'th.ija vsaki čitrtek ob 3. uii popoldne Rokopisi so ne vra-!ajo. Nelrankovana pisma se ne spre-lemaio.
Cena listu znaSa ra celo leto 4 krone, ra pol lela a kroni. Za man premožne ra celo lelo 3 krone, ra pol lota K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstri|e 6 kron.
Rokopise sprejema • Narodna Tiskarnn> v Gorici, ulica Vet-urini štev. 9.
Naročnino in ns-znpnj|p spre ] e jai a vo v Gbriči.
SemAiiška ul.St.'if>.
i /*V S
mššm
jiavemdpMvesttn
Posamezne -Sle vilke se prodajajo v tobakarnalr v Gosposka ni. 9. v ulici Silvio Pellico, v ul Polite Nuovo 9, v K apucinski ulici I v ptodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Cardueci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po potil vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XXI. letnik.
V Gorici, 17 aprila 191 T
16. številka.
Na krivi poli.
Avstrijska nemško-mažarska vlada jv doživela v balkanski vojski mnogi sramotnih porazov. Prvi pora/, je bil »s tatu s t| ti o«, ki ga je morala tiho vtaknili v žep, drugi je bil »Proliaz-k a«, pri katerem se je strašno osramotila pred vsem svetom, najnovejši pa je »Pa I i č«, ki ga je bila avstrijska diplomacija proglasila za mučenika katoliške stvari. Tiskovni urad našega zunanjega ministerstva je razglasil strašne zločine. ki bi jili bili bitje provzroeili divji srbski vojaki nad P. Paličem. Te vesti so slastno pograbili vsi nemški časopisi, liberalni, židovski in drugi. Pisali so, da so srbski vojaki P. Paliča zvezali, ga trikrat pozvali, naj se odpove svoji veri, mn »na mig popov« raztrgali s telesa obleko, ga tolkli s puškinimi kopiti, niti razbili več kosti in reber, ga polmr-tvega še enkrat vprašali, ali prestopi ali ne in ko je dejal: »Ne, ne zapustim svoje vere in ne prelomim svoje obljube«, so ga vojaki ubili z več udarci s kopiti, eden pa mu je z bajonetom prebodel pljuča. Tako se je razglašalo po nemških listih. Danes pa je konštatirano, da je vse to neresnica. Poročilo avstrijskih nemških listov o načinu Palieevc smrti je bilo od konca do kraja zlagano. Tako je Avstrija zopet pred Evropo blamirana. Sam katoliški škof v 13 a r u je protestiral proti raznim izmišljenim vestem, ki se razširjajo proti Črnogorcem proti kralju Nikolaju, ki je poznati kot pravičen vladar.
Naša diplomacija se igra z najsvetejšimi rečmi! To je velika škoda za katoliško cerkev. Ako ima Avstrija v Albaniji svoje interese, jih pač lahko na drug način uveljavi in ni potrebno, da
se postavlja za katoliškega misijonarja s takimi izmišljenimi poročili. Vse to odbija razkoluc Črnogorce in Srbe od katoliške vere in jih utrjuje v razkolnih zmotah. Mažari in Nemci bi radi imeli katoliško cerkev za svojo deklo, ki naj bi jim le pomagala v boju p roti Sl o-v a u o m.
V zadnjem času so začeli tudi nekateri nemški listi nvidcvati, da je avstrijska vlada na k r i v i pot i. Želj > po premembi v avstrijski vladi postaja vedno bolj splošna. Možje, ki so sedaj na krmilu, niso sposobni za vladanje. Skrajen čas je, da dobimo razumnih mož, ki bodo našo politiko rešili iz zagate ter jo obvarovali poloma! Tako želijo vsi, ki Avstrijo resnično ljubijo in mej temi so pred vsemi drugimi katoliški Slovenci.
Zelo koristna ustanova.
Deželni odbor je sklenil, da sc ustanovi pri goriškem deželnem kmetijskem uradu podružnica osrednje vnovčcval-nice živine na Dunaju. Zagotovljena je denarna podpora c. kr. poljedelskega 'ministerstva in pomoč dunajskega osrednjega vuovčevalnega zavoda, ki mu je tudi določen primeren upliv v kuratoriju deželne podružnice. Ustanovitev podružnice je velikega pomena za živinorejce naših pokrajin.
Važnost podružnice obstoji v tem, da ima namen posredovati pri prodajanju in kupovanju živine. Podružnica bo skrbela za objavljenjc ponudb in popra-ševauj. Podružnica bo v stalnem stiku z osrednjo vnovčevalnico na Dunaju, ki ji pojde pri vnovčevanju živine vedno na roko.
Vodstvo in nadzorstvo nad poslovanjem te podružnice bo imel poseben odbor, ki bo vsako leto poročal o svojem delovanju posebnemu kuratoriju. l a kuratorij se sestavi na podlagi sporazuma med vsemi prizadetimi upravnimi činitelji in strokovnimi organizacijami. Odbor bo odločeval glede nakupa potrebnih stavb, bo sklepal pogodbe in dogovore glede nakupa in prodaje živalic: ko namešča I potrebno osebje, določal kupčijski red, sestavljal navodila za uslužbence in skrbel tudi za krajevne zaupnike.
O tej podružnici bomo bolj natanko govorili, ko začne poslovati.
Vojna na Balkanu.
Blokada črnogorske in severoalbanske obale.
Danes teden ob S. uri zjutraj je bila napovedana blokada morskega obrežja
Voa m taliva Drina v morje. Blokada velja za vse ladije vseh narodov. Nobena ladija se ne sme v blokiranem delu približati obrežju. Vojne ladije velesil strogo pazijo na to. S tem nameravajo velesile odstraniti možnost, da bi črnogorsko vojaštvo pred Skadrom za-moglo dobiti od morske strani kako pomoč. bodisi v vojaštvu, v živilih, v mii-nieiji itd. Velesile hočejo tedaj na ta način prisiliti Crnogoro, da odneha in o-pusti oblegovanje Skadra.
SKADER.
Na pritisk velesil je torej, kakor se zdi, odnehala Srbija in namerava, pr, nekaterih poročilih, umakniti svoje čete izpred Skadra. Dotična poročila pravijo tudi. da puste Srbi pred Skadrom le težke oblegovalne topove za slučaj, da bi
Cruogora hotela sattU: nadaljevati obleganje Skadra. Iz Cetinja se pa poroča, da črnogorska vlada ni dobila od Srbije še nikakega obvestila, da bo umaknila svoje čete izpred Skadra. Minolc dni je bila pred Skadrom vojaška komisija, ki si je ogledala položaj iu je imela baje tudi konštatirati, ali bi bilo črnogorsko vojaštvo (okoli 2(1.01)0 mož) v stanu samo iu z vspehom nadaljevati obleganje.
Crnagora tie odneha pod nobenim pogojeni.
Med drugim je citati v cetinjskem uradnem listu: »Crnagora ne odneha glede Skadra pod nikakim pogojeni. Opetovano smo izjavili, da hočemo raie umreti nego odpovedati se Skadru. -Brez Skadra bo Crnagora umrla, a u-mrla bo častno.«
Bombardiranje se je zopet pričelo.
Nekaj dni je počival vojni ropot pred Skadrom. Po zadnjih poročilih pa se je bombardiranje baje. zopet pričelo. Vidi torej, da se Črnogorci prav nič ne zmenijo za grožnje cele Evrope in za nje idilično blokado črnogorskega o-brežja.
Blokada Cetinja.
Dunajska agencija Herzog poroča iz Kotora, da je avtomobilna zveza med Kotorom iu Cetinjem prekinjena. Tudi tranzitni promet skozi Crnogoro je ustavljen. Vedeti je treba namreč, da dobiva Kotor največji del svojih živil ravno iz Crnegore. Torej si mora sedaj Kotor poiskati nove zalagatelje živil.
Konflikt s Crnogoro bo rešen v prihodnjih dneh.
»Magdeburger Ztg.« pravi, da je neki ugledni ruski diplomat izjavil, da se bo polegel črnogorski konflikt že v prihodnjih dneh.
Smudinskv:
Nekaj iz naših gozdov.
Bilo je lansko zimo o Božiču. Zunaj je bil mraz, da je drevje pokalo iu da so se po rebri skale lomile. Pri Zavetniku v gostilni je pa bilo kaj prijetno: peč je bila dobro zakurjena in z rdeče pobarvanih miz se je cedilo rumeno vino.
Pri okrogli mizi tam v kotu so sedeli možje in možakarji doma iz hiš in hišic okrog Predmeje same čudne osebine; med njimi je bil Lazkar, oni divji lovec, ki je vstrelil srno, skuhal m spekel lepodišečo pečenko, pa povabil oskrbnika I rnovskega gozda, da mu jo je pomagal snesti. Čudno kaj nc pa resnično!
