.
238. Gravnar Nikolina, Ljubljana — »Jugo-speciak L. Slanovec, družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
239. Cene Marija, Ljubljana — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana.
240. Herzog Peter, Ljubljana — Lindič Josip, trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana.
241. Malner Rudolf, Sušak — L. Slanovec »Jugospeciak družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
242. Goriup Ciril, Maribor — Škof Romana, tovarniško izdelovanje pletenin pod imenom »Jugoekta«, Maribor.
243. Stojanovič Borivoj, Zagreb — Rabič Teo-
dor, izdelovanje štampiljk in grafičnih izdelkov, Ljubljana.
244. Dic Anton, Novi Pazar — L. Slanovec
»Jugospeciak družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
245. Lukek Jože, Ljubljana Korzun Josip,
fotograf, Ljubljana.
246. Spreitzer Valter, Ljubljana — »Alko«
družba z o. z., izdelovanje in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana.
247. Šurjak Fran, Zagreb — Verbič Tone, to-
varna usnja, Vrhnika-Sap.
248. Gregorčič Alojz, Dobova pri Št. Petru —
Leban Fran »Mina«, zastopstvo za povečanje slik, Maribor.
249. Kocmut Janko, Kranj — Bratje Hočevar
družba z o. z., tvornica gospodarskega orodja, Mekinje pri Kamniku.
250. Zorko Drago, Celje — Habbe Otmar, trgo-
vina z manufakturo, perilom in konfekcijsko robo, Novo mesto.
251. Pongrac Janko, Maribor — Westen A. d.
d., tovarna emajlirane, pocinkane, brušene in pokositrane posode, Celje.
252. Bučalo Nikola, Šibenik — Stark Oton,
trgovina z manufakturo, Ljubljana.
253. Podgoršek Josip, Maribor — Kaiser Lu-
dovik, fotografski atelje, Maribor.
254. Haider Alojz, Beograd — Paulin ing. Ro-
bert, izločanje dragih kovin na tovarniški način, Ljubljana.
255. Radakovič Nikola, Šabac — »Mirim« Za-% lokar Karl, tovarna hranil, Maribor.
256. Lavrič Josip, Ljubljana — Jelačin &
Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana.
257. Nevistič Ivan, Podcrkavlje — L. Slanovec
»Jugospeciak družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
258. Kinkel Friderik, Moste pri Ljubljani —
»Jugoslavija« splošna zavarovalna družba, zavarovalnica, Ljubljana.
259. Žun Lovro, Sušak, Voljak — Stark Oton,
trgovina z manufakturo, Ljubljana.
260. Širola Josip, Sušak — L. Slanovec, »Jugo-
speciak družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
261. Vršič Franjo, Celje — Confidenti Fric,
žganjarna in trgovska agentura, Celje. .
262. Pfeifer Ivan, Celje — Brauns Viljem, to-
varna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
263. Horvatič Rudolf, Bratinci pri Beltincih — Stark Oton, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
264. Scharf Georg, Sombor — »Hermes« druž-
ba z o. z., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
265. Novak Jakob, Ljubljana — Jelačin Ivan,
trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo, Ljubljana.
266. Faula Branko P., Prnjavor — Dr. Wer-
ther Hinko, izdelovanje umetnih kipov liz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana.
267. Zamuda Marko, Celje — Ornik L., trgo-
vina z manufakturo, kožuhovino, galanterijo, kratko robo in urami, Maribor.
268. Veber Franjo, Zavodna pri Celju — Vzajemna zavarovalnica, zavarovalnica, Ljubljana.
269. Podlogar Milo, Ljubljana — Ig. Klein-
mayr & Ferd. Bamberg, družba z o. z., trgovina s knjigami, umetninami in mu. zikalijami, Ljubljana.
270. Lenard Josip, Vel. Kikinda — Černe An-
ton. graverstvo. Ljubljana.
271. Lehovič Ana, Subotica — Pečnik Elza,
agentura in komisijska trgovina, Celje.
272. Pihler Josip, Maribor — Urbanc Feliks, trgovina z manufakturnim blagom na debelo in na drobno, Ljubljana.
273. Iszak Rudolf, Novi Sad — Hans Fleischmann & Co., »Panexsol«, trgovina z medicinsko tehničnimi predmeti, Ljubljana.
274. Gašpič Peter p. Josipa, Solin pri Splitu —
Stark Anton, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
275. Dragišič Milan, Split — Stark Oton. trgo-
vina z manufakturo, Ljubljana.
