UČITELJI PRIPRAVNIKIIN NJIHOV POLOŽAJ Mlajši rod Mlajši učiteljski rod se že dokaj časa bori za restavriranje našega učiteljišča, ker vidi, da res v marsičem vcč ne zadošča. Zato pa, ker jc morala mlada gencracija študirati na učiteljiščih, ki marsikomu niso po volji, ne more in mu tudi ni dovoljeno, da jo v slabem smislu kritizira. Krivico dela mladim učiteljem oni, ki trdi, da ne zna mlad učitelj učiti kmeta kmetovati, da ni umen sadjar, trsničar ali drevesničar, da ne zna čebelariti itd. Zavoljo tega neznanja (čeprav tudi mladi učitelj dobro čebelari, ima vzorne drevesnice in ...) je lahko vseeno odličen učitelj. Poglavitna je Ijubezen do naroda in mladih duš, katere vzgaja. Mnogokrat se čuje, da je bil ta ali oni stari učitelj res pravi učitelj, ker se jc dobro naučil kmetovati in to učenost tudi učil poverjeni mu narod. Res je; tudi to je potrebno. Toda poglavitno je, da človek postane pravi človek. Ni prvi in poglavitni namen učitelja, da iz kmečkega otroka napravi samo dobrega orača ali umnega govejerejca, v prsih bi pa imel kamenito srce za vse, kar je lepega in dobrega. Mlado učiteljstvo ni naše. Ono ne razume kmeta. Našega otroka bodo čisto skvarili. Učijo ga same neumnosti. Take očitke mora mlajši rod dan za dnem čitati in poslušati, med tem, ko dela z vsemi silami za tctn, da bi se zboljšalo obupno stanje našega kmetovalca. Posebno za onega, ki zasluži le 8 din dnevno, ki ima deco boso in nago, ki nima sredstev za zdravnika. Za onega, fci spi po hlevih in vlažnih kočah, kjer je leglo jetike in podobnim boleznim. Mladi rod preveč dobro pozna onega, ki v resnici obdeluje polje in vinograde raznim bogatim kmetom. Kdo drugi, kot pa mladi rod učiteljev zbira statistike, ki jasno kažejo neznosno stanje podeželskega človeka. Izrečite objektivno sodbo o mlajšem učiteljskem rodu, ki spoznava vsaki dan bolj, da je neuspeh v vseh šolah ravno v nemogočem socialnem položaju našega pravega poljedelstva. Ali naj učimo kmetovati z umetnimi gnojili, če jih nihče kupiti ne more. Ali naj uči mo vse bolj podrobno o vsemogočih poljedelskih strojih, če pa v vasi niti enega ni. Učiti pa moramo brczpogojno o orodju, ki ga je v vasi največ in katerega rabi vsak. To orodje je motika, s katero se poljcdclski člo vek 14 ur dnevno muči za 8 din in malo pijače. Povcjte nam oni, ki pravite, da ne raz umemo kmeta in kmetovanja, kako naj opišemo v praktičnih gospodarskih znanjih to orodje, ki dela žuljave roke in prikliče debele znojne kaplje na suh in sestradan obraz. Ali naj govorimo o železu in ročaju? Ne! Učiti nam je o l.jubczni do zemlje in do dela ter plemenititi otrokovo srce. Veditc pa tudi, da mlajši učiteljski rod ne vzdihuje. On dela in bo delal, dokler ne bo v življenju zmagal. Pae pa zahteva samo eno — svojo pravico! Vsi učitelji so apostoli velike ljubezni do kralja, naroda in države. To delo opravIjamo z največjim veseljem. Eno pa nas greni in nam ovira razširjevanje evangelija ijubczni. To je zagrenjenost! Zagrenjenost, ki se je rodila od pomanjkanja nam najpotrebnejšega za življenje. Vi vsi, ki odločatt o našem socialnem.' položaju, nam morate priti v pomoč, siccr boste vzeli iz naših ramen veliko odgovornost, ki jo imamo od trenutka, ko smo postali učitelji. K.