Bil je torej med njimi iu vsi so imeli vprte svoje poglede vanj, zmigavali z rameni in liiu pritrjevali. Besede pa ni bilo slišati na en meter daljave nobene: imeli so bolj tihe pogovore, kot pač delajo divji lovci.
Kar naenkrat je pa Lazkar vstal iu sc počasi približeval drugi mizi. kjer sta
sedela dva orožnika. Ko je pritapa! prav do njih mize. jih je kaj vljudno pozdravil.
Bog jim daj en dober večer, gospodje orožniki.
Bog daj. Bog daj, očka!
Kaj ne, oni so šele pred kratkim prišli k nam. Eh, Bog jim daj tukaj dobro srečo; vsak stan ima svoje križe in težave. Ej, vejo gospodje, tukaj pri nas bojo še marsikaj novega videli in siišali. Kaj so že znabiti videli tiste velike gozdove tam za Predmejo.
Nekaj smo že videli, pa še ne
mnogo.
lij. gospodje to so veliki gozdovi, pa. da vam povem kar naravnost, noter po gozdeh so taki rujavi psički, pa niso prav za noben dobiček, samo škodo delajo; mladim smrekeam objedajo vršičke in še marsikaj druzega, pa saj bojo že videli kako in koliko. Pa vejo. gospodje orožniki, že marsikateremu teh psov sem prikrajšal življenje. Pa naj poslušajo gospodje, če jih je volja.
In orožnika sta v nekem blaženem zadovoljstvu primaknila svoja stola prav tik njega in ga prosila naj pove. kako da je krajšal tem rujavim psičkom srnam življenje. Mislila sta namreč, da se ga je mož nalezel in da se bo sam izdal in ovadil.
Pa je nadaljeval Lazkar:
Vejo, gospodje orožniki, to je bilo lansko jesen. Lepa noč je bila. da malo takih, svetlo je bilo zunaj kot čez dan. V takih večerih res ne morem spati, pa sem šel iu poklical mojega Cenčka; vejo, moj Čenče bo šele pravi lovec, ko dorastc, že sedaj s svojini desetim letom je tako izučen, da ne vstrcli nobenkrat zastonj. No pa sem ga poklical. Kaj ne Čenče, dobro bi bilo. da greva? Fant je bil hitro v ognju. Dobro. dobro, to jih bova nocoj! '
In so šla, vejo gospodje, tje proti smrekovi Dragi, pa saj oni ne vejo, kje je to, no pa bojo že zvedeli. Ko sva prišla tja na tisto ravnico, se pripaše cela čreda tiste rujave golazni. Dej. pomeri Cenček. ena je zadosti saj več tako trn moreš nesti. Fant pomeri in \ streli svojo, in/ svojo, tli se pomudilo pet mi- j
mit iu že sva jih imela na rami. Pa greva tako ene četrt ure. kar poči tam Predmejo puška. Kaj si slišal Čenče, rečem fantu: najbrž, da je vstrelil gospod iz Predmeje, ko bi naju zalezoval. 'Teciva proti domu, kar naju noge nesejo. In vejo, gospodje orožniki, majhen je moj Cenček iu srna je bila velika in težka, pa je vendar tako tekel, da je bil vedno vštric mene. 'Tako sva torej srečno prišla domov, tisto golazen sva pa zakopala v hlevu v listje, da bi je kdo ne izvohal.
Tedaj sta pa orožnika izvlekla svoje zapisnike češ imava ga tatiča. Le čakaj, boš že delal pokoro za svoje lovske grehe. Ko je pa Lazkar zagledal zapisnike in spoznal njune misli, ni pomišljal dolgo, ko je rekel s prav otožnim glasom.
In vejo kaj. gospodje orožniki, ko sem jih tako zakopal v listje sem sc zbudil.
In zasmejala se je cela soba. Divji lovci pri okrogli mizi so bili tako zadovoljni s svojini mojstrom in voditeljem, da so pili in sc smejali še dolgo v noč; Lazkar je pil in se smejal ž njimi.
Strašen položaj v Škodni.
Iz Podgorice se poroča »Reielispo-sli", da so ušli štirje katoličani i/. Skad-ra. preplavajoč Skadersko jezero. I i štirje pripovedujejo, da je dosegla beda krSčanskega prebivalstva v Skadrn svoj vrhunec. Molumiedanei posedujejo še nekaj živil, ki jih pa skrbno hranijo. Ker vlada pomanjkanje moke. jo izdelujejo kljub protestom zdravnikov i/. lanenega semena. Umrlo je že mnogo katoličanov v sled lakote. Skaderski posadki poveljuje sedaj Altiš l.oltia, \' Skadrn rojen Albanec. Zadnje bitke so bile jako krvave. Črnogorci so začetkom zavzeli več utrdb, a so jih morali pozneje zopet zapustiti. Okolo 2(10(1 Turkov je našlo smrt v teh bitkah. Mesto je na več krajih močno poškodovano. Pazar je po-' polnoma porušen. Stolp katoliške stolnice je podrt, Frančiškanska cerkev in en samostan sta močno poškodovana. Nadškof Sereggi se mnogo trudi pri razdeljevanju podpor ter navdušuje prebivalstvo. Kljub neznosnim razmeram ni-slišati v Skadrn uiti besedice o predaji.
Orožna draginja v Čniigori.
i/. Cetinja se poroča, da vlada v Črnigori grozna draginja. \ sled tega ie lakota tako velika, da ležijo po vaseh ženske in otroci po ulicah, oslabljeni od pomanjkanja živil. Pomanjknje živine, žita, krompirja, sploh vsega: minolo zimo so vse porabili. Mnogo žensk in o-trok hodi prosit miloščine v bližnje av strijske vasi.
Premirje pri Cataldži.
Med Bolgari in Turki se je sklenilo v minolili dneh lodnevno premirje. Zato počivajo tamkaj vojne operacije, ki no prvem premirju tudi niso bile nič kaj živahne. Pri Btilairu vlada tudi mir. tako da se lahko smatra le Skader kot edino bojišče.
Severna in severovzhodna albanska meja.
Včeraj so zastopniki velekabinetov avtentično obvestili balkansko zvezo o sklepu velesil glede severne in severovzhodne albanske meje. Krivda, da se to ni zgodilo že preje, leži po zatrdilu avstrijskih časopisov zopet na Rusiji, ki tako dolgo ni doposlala svojini zastopnikom pri balkanskih državah potrebne instrukcije. Črnogorsko - albansko mejo bo po informacijah iz zunanjega ministrstva tvoril greben severnih albanskih Alp (gorovje Prokletije). Močvirnata pokrajina Hoti ob skadrskem jezeru pripade Črnigori. Reka Bojana ostane pod Albanijo. Mesto Peč so velesile prisodile Črnigori, Djakovico, Prizren iu Dibro dobi Srbija. Vsa ta meja bo ležala tik ob meji teh mest. tako da pripadejo vsi sosednji kraji Albaniji, torej tudi rodovitna dolina Ljuma pri Dja-kovici. Pač pa dobi Srbija, kakor se zatrjuje, tudi mesto Struga pri Ohridskem jezeru.
Danes nadaljuje veleposlaniška reu-nija v Londonu posvetovanje glede določitve južnih albanskih mej. Težkoče so večje nego je bilo pričakovati.
Vlogo, katero je igrala Avstrija poprej pri vprašanju določitve severnih mej, je sedaj prevzela Italija, ki je izjavila, da pod nobenim pogojem ne more privoliti, da bi grško ozemlje segalo dalje, ko do reke Kalamas. severno od Janine. Mesto Koriea z okolico zahteva Italija in ž njo vred cela trozveza. za Albanijo.
Nova Albanija bo štela okolu 750.000 prebivalcev.
Mir.
Posredovanja iti posvetovanja 'a mir se živahno nadaljujejo iu vspešuo razvijajo. Na vseh straneh je čutiti neka odjeiiljivost. kar znati, da je balkansko ljudstvo brez izjeme plemena že - itr vojske. Optimisti ;o celo mnenja, da s ho sklenil definitivni mir v prihodnjih desetih dneh.
Politični pregled.
Za odpust rezervistov.
/v i šilili odbor češke agrarne stranke je skLnil pozvati vlado, da naj takoj odpošlje n.i dopust rezerviste oziroma da naj odpusti vsaj kmečke rezerv iste.
Atentat na španskega kralja Alfonza MII.
V nedeljo jcf neki mlad človek iz-prožil v Madridu na španskega kralja, ko se je ta vračal od inšpekcije vojaštva, tri strele iz revolverja. Nobeden strel ni zadel. Kralj je nadaljeval svojo pot med burnimi ovacijami množice na svoj dvor. Atentatorja in še tri druge osebe, ki so osumljene, da so v zvezi z atentatorjem, so aretirali. Atantator je 22letni kolar Rafael Sanclics Alegre.