276. Stiirmer Anton, Maribor — Zorko A., trgovska agentura. Maribor.
277. Kokolj Josef, Budina pni Ptuju — Kratz
Friderik, družba z o. z., trgovina s poljedelskimi stroji, Stražišče pri Kranju.
278. Štiglic Franjo, Kranj — I. Razboršek, to-
varna čevljev. Tržič.
279. Sentderdi Štefan, Sombor — Pečnik Elza,
agentura in komisijska trgovina. Celje.
280. Verač Ivan, Križevci — Holynski Karl,
fotograf. Ljubljana.
281. Bednarik Vladislav, Ljubljana — Janežič
Anton, knjigoveznica, zaloga šolskih zvezkov in poslovnih knjig, Ljubljana.
282. Weith Karl, Ruše — »Aga-Ruše« d. d.,
tvornice acetilena in ofesigena. Ruše pri Mariboru.
283. Djurkovič Balša S., Beograd — Milarna m
svečarna d. d., tovarna mila in sveč, Ljubljana.
284. Schon Ivan, Celje — Celjska milarna,
družba z o. z., tovarna mila, Celje.
285. Novak Josip, Ljubljana — Jelačin Ivan,
veletrgovina špecerijske in kolonijalne robe, zaloga rudninske vode itd., Ljubljana.
286. Donat Šandor, Zagreb — »Kokra« tekstil-
na delniška družba, trgovina z manufakturo in konfekcijo na debelo. Kranj.
287. Zlokarnik Josip, Štopanja vas pri Ljub-
ljani — Josip Kunc & Komp., izdelovanje pletenin in tkanin na tovarniški način, Ljubljana.
288. Liiwy šandor. Koprivnica — Zdravilišče
Slatina Radenci, zdravilišče. Slatina Radenci.
389. Požar Marija, Maribor — Škof Franc, trgovina z modnim in galanterijskim blagom ter higijenskimi predmeti, Maribor.
290. Korenčan Franc, Horjul — Dr. Werther
Hinko, izdelovanje umetnih kipov iz marmorja in sličnega materijala, Ljubljana.
291. Botolen Franc, Maribor — Vaupotič Boštjan, trgovina z , galanterijo, urami m
patenti pod imenom »Triglav Import«, Maribor.
292. Kunštek Ivan, Trbovlje — Šapira Joahim,
trgovina z galanterijskim, konfekcijskim, belim in kratkim blagom, Ljubljana.
293. Stein Stjepan, Celje — Stossl Max, trgo-
vina z usnjem in sirovimi kožami, Celje.
294. Jezeršek Ludvik, Ljubljana — Medič-
Zankl, družba z o. z., tvornice olja. firneža, lakov in barv, Ljubljana.
295. Zajc Andrej, Vižmarje — Knez I.. trgo-
vina z mešanim blagom, Ljubljana.
296. Radovič Budimir, Arandjelovae — »Mi-
rim« Zalokar Karl, tovarna hranil, Maribor.
297. čolič Pavao, Doli«j — Pečnik Elza, agen-
tura in komisijska trgovina. Celje.
298. Egeresi Anton, Bačka Topola — Pečnik'
Elza, agentura in komisijska trgovina, Celje.
299. Sfiipacoff Nikola, Novi Sad — Lorant
Adolf, veletrgovina špirita, koloni jalne-ga in špecerijskega blaga, Ljubljana.
300. Kocmut Janko, Kranj — Hafner L., žeb-
Ijarstvo, Kropa.
301. Jurkovič Josip L., Senj — L. Slanovec
»Jugospecial« družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
302. Toplak Friedrich, Studenci pri Mariboru
— Bisohof Fridolin, trgovina z lesom, Maribor.
303. Schauritsch Fric, Maribor — Tscheligi Jo-
sip, pivovarna in žganjarna, Maribor.
304. Svete Martin, Moste — Gospodarska zveza.
reg. z. z o. z., trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki in žitom, Ljubljana.
1305. Lesjak Adolf, Rožna dolina — Lorant Adolf, veletrgovina špirita, kolonijalne-ga in špecerijskega blaga, Ljubljana.
306. Dražič Dragutin G., Beograd — Woschnagg
Franc in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj.
