Poštnine piatane v gotovini.
Posarne«!« Številka 1 Bin.
Uredništvo in v Spodnji Qriz št.
Plača in te
Gornji Radgoni, ... — Teiefo.; št. T.
v Gornji Radgoni.
infiala ¥$šši§c 'fetrtek slutraj.
Neodvisno Risiila obmejnih Slovencev
12. Štev.
Naročnina znaša za celo leto 32 Din, za pol ■ ena 16 Din, za četrt leta 8 Din, mesečno 3 Din. Inserati po dogovoru, sicer pa: mali oglasi do 20 besed 5 Din, za vsako nadaljno besedo 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek.
torkln Radgona, dne 20. marša 1924.
¥1. let®.
(V tastai zadevi, k! briga juvnost.)
„Ako me kdo polije z ; golido gnojnice, ali j mu naj vrnem z enako mero — medu"? ‘ J. D. j
Mariborska tetka „Straža“ je i
Püfflmiip	n	difilli	DDÜ	Iavatinski vladika in 5« nekateri,	j za oropano čast ie betvico zadoš-
I ajglUifjv	II	silili	iujia j kateri imajo morda Še edini .nekaj	i čenja, ampak naperili strele
smisla za dobro stvar. Poleg vsega	j ogabnih laži, obrekovanja, zasra-
sem — ne na ljubo osebam,	j movanja in natolcevanja (kako
ampak iz spoštovanja d o	j krščansko !) na mojo neznatnost,
načel stranke SLS trt polna	j ki vam je postala nevarna. Bog
leta urejava! list popolnoma Ivam poplačaj stotero! zastonj! Merodajni in vplivni	Sedaj pa moj „ormožki roman“,
ljudje so mi rekli, da je t® sicer	j o katerem ta krat (1. 1912, torej
lepo in idealno, da pa sem s	| pred 12 leti) ni pisal noben drug
stališč« praktičnosti: bedak. Tudi	j časnik, kakor pokojna „giftn*
■Ro daljšem premirju „uhvatila" po svojem mnenju mastno kost, ker se je eden „upornih" podpisal s polnim imenom, pri čem pa si ni mogla kaj, đa ne ošvrkne tttlt mojo malenkost. Da cen j. čitatelji vidijo smisel in kakovost napada in stvarnost odgovora, citiramo dobesedno dotično nt-'iico (št. 31. od 12. t. m.), ki se glasi :
Nekaj odgovora mlademu dopisniku. Iz. Ormoža poročajo: V zadnji „Murski Straži“ piše Ivo Rojs ml. o nehvaležnosti SLS. Mladi mož najbrž ne razločuje SLS od Omotano v,’ oziroma boljše rečeno, »dbornikov Posojilnice in Kletarskega društva. SLS ne more in ni nikdar odobravala lokalnih sporov, pač pa je skušala vse take spore izgladiti. Zakaj v Ormožu ni šio, čivkajo vrabci na strehi. — Čudimo se, da g. Bende v „Murski Straži“ priobčuje take neresnične dopise, ko so mu armožke razmere prav doloro znane. V Ormožu smo dobili ob vsaki priliki pod nos nek roman, o katerem so pisali liberalni časaiki, v katerem je igral g. Bende ulogo glavnega junaka. Takrat je bil g. Bende in osebe, ki so bile zapletene v ta roman, še vsi pristaši SLS, danes niso več, kriva je pa bila seveda SLS takratnih razmer, ne osebe — med njimi Bende — ki so se izkazali kot slabi pristaši, kot trhle veje, katere so morale odpasti, ker so stavile svoje osebe višje kot načela stranke.