Pri zaslišanju je izjavil, da ga je pri pogledu na kralja gnala nepremagljiva moč. in je potegnil iz žepa orožje ter je izprožil proti kralju. Aretirali so tudi ljubimko atentatorja, ki pa pravi, da kra pozna komaj 10 dni in da ne ve prav nič o njegov ih naklepih. Zraven atentatorja je stal neki l ične Pack. Aretirali so ga. ker je stal zraven atentator'1.!.
I 'a c k je Francoz in je poučeval nek.ij mesecev francoščino v Madridu. Zadmi aretiranec je nek neznanec, ki je imel ob času atentata tudi revolver v roki. Ta osumljenec pn molči in nečc ničesar iz-pov edati.
Splošni štrajk v nclgl.il.
Na Belgijskem je izbruhnil splošni štrajk. ki se dan na dan širi. V Bruslju štrajka sedaj 05.000 delavcev. Tudi v drugih mestih se število štrajk lijočih vedno vcea. Vojaštvo je pripravljeno, d' onemogoči vsako nasilje.
Darovi.
.i u b i I c j u i d a r o v i z a »S 1 o v.
S i r o t i š č e«:
P. n. gg.: Marija Pernič, (iorica 1 K; Ličan Katarina 30 vin; Kragelj Valentin župnik 11) K; Rijavec Alojzij .M) vin; Marija Pajntar 30 vin; za prodane razglednice 10 K 20 vin; preplačal srečke g. L. Lukežič .so vin.; Neka oseba 50 K; A. S. 4 K. (3 K za »Šolski Dom« in 3 K za »Alojzijevišče«).
Za sklad »Slovenskega s i r o t i š č a«:
P. n. gg. v L e v p i: Štefan Pertovt 1 K, Lucija Skrt 0(1 v, Marija Ipavec 40 v, Alojzija Boltar I K. Štefan Pavdaž 1 K, Mih. Skrt 1 K, J. Bavdaž 1 K. Val. Bavdaž 1 K. Gregor Skrt I K, Ant. Kofol 1 K. P. Testen 1 K. Ant. Bavdaž 1 K, Al. Testen I K. P. Bavdaž 1 K, Mar. Skrt 30 v, Kat. Pavšič 30 v, Ani. Skrt 30 v, Lucija Bavdaž 30 v, Lucija Testen 30 v, Iv. Skrt I K. P. Skrt 1 K. Št. Skrt I K, Iv. Brezavšček, krčmar, 2 K. Št. Berlot I K. M. Stanič 1 K. P. Skrt 40 v. Fr. Skrt I K. .los. Levpušček I K. Fr. Levpušček 1 K. Kat. Kumar 20 v, Andr. Čibej I K, .los. .lug 50 v, Mart. Skrt 1 K, Regina Skrt 20 v, M. Skrt 20 v. Iv. Skrt 20 v. I. Levpušček 40 v. Ani. Berlot 30 v. Alojzija Humar 20 v. Jožefa Levpušček 20 v, M. Levpušček 30 v, M. Levpušček 20 v. Jožefa Lipicer 40 v. Št. Šuligoj (Lokovcc) I K. Bizjaki: Marija Štrekelj 40 v. Ana Skrt 1 K. Iv. Skrt 50 v, Fr. \ idie 00 v. Ter. Longo 50 v. M. Škrt I K. Karolina Skrt I K. Senica: Šuligoj 40 v. Štefanija Ipavec 40 v. M. Ipavec I K. Ana Ipavec I K. Mar. Šuligoj 20 v._M a r k i č i: Štefanija Skr: 4« v. št. Žabec ’o v, M. .hkončič ! K. Fr. Mavri 50 v.	(Halje prih.)
I ’ i : S v. i. n , I : e j ital ralo ss K 08 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda p;‘d slavno vi: do Njega Veličanstva cesarja Fr. Jožefa L!
Domače in razne vesti.
Razpis volitev v noriški deželni zbor. Heželnozborske volitve so torej uidi uradno že razpisane.
1. Volitev poslancev splošnega volilnega razreda hodne 13. julija 191.1.
Morebitne ožje volitve se vršijo dne
20.	julija 1913.
2. Volitev poslancev kmečkih občin dne 24. julija 1913.
Morebitne ožje volitve se vršijo dnč 29. julija 1913.	iAs
3. Volitev poslancev mest, trgov in iudustrijalnili krajev bo dne I. avgusta 1913.
Morebitne ožje volitve se vršijo dne (). avgusta 1913.
4. Volitev poslancev trgovske in obrtne zbornice bo dne 9. avgusta 1913.
Morebitne ožje volitve se vršijo isti
dan.
5. Volitev poslancev veleposestva I o dne 10. avgusta 1913.
Morebitne ožje volitve se vršijo isti
dan.
Bolezen sv. Očeta. Zdravstveno stanje sv. Očeta vzbuja v Rimu precejšnje vznemirjenje, kar je v očigled visoke starosti (7N let) vrhovnega cerkvenega poglavarja tudi razumljivo. Sinoči ob
7.	uri in tri četrt izdano poročilo o papeževem zdravstvenem stanju pravi, da je sv. Oče včerajšnji dan preživel mirno in brez mrzlice. Telesna temperatura 37". Kataralna afekcija sc ni poslabšala. Splošen položaj se smatra za razmeroma ugodnega.
Novi roreški škof. V zadnji št. našega lista smo pisali, da kažejo znamenja, da bode imenovanje novega pore-škega škofa v najkrajšem času izvršene.'. To se je tudi zgodilo, kajti, kakor se poroča z Dunaja, je uradni list imenovanje dr. Pederzollija, župnika pri novem sv. Antonu v Trstu novim poreškim škofom, že objavil.
Za dunajskega nadškofa je imenovan prelat P i f f I.
Novi odbor »Zveze slov. kolonov« bo imel seio dne. 27. aprila v Gorici, v prostorih »Slov. katol. del. društva.« , Vsem županstvom političnega okraja goriškega. C. kr. ministerstvo za notranje poslove je naznanilo, da neki Maksimus Neumayer namerava v južni amerikanski državi Para, Brazil, kolonizirati ob železnici Braganca (Estra-da de Ferro de Braganca) ležečo pokrajino z avstrijskimi fzselniki. Hotičui okraj pa ni primeren za evropejske iz-selnike zaradi skrajno neugodnih zdravstvenih razmer Svari se torej pred izseljevanjem v omenjeni okraj.
Slana. Včeraj in predvčerajšnjim imeli smo slano skoro po celi deželi.
Da je napravila ta slana na poljskih pridelkih. posebno pa na sadju in na trti mnogo škode, to je enkrat gotovo. Nikakor pa ni res, hvala Bogu, da bi bila slana v naših Brdih pokončala vse poljske pridelke in posebno vinski zarod, kakor so to pisali nekateri slovenski listi. V goriški okolici je slana hudo škodovala vrtni zelenjadi; osmodila je tudi hudo krompir, a to slednje še ni tako o-sodepolno, ker je gotovo, da se bode krompir še popravil, le zakasnil se bode za nekaj dni. kar je tudi škodljivo za krompirjev eksport. Drugače je pa slana bolj hudo nastopila v nižavah in na zemljiščih okoli voda. En kos slabe letine je že to, ali da I i Ivla slana pri nas uničila ves poljski pridelek, to pa ni res in posebno po Brdih ne.
Županstvu v Devinu je deželni od-hor naznanil, da ne more dovoliti, da bi davčna občina Medjavas zgradila na lastne stroške župnišče v Štivanu, leda !>i se obvezali cerkvena, kakor tudi politična občina, da pripoznati, da se je delo izvršilo na ime cerkvene občine: županstvu se dalje svetuje, naj si priskrbi zagotovilo, da bo duhovnik, po-
tem ko bo zgrajeno župnišče, stalno nameščen v Štivanu in da bo tudi tam stanoval. Ali bo to koristno?
2ivnostenska banka, podružnica v Trstu otvori s I. majem t. I. svojo ekspozituro v (iradežu, ki bo poslovala do 15. septembra t. I.
Slovenski romarji v Rimu. V pon-deljck je sprejel slovenske romarje v Rimu namesto papeža, ki uc sprejema romarjev zaradi bolezni, papežev državni tajnik kardinal Merrv del Val.
Dva nova konjeniška polka se u-
stanovita v Avstro-Ogerski.
Šolski otroci so dolžni obiskovati verske vaje svojega veroizpovedova-nja. Neki trgovec na Moravskem ni pustil svojega otroka, ki je hodil v tamoš-njo šolo, k maši in tudi ne k spovedi iu obhajilu. Okrajni šolski svet je očeta kaznoval na 20 K. ker je spoznal njegovo ravnanje kot protizakonito. Deželni šolski svet je razsodbo potrdil, na kar sc je oče pritožil na državno sodnijo iu izjavil, da je šolski svet kršil zakon, kateri daja državljanom versko svobodo. Državna sodnija jc pa to pritožbo odklonila iu utemeljila svojo razsodbo tako, da se v danem slučaju zakon v resnici ni kršil. Tedaj so otroci dolžni obiskovati verske vaje svoje vere in sta-nši, ki hi to zabranjevali, zapadejo kazni.