307. Lohnig Josipina. Maribor — Zupančič
Ivanka, trgovska agentura, Maribor.
308. Korošec Anton, Ljubljana — Jos. Vodnika
dediči, tovarna vinskega in špiritnega kisa, Ljubljana.
309. Samardžič Djordje V., Beograd — Samar-
džič Drag. V., trgovska agentura. Ljubljana.
310. Škerget Matija. Primskovo pri Kranju —
Hausmaninger K., veletrgovina z vinom, Maribor.
311. Boldocky Stevan, Niš — »Pekatete« druž-
ba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
312. Nikolič Radomir, Beograd — Woschnagg
Franc in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj.
313. Peternel Franc, Ljubljana — Lindič Josip,
trgovina z galanterijskim blagom, Ljubljana.
314. Herga Franc, Pobrežje pri Ptuju — Zajc
Ivan, izdelovalnica čevljev, Žiri.
315. Nikolič Nikola, Kragujevac — Zajc Ivan,
izdelovalnica čevljev. Žiri.
316. Hanzel Srečko, Murska Sobota — Stark
Oton, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
317. Kompare Franc, Škocjan — Tomažin M.,
trgovska agentura, Ljubljana.
318. Hribar Albert. Trbovlje — Orehek Malej.
trgovina z mešanim blagom Ljubljana.
319. Tekavc Ivan, Ljubljana VII. — Habbe
Otmar, trgovina z manufakturo, perilom in konfekcijsko robo. Novo mesto.
320. Biškupovič Josip, Zagreb — L. Slanovec
»Jugospecial« družba z o. z., trgovska agentura in komisija, Ljubljana.
321. Gavrilovič J. Svetislav, Ljubljana — Sitar
& Svetek, graverstvo, Ljubljana.
322. Altaraz Isaar, Split — Josip Kunc &
Komp., tovarna tkanin in pletenin, Ljubljana.
323. Medved Josip, Ljubljana — Homan Jurij,
izdelovanje sadnih in grozdnih sokov ter marmelade, Ljubljana.
324. Fink Anton, Irča vas — Vaupotič Boštjan.
trgovina z galanterijo, urami in patenti pod imenom »Triglav Import«. Maribor.
325. Jovanovič N. Radivoj, Bor — francoski
rudnik — Vaupotič Boštjan, trgovina z galanterijo, urami in patenti pod imenom »Triglav Import«. Maribor.
326. Tuttner Ferdinand, Zlata vas — Kratz
Friderik, družba z o. z., trgovina s poljedelskimi stroji, Stražišče pri Kranju.
327. Karaman Kasim, Ljubljana — Mutevelič
Mušan »Teheran« orijentalni salon, prodaja preprog, Ljubljana.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,
dne 30. junija 1932.
Predsednik: Ivan Jelačin 1. r.
Tajnik:
Dr. Ivan Pless 1. r.
.KUVERTA" it
11UB LIANA
jrlovsk3-r 2 Volarski paH
TVORNICA kuvert in KONFEKCIJA PAPIRJA
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V L | U B L I A i I
priporoča špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tndiraznovratno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telefon SL 2666 Ceniki na razpolago!
lepe orehe
6000 kg
ima za prodati ALOIS PREAZ, trgovec
ROGATEC
Pozor, tvffcvcil
Neki trgovec ln posestnik brez dolga ISie po&tenega večjega trgovca, da bi kreditiral In zalagal Špecerijsko blago za okrog 6000*- Din, na željo se mu lahko da garancija. — Ponudbe na upravo tega Usta pod Stev. 150
Trgovci, čitajte Trgovski list!
Naročajte Trgovski list“!
TISKOVINE
vseh wsl'Ammke, uradnereklam-TipWjie,časopise, knjige, večban
/icL? hilv/r in n Ara ji l’*}-"■
HcU hilre in pečeni!'
TISKARNA MERKUR
LlUBUANA,GRiGORei«VASl.a3
Vel'25-51 \ldeq ram .Tiskarna lile r kur.
Itgcvcif 5Varcča/fc	pi?*
Ivvdkah, balov e
„Togovsl	tem
Ureja <lr. IVAN PLESS. - Za Trgovakd-industrijako d. i.>MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.