Nato odgovarjamo : Nesramna M in podla neresnica je, da bi kedaj skušala SLS izgladiti lokalne spore, ampak je v danih slučajih (Ormož, Gornja Radgona) še vlivala olje na ogenj. Rajši je .pustila pasti list, ki je po priznanju odličnih osebnosti in dveh cerkvenih knezov pripomogel stranki do sijajnih volilnih uspehov. Skušala je politično in živ-Ijensko onemogočiti mojo malenkost, (in tona ljubo osebam, ne pa načelom stranke!) dasi vedo gg. pri vodstvu, da sem hodi! bedak — za tuje interese v ogenj po kostanj, se dalo ozmerjati, tožiti, pretepavati in osovražiti. te vse t© niti za „Bog plačaj"! Gg. so pozabili, da niso nikdar niti vinarja dali za list, izjemno .g dr. Hohnjec, ki je po možnosti ved-o primaknil dobrohotno w0j ob us ter ljubljanski in sed - di
to s trn vtaknil „ein guter Esel“ j krota" — prošlu!! „Štajerc", iz brez mrmranja v Žep, ker sem ] katerega črpate svoj napad na bil in sere še prepričan idealist | mene. — Roman! Moj Bog, kdo po reku pesnika: Ne samo kar j pa še ni doživel vsaj enega ro-veleva mu stan, kar more, to | mana v svojem življenju?! Že mož je storiti dolžan! — Zaso- ? pri krstu je'boginja Usoda zatražili so me pristaši in zasfop- j šepetala moji častiti botri in sta-niki stare, predpotopne reakcije remu, častitljivemu župniku, naj (nazadnjaštva), ljudje, ki sami ne j me kar krstijo za Romana . . . store ničesar za ljudstvo, vendar | (Nomen, omen!) Svojih „roma-pt bi radi žareli v luči tuje de- j nov" se nič ne sramujem ! Ožar-iavnosti, požrtvovalnosti in trudov. j jeni so z nimbom lepote in !ju-Iz lokalnega spora, ki je v verigi ! bežni. — Če pa posegate v moje sporov in uporov le majhen, riè- ] privatno Življenje in spravljate znaten člen pa je vzrastlo v iz- j moje človeško nagnjenje d o žen-mučenem srcu svetlo spoznanje: j škega spola v stik s politiko, — Bedak, čemu kulukuješ, orješ in l pa bi morali potrkati na svoja seješ, se trudiš, se pustiš tepsti, I prsa in se vprašati — potem, sovražiti in žanješ za vse to le j ko ste iz sebe izgnali farizejskega krivico in nehvaležnost?! Pravico \ satana, ki vas je naučil dvojne so že ob Gregorčičevem času | morale : Sem Ji res brez greha, položili v grob.	■" j da lahko vržem kamen] nanj?!
Vse moje novinarsko, politično ; Po svoji metodi bi me imenovali in slovstveno .delo pa se je ve- jj zlobneža in propalico, ako bi činoma vršilo izven trotovskih j a z začel raziskovati „romane“ uradnih ur, večkrat celo noč do 1 recimo gg. dr. Korošca, Pušen-prvega pozdrava jutranje zore! j jaka, Goleča in - drugih...
Vcitirani notici marita. „Straže“ ■ Ker pa nima historija s krvjo je brati, kako si je misliti SLS ! j pod kožo po mojem skromnem "Ne napr. odbornikov klet. društva \ mnenju nobenega stika s politiko, in Posojilnice, ne požrtvovalnih tega nočem. Ako pa me izzivate, Ormožaaov ali drugih krajanov, j pa se pripravite; ali pa me v ampak par gg. tega ali onega j pogledu mojih „romanov“, ki omizja v Mariboru ali pa drugod, j Romanu ne delajo nobene sra-
Ormožke razmere so vam ' mote, pustite lepo pri miru! — dobro znane, meni pa še bolj. ; Kakor hočete! Bo sicer zanimivo Mirno ste dopustili, da se je na- - čtivo, ali za zdrave živce nevarno, padel v vašem listu občespošto- J Eno je gotovo; jaz sem greva ni in priljubljeni g. dekan iz > šnik In zapeljivec, vi pa ste Ormoža, zato ker ne podreja svetniki in angelji, ker ob svetosti naše vere politični vaših grobovih se že sedaj prostituciji! — Vrlemu du- pojavljajo čudeži, hovniku je tak podel napad od Proglasili ste me za trhlo strani „krščanskega“ lista !e pri-; vejo z drugim» uporniki vred, znanje, da se zaveda dostojanstva I seveda. Kot „Kmečka“ stranka svojega poklica. Nadalje je g. j pa morate vedeti, da se trhle Ivan Rojs s prav fanatično prid- veje nahajajo !e na nezdra-nostjo pridobil vašemu čašo- ; vem, trhlen drevesu, katerega pisju nad 150 novih naročnikov korenina je že močno bolna, in se tudi drugače žrtvoval, za \ Zato pa je veliko bolj zdra-kar je dobil seveda brco in je va veja ormoški g. Karel Hraba, bil proglašen z mojo malenkostjo \ ki je' bi! iz krške škofije izgnan vred za trhlo vejo!	„wegen äusserst liederlichem Le-
Ksko ste pa skušali „izgladiti“ j benswandd“, kakor pravi služ-iokaifii spor v Gornji Radgoni beni dopis, ki ga Hrani naše pa veste sann, o niste ne-le ga- ; uredništvo . . . Ker številni prillili niti % mezincem, da dobim jatelji lista in zadnjič tudi avtor
članka „Verbum nostrum" (11. št. i stran) zahtevajo, da povem ime _ človeka, ki je bi! obzirno (radi ugleda celega stanu) ie mimogrede opisan, sem prisiljen povedati, da je ta zdrava, močna veja na drevesu SLS, g, Karl Hraba, dolgoletni koruznik, oče številnih nezakonskih otrok. Pri-ležnica je tuja državljanka, za katero se naj duhovna in svetna oblast v interesu javne morale in ugleda duhovskega stanu intenzivno zanima. Detajle, ki dajejo snov za „Sundroman“, ne objavljamo, pač pa damo radi oblasti na razpolago.