Velikanska škoda radi sedanjega mraza. Štajerski listi poročajo, da je sedanji mraz napravil po slovenskem Štajerskem ogromno škode. Vsi vinogradi so skoro popolnoma uničeni, škodo cenijo sedaj na 20 inillijonov kron samo pri trtah. Seveda ni čuda, da je šlo toliko mladja in brstja po zlu, ker današnje vesti poročajo, da je bilo videti na vsaki vejici ledeno svečico in temperatura je kazala 5“ pod ničlo. Razim trte je uničeno skoro vse sadno cvetje po celi štajerski deželi. S Kranjskega poročajo enako žalostne vesti, ker je tudi tam padlo snega okoli 20 cm. V Ljubljani je potrgalo telefonske žice, na Dolenjskem pa napravilo veliko škodo na ti-tali in sadju. Na Češkem so bili. kakor se poroča, povsod hudi meteži in skoro ni kraja, kjer bi ne bila ta nepričakovana zima kaj škodovala. Z Bavarskega poročajo o pravi decemberski zimi. V Monakovem je bil radi snega deloma ustavljen cestni promet. Reči moramo, da kaj takega se ni zgodilo že dolgo in prizadeti kraji so prav bridko oškodovani.
426 K je požrl. V vlaku med Zagrebom je bilo nekemu potniku ukradenih 420 K. Ko je zapazil, da nima več denarja, je dal ustaviti vlak. Aretirali so dva sopotnika, ki sta bila osumljena tat- ‘ vine. Pri telesni preiskavi niso našli pri njiju ničesar. Pozneje pa je enemu njiju imenom Korpor, postalo slabo in je izpovedal, da je požrl ukradeni denar, in sicer : štiri bankovce po 100 K enega po 20 K in tri komade po 2 K.
Pot okoli sveta za 5 kron zamorc napraviti, kdor čita današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži« ter na podlagi zanimivega poročila, ki se vsakomur pošlje brezplačno, naroči u-godno skupino srečk, s katerimi v srečnem slučaju že tekom meseca rnajnika zadene pet glavnih dobitkov.
Listnica uredništva, (i. dopisnik iz Volčjega Grada: Nagrade za vzorne hleve, gnojišča itd. se niso še razdelile, ker ni dobil deželni odbor dosedaj še drugega obroka državne podpore. Prošnje za brezobrestna posojila se nahajajo z dotičnim operatom vred pri c. kr. namestništvu v Trstu. Vsaj one za noriški politični okraj. Kaj jc s sežanskimi, ne vemo.
(i. dopisniku iz Pulja:	Vaš dopis
hvaležno prejeli, a žalihog za danes prepozno. Bog in sreča junaška!
Darovi za "Alojzijevišče" in darovi za Narodni muzej" z Bovškega prihodnjič.
Priloga »Primorskega lisfa" šl. 16 z dne 17. aprila 1913.
(SOSPOPOV PAN.
OZNANILO.
21. apr. Anzehn, šk., cerk. uč. (1109), Anastazij, patr. (528), Bruno, sp.;
22. apr. Soter, pap. (174). Kaj, pap. (296);
23. apr. Jurij, muč. (303), Adalbert (Voj-
teh) šk., muč. (997);
24. apr. Fidelis -Sigmarinški, m. (1622), F.gbert, duh. (729);
25. apr. Marko, evang., muč. (67), Krmili, šk. in op. (737);
ta dan procesija sv. Marka;
26. apr. Klet, pap. (91), Marcelin, pap. (304), mučenca;
27. apr. V. nedelja po Vel. noči, Pere-grin, duh. (1345), Cita, dev. (1272); evangelij: »Kar boste prosili v mojem imenu«.
Javno češčenje Najsvetejšega bo
27. apr. v Škrbini in v Zgoniku.
Procesija sv. Marka.
Leta 589 je bila v Rimu velika povodenj. Reka Tibera je prestopila bregove, preplavila velik del Rima iu okolice. Močvirje in vročina — Rim je v gorki deželi! pa zelo pospešujeta razvoj kužnih bolezni. V Rimu se jo prikazala grozna kuga, ki je mnogo ljudi pobrala ,tudi papež Pclagij 11. je umrl leta 590 za to kugo. — Ljudje so kar cepali, začelo se je komu zdehati, ali kihnil je in padel. Od tedaj je navada, da pravimo »Bog pomagaj!«, kedar kedo kihne. Kuge res ni več, a, če Bog pomaga, gotovo nikomur ne bo škodilo, zato ljudje križe čez usta, kedar se jim zdeha - tudi nič hudega, čeravno dandanes nima več prvotnega pomena — da le kake vraže ni vmes!
Leta 590. je bil zbran za papeža Gregor I. Ker kuga le ni hotela jenjati, naročil je tridnevno procesijo, v kateri so nosili podobo Matere božje, katero je naslikal sv. Lukež, kakor pravi ustno izročilo. Klicali so na pomoč vse svetnike. — Litanije vseli svetnikov so že bile znane, dasi v krajši obliki — in tretji dan, ko so šli ravno mimo mavzoleja Hadrijanovega (mavzolej = nagrobna stavba), se je prikazal vrh strehe an-gelj, ki je vtikal svitel meč v nožnice v znamenje, da je konec kazni božje.
Od tedaj sc imenuje to poslopje še dandanes »angeljski grad« in v spomin tega čudežnega dogodka stoji še vedno vrli strehe velika, pozlačena podoba an-gelja, ki vtika meč v nožnice. Zgodovina nas spričuje, da je po omenjeni procesiji kuga v Rimu in v okolici pojenjala.
Papež (iregor Veliki pa je naročil, naj se vsako leto na dan sv. Marka enake procesije opravljajo ter molijo ali pojo Litanije vseh svetnikov.
Ta procesija je torej s p o k o r n a.
Leliko si mislimo, kako so vrele i z srca pri oni procesii v Rimu besede: »Oospod vsmili se, Kriste vsmili se, Bog Oče nebeški, sv. Marija« itd. in »Vsega hudega, svoje jeze itd. Reši nas o Gospod« in »Jagnje božje — zanesi nam o Gospod!« Saj je znano, da sila uči moliti in ti so že žalovali po tolikih rajnih sorodnikih in sosedih, iu vsak trenutek so pričakovali, da se njim samim leliko enako pripeti.
Dragi bravci! Ali nimamo morda tudi vzrok iz dna svoje duše klicati: Oospod, vsmili se nas! Kedo sme reči, da ni zaslužil kazni božje? Ali naj res čakamo, da pride kaka huda sila, morda celo smrt, ki nas bo še le učila moliti?
Kedor ni slep, bo že leliko marsikje ž e opazil kazni božje — hudo sušo -dolgotrajno deževje slano in pozni mraz toča pogorišča vojska se tudi kaže od daleč, tudi kuga je bila že blizo menda bi že bil čas, da se ljudje zavedo, da je nad nami Nekdo, ki ima šibo že pripravljeno za nepokorne otroke ali če hočemo reči drugače: da
angelj Gospodov že vleče meč iz nožnic.
Vdcležujmo se te iu enakih procesij vestno in prosimo iz srca: »Vsmili se nas, zanesi nam« iu vemo, da Bog skesanega in potrtega srca ne zaviv.c. »Kličite me v dnevu stiske in uslišal vas bodem.«
Razstava cerkvene obleke. Bratov ščina Vednega češčenje priredi od 2 V aprila do 30, aprila t. I. razstavo cerkvene obleke v ulici Barzcllini h. št. 2. Vstop vsakemu prost v tem času od
8.	12. in od 2. 5. Opozarjamo na to razstavo vse, zlasti pa ude te bratovščine. ki naj le gredo pogledat, kaj se naredi z onimi deseticami, katere darujejo — čast. duhovščina pa se bo leliko prepričala, da nam ni treba od drugod naročevati cerkvenih paramentov, naša delavnica ne zastaja za tujci. Podpirajmo domače delo! Ravno o priliki javnega češčenja S. R. T. je lepa prilika pridobivati ude naši bratovščini čim več udov bo tem več dušnega dobička, a tudi tem več gmotne podpore za revne cerkve.
ISKRICE.
Ne malčki in ne velikani, nc tepci iu ne modrijani, nihče se smrti ne ubrani
V nevarni bolezni se duša ti strezni.
Pazljiv i na malenkost bodi, tudi ta ti leliko škodi.
Huda je morilka kuga, a požrešnost jo užuga.
Marsikaj se v temi sveti, kar čez dan ni za prijeti.
Srečo drugih pisano gledaš,
ker se lastne ne zavedaš.
ZA KRATEK CAS.
V srednjem veku se je marsikedo pečal z znanostjo, kako narediti zlato iz drugih tvarin — imenovali so tako»lju'.li »alhimiste«.
Eden teh je posvetil papežu Leonu X. (1513—1521) spis, v katerem se ši-rokoustno baha, da je znašel kamen modrijanov ter, da pozna umetnost delati zlato. Se ve, da to ni bilo res, bila je le bolj »nobel« beračija; pričakoval je. da bo papež prav globoko segnil v žep, ter ga za njegovo umetnost prav bogato nagradil.
Papež Leon pa prinese globoko in široko toda p r a z n o v r e č o ter mu jo podari in pravi: »Zlato znaste delati sam, torej ne rabite druzega, nego vrečo, da boste imeli kam hraniti.«
Alhimist pa ni bil tacega daru nič kaj vesel.
Novi vek.
Romantičen igrokaz v petih dejanjih,
Spisal %*
(Dalje.)
Peti prizor.
Prejšnji in Gregor pl. Skopak.
Štefan G o m i š č e k (gre namestnikovemu odposlancu nekoliko naproti): Dobro došli!
Gregor pl. Skopak: Prosim, le nadaljujte svoje razgovore.
Štefan Go m išče k: Dovolite nam, da kot zastopniki ljudstva, ki je tu zbrano, povemo svoje želje in zahteve. (Klici: Ne govorite v našem imenu! Mi vas ne poznamo!)
Gregor pl. Skopak: Kaj želite?
Stefan G o m i š č e k: Kmetsko ljudstvo zahteva olajšav. Robot je toliko, da kmet ne more več obdelovati
svojih zemljišč. Poleg tega zahteva gospoda /.a se vse, kar je najboljšega, da ne ostane kmetu, ko gnilo sadje in gnilo grozdje. S kmeti postopajo oskrbniki ko z živino. Najbolj trpe tisti kmetje, ki so pod benečanskimi gospodarji. Gosp. odposlanec, tu je nujno potrebna pomoč.
Gregor pl. S k o p a k: Kmetsko vprašanje je bilo urejeno z dekretom I. 1537. Ciljem pa, da se na shodih dotikate verskih vprašanj.
Štefan G o m i š č e k: Verske reči so vestna zadeva vsakega posameznika. Vsakdo naj dela po svoji vesti. Naj pove tu Janez Hlede in naj pojasni, kako se godi ubogim kmetom kljub vsem vladnim dekretom.
(Dalje prihodnjič.)
Mestne novice.
»Mladinoljub«. Odbor društva »Mla-dinoljub« v Gorici naznanja, da je prevzel podpredsedniške posle g. 1. B e n i-g a r, vodja »Malega Doma«, tajniške posle pa g. dr. J. Ličen.
Nezaupnica goriškemu muuieipiju. Tržaško namestništvo je, kakor'poroča neki tukajšnji italijanski list, odklonil ) proračun goriške občine. S tem je namestništvo izreklo nezaupnico upraviteljem goriške mestne občine.
m In spet je priletela huda klofuta goriškemu magistratu. Z Dunaja se poroča, da je ukazalo notranje minister-stvo tržaškemu namestništvu, naj odvzame goriškemu magistratu vse priprave za bodoče deželnozborske volitve in naj jih poveri enemu uradniku c. kr. namestništva v Trstu. — Tako smo čitali v današnjih dnevnikih. Ce je to res, potem je zelo žalostno za gospodo na goriškem municipiju, da uživa tako malo zaupanja pri naj višjih dunajskih krogih.
Rozina je sam prišel v tukajšnje zapore. Rozina, za katerim je bila izdana kakor je znano tiralnica vsled ovadbe, da je poneveril pri okrajnem šolskem svetu za goriško okolico velike svote denarja in o katerem se ni do danes nič vedelo, kam je izginil, se je v soboto zj. ob 7. uri in pol sam predstavil g. oficialu Neffatu, ki mu je odkazal v tuk. zaporih primerno stanovanje.
m Karbolno kislino je pil v samomorilnem namenu 25 letni kovač Karol Bitežnik v neki tukajšnji gostilni. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem položaju. Zastrupiti se ie hotel zaradi družinskih neprilik.
m Edini srebrar v Gorici, ki ima slovenski napis, je g. Lipicer v stolni ulici v cerkveni hiši. Priporočamo ga vsem cerkvenim oskrbništvom prav toplo. — Ko si napravijo tudi drugi slovenske napise, že naznanimo.
mOdprti lekarni. Od 20. do 27. t. m. bodeta imeli ponočno službo lekarni G i-r o n c o I i - Po n t’o n i.
Iz goriške okolice.
Koroški in goriški Slovenci na Sv.
Gori. Kakor smo že v sobotni št. »Gorice« sporočili, je prišlo v soboto v dveh posebnih vlakih 1200 koroških Slovencev iz podjunske in rožne doline na Sv. Goro ob najhujšem dežju, vetru in mrazu. Na Sv. Gori so bili skoraj vsi romarji pri sv. spovedi in pri sv. obhajilu. V nedeljo ob 6'/2 uri so imeli slovesno sv. mašo in pridigo. Govoril je veleč. g. dr. Lambert E h r I i c h. Ko je končalo njih sv. opravilo smo prišli v procesiji na Sv. Goro goriški Slovenci, in z ozirom na neprijetno mrzlo vreme v še precej obilnem številu. Koroški romarji so nas čakali pred cerkvijo in so nas lovesno sprejeli. Kmalu nato je ob-državal veleč. g. dr. A. Pavlica cerkveni govor za goriške in koroške Slovence. katerega je množica (okoli 2000 oseb) z napetostjo poslušala, nakar je
sledila sv. maša, pri kateri je pel mešani zbor »Kat. del. društva« in društva »Skaluica« iz Gorice. Ker je bila že pozna ura in ker je pokrival svetogor-sko trato za cerkvijo sneg iu je brila še precej ostra burja, se shod za cerkvijo ni vršil. Pač pa je govoril v cerkvi po sv. maši veleč. g. dr. Ar n e j c, čiga>' govor je segel poslušalcem globoko v srce. Okoli 10. ure so se koroški romarji podali proti Gorici iu ob 12. in pol popoludne so se s posebnima vlakoma, ki sta bila s slovenskimi zastavicami okrašena, odpeljali proti Koroškemu.
Iz Brd se nam poroča dne 16. t. m. da je občinsko starešinstvo kojščanske županije v svoji seji dne 9. t. m. soglasno izjavilo, da je županija /. vsemi svojimi cS davčnimi občinami pripravljena, stopiti v društvo z ostalimi briškimi občinami za nabavo dveh automobilov, ki bodeta po Brdili občevala med Gorico in Korminom, samo da se v promet no zvezo spraviti tudi občini Kozana iu Vipolže. Ako bi se pa ne zedinile vse občine za ustanovitev takega društva, je starešinstvo za to, da se združita koj-ščanska in števerjanska županija in si nabavita za sedaj en automobil, ki bode vozil po dogovornih določilih obeh prizadetih starešinstev. V obeh slučajih sprejme starešinstvo sorazmerni del nabavnih in drugih stroškov na račun županije.
Ob enem je starešinstvo naročilo županstvu, naj z dobro utemeljeno violo naprosi vis. c. kr. vlado, vis. deželni zbor in cestna odbora goriški in kormin-ski, da naj se z vso vnemo zavzamejo za zboljšanje cest v Brdih in ker ni pričakovati, da dobimo v to pokrajino \ doglednem času zaželjeno železnico, naj bi se pa vsaj njena glavna prometna žila od Soškega mosta skozi Pevmo, Kojsko, Dobrovo, Medano do Kormina sprejela v državno upravo in kot državna cesta tako korenito uravnala in popravila, da bi v vsakem oziru popolnoma ustrezala automobilnemu prometu. Kojščansko starešinstvo je s tem svojim vsestransko premišljenim sklepom o-značilo pot, po kateri je hoditi tudi vsem drugim briškim občinam, da se z združenimi močmi pospeši osebni in blagovni promet v Brdih in s tem zagotovi boljša bodočnost tej rodovitni pokrajini.
Kmetijsko predavanje bode v prihodnjo nedeljo dne 20. aprila v Št. Fr-janu ob 4. uri popoludne. Po tem se bode govorilo tudi o automobilni zvezi v Brdih, o kateri je pričakovati, da bode izdatno pospeševala sadno kupčijo.
Kot član cestnega odbora za goriško okolico je imenovan g. Alojzij F o-g a r in sicer kot največji davkoplačevalec v cestnem okraju.
g Nedolžen. Iz zaporov so izpustili Ivana Cjan iz Štandreža, o katerem smo svoječasno poročali, da je bil aretiran, ker je bil osumljen tatvine. Ustavilo sc je tudi proti njemu naperjeno kazensko postopanje.
g Vinarska in gospodarska zadruga v Šempasu bode imela redni občni zbor dne 27. aprila t. I. ob jedili uri popoldne v zadružnih prostorih v Šempasu. Dnevni red po pravilih. Načelstvo.
g Kojsko. Bela nedelja je bila letos pri nas krvava. Na Verhovlju spopadli so se vojaki in mladenči; v Kojskem pa vojaki in možje. Nasledek obeh spopadov je bil, da so imeli orožniki obilo dela in zdravniki v Gorici.
Tudi iz slabega izvira večkrat dobro. Govori se, da se bodo morale odslej krčme zapirati že ob 9. u. Želeti ie. da bi se to vresničilo. ker drugače bomo še marsikako krvavo nedeljo doživeli.
Dne 13. t. m. pop. po blagoslovu smo imeli predavanje; udeležba bila je povoljna: pri drugi priliki želimo, da bi bila obilnejša.
Dne 14. aprila imeli smo zelo občutljiv mraz in led je v senci bil cel dan.
Nedolžna opazka v »Prim. Listu glede velikodušnega daru 6 K, ki ga je
tukajšnji sodovičar in voditelj sokolov poklonil »Sl. straži«, vzdignila jc uredništvo »Nov. Casa« iz sedla. Kolikošna občutljivost! Zelo hvaležni smo dopisniku iz Kojskega v zadnjem >1'rim. L.« za odločen odgovor in pojasnilo, ki ga je dal »Nov. Času«.
Pripoznamo, da je »N. Č.« organ Orlov in da svojo nalogo hvalevredno izvršuje, pa zaraditega menimo, da nima še oblasti odrekati pravic drugim li-j toni pisati kaj o zadevali Orlov. Odkritosrčno povem, da me je prezirljivo dotikanje »P. L.« v odgovoru dopisniku \ zadnjem »N. Č.« globoko zabolelo. K čemu to!
Naši Orli so se dobro odpočili; na-djanto se, da se bodo zdaj lotili dela iti nam priredili kako veselico po dolgem odpočitku. Ne dajte se osramotiti od nasprotnikov!
V nedeljo po popoldanski službi Božji imeli smo na plaeu prav lepo zabavo. Spopadla sta se orel in star sokol. Uzrok spopada jc bil ta. Star orel piknil jc v cerkvi sokoliča, ker se je nespodobno obnašal. Stari sokol (oče sokoličev) napade nemudoma, ko pride iz cerkve starega orla, češ kaj ima 011 pikati njegovega nadepolnega sokoliča? Stari orel je nato starega sokola tako opikal, da se je moral potuhnjeno umakniti in ljudstvo se je umikajočemu staremu sokolu smejalo. Žalostno pa resnično. Nauk:	Kakšen drev, takšen sad.
Drugi nauk: Učitelji, duhovni, ne dotikajte se sokoličev iti sokoličic!
Kaznovana šala. Franc Frančeškin iz Sela jc vzel svojemu prijatelju v Vrtojbi dvokolo in se hotel odpeljati domov. Na poti pa ga je ustavil orožnik i;i ga privedel v goriške zapore. Čeravno je trdil, da je napravil svojemu prijatelju le šalo s tem, da 11111 je vzel dvokolo je bil kljub temu obsojen te dni na 5 dni zapora.
Iz ajdovskega okraja.
a Velika škoda vsled slane na Vipavskem. Na Vipavskem je napravila minule dni slana po vinogradih veliko škodo. Trtni poganjki, ki so bili ponekod celo več prsti dolgi in na katerih je bilo videti lep zarod so ponekod uničeni. Huda burja, ki je razsojala v petek iu soboto je potresla skoraj vse cvetje s sadnega drevja. Vinogradnik in sadjerejec gledata z žalostnim očesom na škodo, katero je provzročila slana.
a Lokavec. V nedeljo 2(1 t. m. ob
3.	in pol priredi kat. slov. izobr. društvo lepo predstavo pri cerkvi, 11 Ved drugim burko: »Poštna skrivnost« ali »Začarano pismo« za moške vloge in posebno lepo igro v 3 dejanjih »Večna mladost in večna lepota« za ženske vloge. N tej igri bodo tudi žive slike. Tli bo res prava in poštena zabava!
že zopet je odšlo minuli teden 10 naših Ijudij v Ameriko s trebuhom za kruhom. Doma jim sicer ne manjka dela in zaslužka, a tje jih zvabi nesrečno zlato pa svoboda, ki se pa nekaterim spremeni v žalostno sužnost.
a Zaradi javnega nasiltva je bil aretiran Anton Dornik iz Šmarij ter odveden v goriške zapore.
Iz kanalskega okraja.
Kolodvor v Plaveh se razširi, ker
zaradi velikega prometa ne zadostujejo več sedanje tračnice.
700 K deželnega prispevka (kot obrok) je nakazal deželni odbor županstvu Ročinj za zgradbo ceste Rudence-(irapce.
Sina bivšega župana kanalskega, poslovodjo Križničevih tovarn v Pod-melcu, ki so v koilkurzu, Alojzija Križniča, ki je na sumu, da je izvršil razne goljufije in je pred meseci izginil iz Ka-
nala. pripeljali so v petek v goriške za pore iz Belgrada, kjer je bil, kakor smo svoječasno poročali, aretiran.
Iz tolminskega okraja.
t Iz liribo\ nam poročajo, da so imeli minulo soboto pravo pravcato zimo. Sneg in burja sta gospodarila v hribih. Vse se je stiskalo in grelo za pečjo. Sneg in zmrzal sicer nista napravila mnogo škode, ker drevje in polje še večinoma spi zimsko spanje.
t Požar v Podbrdu. V petek o polnoči je izbruhnil požar v Podbrdu pri krojaču .luriju Munih. Zgorelo je vse. Sodi se. da je nastal požar vsled še pod pepelom tleče žerjavice. Ponesrečenec je bil zavarovan.
t Iz Idrije ob Bači. Pretekli teden jv: ..mrl 281etni mladenič Peter Kovačič. Bil je občespoštovan, kar je kazal sijajen pogreb. N. p. v 111.! Pogosto nas letos obiskuje smrt. Od novega leta sem pobrala je iz naše sredine že 15 oseb. To jč mnogo, ker šteje naša majhna vasica le okoli 500 prebivalcev.
V nedeljo, 13. t. 111., so se naši mladeniči stepli in so 21-letnega fanta Alojzija Kovačič tako stepli, da je moral iskati zdravniške pomoči. Ali bo kedaj pamet srečala take divjake?
Iz kobariškega okraja.
kbd Iz Sedla. Tudi tukaj ob Nadiži nismo prav med zadnjimi, kajti tudi pri nas se je začelo duhovno življenje bolj razvijati. Zelja, ki smo jo že dolgo gojili, se nam je izpolnila, ko se je na praznik varstva sv. Jožefa pri nas ustanovila Marijina družba za žene. Sprejetih je bilo 5(1 žen. Veselje je zasijalo na obrazu vseli vdeležcncev. Marsikateri ženi, ki ni še pristopila v Marijino družbo, je bilo žal. zakaj ni tega storila. V slavnostnem govoru nam je naš g. vikar razložil potrebo in korist Marijine družbe za posamezne osebe, za cele družine, kakor tudi sploh za eelo duhoviiijo. Marija pomagaj k stanovitnosti v dobrem!
Iz cerkljanskega okraja.
Umrl je v Jesenicah pri Obidu v du-hovniji Orehek g. Martin Kokošar, oče preč. g. župnika Kokošarjaj Bival je navadno pri preč. g. župniku, a jc hotel po velikonočnih praznikih obiskati tudi svojo hčer Marijo v Jesenicah, 'l am st je prehladil in dobil pljučnicoj ki ga je spravila v grob. Dosegel je 79 leto. Bil je podpornik »Slov. katol. delavskega društva« v Oorici. Izrazil je željo, naj se njegovega pogreba udeleži društ. zastava sv. Jožefa. Ta želja se 11111 je kljub veliki oddaljenosti izpolnila I »ruštvo je posalo na pogreb v (»bloke deputacijo z zastavo. Umrl je sicer 'r duliovniji Orehek, a bil pokopan v svoji domači duliovniji v Oblokah. Pokojni Martin je bil mož stare korenine, razumen,skromen,prijazen in postrežjiv.Ko je šel v gore, je povedal, da se vrne za delavsko procesijo na sv. Goro, ki mu je bila zelo priljubljena. Bog je obrni! drugače. Njegova duša se jc podala, kakor trdno upamo, na večno goro, v sveki nebesa.
Preč. g. župniku in vsem sorodnikom izražamo srčno sočutje.
Iz bovškega okraja.
Županstvu Srpenica je nakazal deželni odbor 270(1 K (kot nadaljni obrok) za zgradbo vodovoda.
b Iz Bovca. 1'ukajšnji voditelj šole, g. Kristijan Bratina, trpel je vže leta sem na posebni želodčni bolezni, ki je bila vedno hujša in hujša, tako da se je po nasvetu tukajšnj. občinskega zdrav-
nika odločil podvreči se operaciji. Velikonočni pondeljek odpeljal se je v tržaško bolnišnico iu pripravljali so ga do pret. srede na operacijo. Ta jc menda dobro bila izvršena, a operirani je ni preživel čez en dan. V četrtek t. j. in. 1. m. izdihnil je dušo. Bil je previden se sv. sakramcuti za umirajoče in kakor se poročil umrl je tidan v božjo voljo. Po-, greb je bil v Trstu pret. soboto ob 3h. Sv. maše zadtišnice opravile se bodo v Bovcu. Pokojnik zapustil jc o otrok, od kojili je hajmlajši komaj dobro leto star. Bog tolaži udovo in zapuščene otroke!
Rojen je bil I. 1857 v Štomažu na Vipavskem, obiskoval gimnazijo v Oo-rici, izstopil iz V. šole v učiteljišče (prc-parandijo), ki je bila tedaj še v Gorici iu končal I. 1875 učiteljsko izobrazbo v Kopru. Služboval je po raznih krajih tolminskega glavarstva in.sicer v Kobaridu, Kredu, na Srpenici, pri Sv. Luciji, v Tolminu in poslednjih 23 let v Bovcu. Za 2 leti imel bi 40 let službe mi bi obhajal 25-letnico službovanja v Bovcu toda Bog je hotel drugače in ustavil življenje vže sedaj. Naj počiva v miru!
Č. g. Štrukelj še vedno čuva posteljo. Mu jc sicer nekoliko boljše a prevelika šibkost 11111 ne dopušča še vstati. Morda ga bode toplejše solnce vzdignilo iz postelje.
Nenavadno vreme imeli smo tukaj zadnje dni. V noči med petkom iu soboto napravila sc je strupena slana, ki jc cvetju dreves gotovo zelo škodovala. V soboto je pa tako snežilo, da bi pri zmrzlih tleh merili sneg kar na 1 111. — Bati se je, da je ne le cvetje sadja vni-čeno, marveč tudi seme krompirja tam, kjer je postavljeno po bovški navadi manj globoko v zemljo. Torej nič kaj dober začetek pomladi.
b Nemški krčmar v Bovcu. Nekdaj slovensko Jozovo gostilno vzel je v najem nek nemški Korošec, ki baje le malo zna slovensko. Ni zadosti, da se »Siidmarka« šopiri na Predel-u, da se precej sliši nemščine na Strmccu, da v Logu Nemkinja toči vino in streže slovenskim gostom. Tudi izborno narodni Bovec mora(občutiti nemški »Prang nach Siiden«.
b Umrl je v Podklopcih pri Bovcu skoraj 80letni posestnik in čebelorejec Josip Šulin.
Iz komenskega okraja.
km Sveto. Dne 12. t. 111. smo imeli volitve gospodarskega sveta. Izvoljeni so sami možje S. L. S. Nasprotniki se niso vdeležili volitve. 13. t. m. smo imeli navadni cerkveni shod. Blagoslovila sc je zastava ob navzočnosti komenskega g. župana. Želimo, da bi le možje posnemali sveto družino, kakor jo predstavlja z a stav a.
km S Krasa. Pred časom je bil jako čislan teran, dandanes pa je florjan. Le krčmarji še dobro cenijo teran iu si-cer po 1.20 K I. medtem ko ga udobijo v kmečkih kleteh po 60 vin. I. Začele : o osmiee po 8(1 vin. I„ ki dobro vspevajo.
km Rubije. Vsled gorkih duevov ie vsa narava pognala: 12. t. 111. pa jc nastala pravcata zima. Sneg ie pobelil više hribe ostra burja piha, led pritiska trta in sadno drevlje zlo trpi.
km Komen. Naši liberalci so raztrobili v »Soči« debelo laž, da je komensko starešinstvo razpuščeno. Res je, da je vsled izstopa liberalnih starešin iz starešinstva sedanje starešinstvo nesklepčno. Vkljub vsemu temu pa starešinstvo ni razpuščeno in je le županstvo dobilo nalog, da do preteka sedanje županstve-'ne dobe, namreč do meseca julija, vse pripravi, da se bodo zamogle vršiti nove občinske volitve koj po preteku triletne županstvene dobe. To je torej tisto zadoščenje, o katerem kvasijo liberalci v »Soči«. Ker smo s to odredbo tudi mi
zadovoljili, smo torej zadovoljni mi in liberalci iu tako je prav.
Postajališče v Vižovljah nima nobene dovozne ceste. Pripravljajo se prvi koraki, da se taka potrebna cesta zgradi.
Iz sežanskega okraja.
Nepotrjen sklep. Starešinstvo v Sežani je sklenilo nakupiti za 200.000 K delnic bodoče električne železnice Opčine—Sežana. I )ežclni odbor pa tega sklepa ni potrdil, ker ni dana šc nobena konkretna podlaga, kako se bo to podjetje financiralo.
s Tomaj. Od Velikenoči sem smo imeli v Tomaju že štiri javne plese. Pa se govori iu toži o mizeriji?! Pri plesih so se vršile razne nepodobnosti, o katerih bom mogoče prihodnjič kaj naznanil. —
Iz korminskega okraja.
Županstvu Biljana jc dovolil deželni odbor, da zajme 14.000 K posojila za zgradbeni prispevek ceste Dobrovo-Vi-polže-Št. Ferjan.
Za vikarijsko poslopje v Fojani je nakazal deželni odbor v Oorici 1300 K okrajnemu glavarstvu kot deželni prispevek.
kr Iz zapadnih Brd. — Zdaj vemo! »Novi Čas« št. 15. trdi, da jc »Prim. L.« najmanj poklican vtikati se v našo mladinsko organizacijo. Počasi! »Prim. L.«, ki nam je najbolj priljubljen, je imel in ima še vedno pravico delovati za krščanskosocialno organizacijo — tudi mladinsko in grajati napake, ki jih zapazi bodisi na katerem-koli. Kdo je več žrtoval za »orlovsko« organizacijo na Primorskem ko ravno duhovniki — pristaši »Prim. Lista«? To vemo v B r d i h najbolje!! Želeti bi bilo, da bi »Katoliško tiskovno društvo« napravilo v uredništvu »Novega Časa« red, da ne bo treba več čitati takih stvari, kini s o z a j a vnos t. Ali ne vidite še, kako sc liberalci smejejo? Pri vsern tem smo pa dopisniku »Prim. Lista« iz Kojskega hvaležni, da je morebiti proti svoji volji, izsilil iz uredništva »Novega Č.« tisto izpoved. »Prim. List« nima pred očmi osebnosti, ampak dobro stvar. To se je pokazalo zlasti sedaj, ko je tako mirno, stvarno in ljubeznjivo nastopal v tisti zadevi s- Kojskega, dočint se mu ie nestvarno in razžaljivo odgovarjalo. Dopisniku iz Kojskega čestitamo. O11 ni imel namena žaliti koga, ampak storiti dobro. »Prim. List« pa prosimo, naj se le, kakor do zdaj, vzstrajno vtika v vsn našo organizacijo, tudi 1111 a d i 11 s ko. Za to 11111 bomo hvaležni, (iospodje oko-lu »Novega Časti«, v a r u j t e se b a-barij, ako hočete res koristiti ljudstvu! Delujmo složno, ne za osebne časti ali koristi, ampak za ljudsko dobro!
kr Iz zapadnili Brd. V noči od nedelje na pondeljek je pri nas in v okolici zamrznilo mlado rastlinje: solata, re-dič, grah, bob in krompir. Led je bil debel do 2 milim. Lepo cvetje jc smojeno
upamo pa vendar da se nas Bog usmili in prizanese če tudi nismo vredni.
Nekateri so že lani porabili I e -t o šn j c črešnje!
1200 K (kot prvi obrok) je nakazal deželni odbor županstvu Medana za zgradbo napajališča.
Za vsa v svojo stroko spadajoča dpla se toplo pri^oročaslavnemu občinstvu v mestu in na deželi
IGNACIJ MALI
črevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. 6. GORICA
Zaloga galoš in gamaš.
Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki.
loterijske številke.
Dunaj. . . . 22. 42. 53, 50. 40. Orailce.........JO,	72,	70,	17,	12.
Trgovina z usnjem
v Kapucinski ulici št. 2 Pri Lizi".)
Podpisani priporočam sl občinstvu v meslu in na dežeii svojo trgovino z usnjem, imam usnje ia najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
Viktor Toffoli-Sorica
prva zaloga oljkovega olja
Via Tuatro 16. •• Via SeuiDirio 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Nizza, Onoglja.
Cene so sledeče:
.ledino olje ....	liter	Kron	1.04
Namizno olje . . .	„	„	1.12
Istrsko oljkino olje .	„	„	1.20
Valona...................... „	I.2S
Bari	„	„	1-40
Oneglia	,,	„	1.60
Lucca.......................  „	2
Nizza	„	„	2.40
Sprrjemu naročilu tor pošlljn frank« im dum, kakor tudi na dežele in izven države.
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom javno iskreno zahvaljuje vsem, ki so povodom smrti rajnega očeta
MARTIN-A K0K0ŠAR
na kakoršen koli način pokazali svoje sočutje — zlasti duhovnim sobratom, kat. delavsk. društvu v Gorici, ki se je kljub daljavi z zastavo vdeležilo pogreba, uradnikom pri Montu, postajenačelniku itd. Bog platiI
I. Kokošar, v imenu cele druž ne.
Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje
Alojzij Tavčar
v Dutovljah okraj Sežana
zapriseženi sodni Izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
Cene zmerne.
j*«"
In
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši „Qoriške ljudske posojilnice'1 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava.
Postreiba točna, domača in cene konkurenčne.  — ■	—
—r Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole
L.
T
role. J
=4-
Prave
Cebelno - voščene sveče
in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč.
MED za pitanje čebel in za zdravilo
priporoča udani
J. Kopač, svečar v Gorici.
SREČKE V KORIST »SLOVENSKI STRAŽI".
5 glavnih dobitkov
90000, 40000, 30000, 20000 in 20000 K, oziroma fr. in lir.
zadene tekom meseca inajnika
v srečnem slučaju že v vplačilom samo 5 kron. kdor naroči izborno kupino 5 srečk na 70 mesečnih obrokov po 5 K.
15 žrebanj vsako leto!
Zahtevajte obširno majnikovo poročilo o srečkah! Iz njegove vsebine: Za eno krono 100000 frankov! Poročilo razpošiliu in naročila sprejema za ,Slovensko Stražo" g. Valentin Lrbančič. Ljubljana.
da lasnica cerlivmili posod In inr^venege orodja
Fr. Leban Bariča,
Magistralna ulica šteu. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delav-«ico cerkvenega orodja In cerkvenih posod »večnlkov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja tranko. —
Najboljše in najmodernejše sukno aa moške in volneno aa ienske obleke ran-bošilja najceneje Jtugoslov. raapošiljalna
R. STERMECKI v Celju št. 304.
Vzorci in cenik čez .tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Pomladansko in letno blago
se kupi najceneje pri domači tvrdki
IVANČIČ & KURINČIČ
GORICA * Gosposka ulica štev. II
došlo je ravnokar razno najmodernejše blago za ženske in moške obleke po zelo nizkih cenah. Velika izb er raznega perila, kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače. Oglejte si zalogo brez da bi bili primorani kaj kupiti. — Vzorci se pošiljajo proti vrnitvi
franco na dom.
Pomladansko zdravljenje.
Koncentriran sirup iz sasaparile.
Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse krepilne snovi sasaparile in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih.
Gerta t steklenice 1 K 40 vinarjev. Koncentriran sirup iz sasaparile (Jodurato) 1 K 60 viri.
Dobiva se edino v
lekarni CRISTOFOLETTI v Gorici.
0 Martin Poveraj
strokovni krojaški mojster TRAVNIK 5 — GORICA.
O
Vseh nas oblači po zadnjem kroju ter ima na razpolago vsakovrstno blago, izgotovljenih oblek in vse priprave za vojaški in civilne obleke.
m
lia
■M
»CENTRALNA P0S0JILNKA“
REGISCROVATTA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVEZO
3Z5Z50E3E3F V GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5°J». Daje članom posojila na vknjižbo po 0 », na menice po 7%. na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih mo K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorsv Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od S. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
*m
\
ivv a
^0TR05W MOM
fk-vmtih.f
Vspešen boj
proti peronospori, proti Škodljivcem sadnih drevoa, krompirju in drugim rastlinam si; popol-___________________.	noma	doseže	z
Mayfarth-ovo samodelno brizgalnico 5yponia
nadalje posebna izdelava vinskih in sadnih stiskalnic UKU-KIFLES, hidravličnih stiskalnic, mlinov /.a rcbljaiiju trt in sadja popolne kletarske naprave kako-, tudi vsakovrstni stroji in orodje najboljše vrste za kmetije
& ll.
Ivornice kmetijskih strojev
Dunaj, II., Taborstrasse 71.
Frankohrod a. SI.	lterolin. ,	Pari/
Obsežen ihistrovan cenik št. 055 brezplačno in poštnine prosto.	Iščejo	se	zastopniki.
Patentirani strešniki „Ancora“.
napravi na navednih gladkih strešnikih (Fiaclizle^el) se soiiež S patentiranimi „Ancora". strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis ! Cene jako primerno I Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m m
ffajboljša priporočila !
Izključno zastopstvo za go- rv rj •	GorlCa,
rISki, tolminski in vipavski \J* ZjdJCO Gosposka ul. 7. okraj ter za Kras:	i^ruN	lil/,
Kolumbovo jnjce za krhanji' streh!
1‘iitom ženljalne iznajdbe, ki se perfektno /,vi*/.o cele strehe. - ■
po-
Denarja ni
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na :
Josip Batič, llirsba Bistrico.
(Kranjsko.)
Alojzij Gril, mizarski mojster v St. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
^ Odlikovana pekarija £ /(in sladčičarna ^ jfa
J K. Draščik S # *
£ v Gorici na Kornu $
(v lastni hllt)	£
Uvranje naročila vsakovrstnega a. ! peciva, torte, krtlave za birmano«	j
♦ In poroke, pince Itd. Prodaja	!
različna fina vina in likerje na	|
drobno ali orlg. buteljkah. Pri- ■ j
• porova *e ul. obilmtvu. Cen*
Jako nizke.	j
 ____________________________________  i
Svoji k svojim!	Svoji	k	svojimi	:
MIHflEZ. TURK	;
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po j zmernih cenah.
ODLIKOVANA r-jdJKARNA
s&mm=
Gorica, vla Formica
■a priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposel n S spoštovanjem	E.	Jakin
(Josip terpin
naslednik Antona Potatzky
! v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
! Najceneje kupovanje nirnberškega in ; drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
{Potrebščine za pisarne, kadilce in j popotnike. Najboljše šivanke in ši-j valne stroje; potrebščine za krojače in ; črevljarje. — Svetinjice, rožni venci j	in	mašne	knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
; Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kra-|marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi, j P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev
Očala
i kovosti natanjčno pul&s	i
zdravniških predpisih, j dalnogledo in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje.
Vse po zmernih cenahgpriporoča
JAKOB ŠULIGOJ,
urar c. kr. državnih železnic
v Gosposki uTci štev. 25 v Gorici.
*€*■€>€>©■€>€>■€>*
*1 Prva ulovenska trgovina z jedil-V	n im blagom
$ Anton Kuštrin, $
»nom (Jj
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba
0’ točna in solidna. Na željo odje- jl. malcev v mestu se blago do- fjj stavlja na dom.	j*
Pošilja se po železnici in pošti. Q
Prva Goriška
petna (specijalnfi) trgovina platnenega in lioniliažastGga Map
H. WALLAND
Gorica - Gosposka nlica št. 17 v hiši Orzana - Gorica
(prej Via Stretta 4.)
Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniški) zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo lil drobilo po stalnih tovarniških cenah in sicer
v veliki izberi
sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace).
Različne keverfe, plahte in kovlre!
Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči. brisalke itd. itd.
ZAJAMČENO 33
iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti!
Znano najboljše blago! Strogo solidna postrežba! Popolnoma nova zaloga!
Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem
H. VVALLAND,
Gorica, Gopka nlica št. 17 ? hiši Orzana
prej Via Stretta 4.
j:
OOOOOOOOOOOOG OOOOOOOO
a	Trgovina	železnina
8 PINTER & LENARD
v	Gorica	—	Rašteli	št. 7 — Gorica
0
OOOOOOOOOOOOOOOOOO OOO
ooooooooooooooooooooo
priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad pocinjene žice za trte. trnjeve žice, razne mreže za ograje itd., nosilce (traverze), cement, srsalke (pum-pe) kovanje za hiše in druge stvari te ntroke. Zagotavljamo točno domačo postrežbo in nizko ceno.
oooooooooooooooooo*
Izdalatel' in odgovorni urednik J. Viaipoliek v Corici
Tiska .Nnrr.jna Tiskarna* v Gorici (odijov. L. Lukežid.