Ta človek pa je — močna veja in glavni zaupnik SLS ter opravlja po zaslugi iste celo javno službo . . .
To je zašepetala javnosti trhla veja, ko je padla od „zdravega" drevesa SLS.
Upam, da bo sedaj marsikomu marsikaj — jasno!
Roman Bendé.
Drž. vin. nadzornik Puklavec :
Zakij sem u centralizacijo zaimg ee iinicnijc «in?
Sem g. M. Štiblerju, kot našemu najodličnejšemu zadrugarju zelo hva-i leten, da je smatra! vrednim ter je ■ kot prvi reagiral na moj članek, glede i zadružnega vnovčevanja vin (glej „Kme-; tovalca“ št. 2 od 31. jan. 1924). Moj j predlog je bil zamišljen in se naj j smatra ie kot nekak surov načrt, kako j spraviti naša vina na inozemska vinska ; tržišča, ideja sicer ni nova, pač pa je ? za obstoj našega slovenskega vinogradništva toli važna, da se ne bo dala spraviti iz dnevnega reda, dokler se ne na en ali drug način ne «Sivo-tvori. Rad si torej pustim dopasti korekture, samo da služijo stvari in nas dovedejo za korak bližje rešitvi tega nad vse perečega gospodarskega vprašanja.
G. Štibler je pred vsem proti centralizaciji zadružnega vnovčevanja vin, kfsker Je meni lebdela pred očmi in daje prednost samostojnim zadrugam za posamezne vinarske okoliše. Toda navzlic argumentom, ki jih navaja g. Štibler in ki so gotovo upoštevanja vredni, si ne morem kaj, še tudi v naprej ostati prepričan centralist, kar se tiče zadrugar9tva za vnovčevanje vin.
Kakor je znano je pri nas usoda vsake strokovne organizacije, najsibo potem zadruga ali društvo, popolnoma odvisna od ene edine osebe. Ce ta oseba svoj posel razume in je dovolj požrtvovalna in nesebična, delati za druge, organizacija uspeva; če ne, ostane samo na papirju. Za eno veliko, močno organizacijo, kakor si jo predstavljam, za vnovčevanje vin, ne bo težko najti zmožnega in agilnega vodje in ga gmotno primerno odškodovati za njegovo delo. Ne tako za manjše organizacije, za vsako posebej! Sedaj
obstoječe vinarske, ozir. kletarske za- : druge, ozir. društva pri Sv. Bolfenku pri Središču, v Ormožu, Ptuju, Mari- ; boru in Celju rr. pr., st ne morejo vsaka za se omisliti prvovrstnega, strokovno in komercijeino naobraže-nega voditelja. Če bi se pa one združil« v zvezo alt, kakor jaz predlagam, če bi skupaj tvorile centralno zadrugo za vnovčevaeje vin, bi si lahko privoščile prvovrstnega uradnika-vcdjo, ne da bi to preveč obremenilo režijo.
Nadalje mislim, da ni sila, da bi se en poskus centralizacije prodaje zadružnih vin, ki se v hiperkuiturni Nemčiji ni obnesel, tudi pri Eas izjalovi!. V Nemčiji so ljudje in razmere pač tako zel© različne od naših, da se njihove institucije navadno ne dajo kratkornalo k nam prenesti. V dokaz, da se centralizacija gotovih akcij lahko tudi sijajno obnese, naj nam služi obnavljanje po trtni uši uničenega vinogradništva v bivši Avstriji, ki sigurno ne bi tako naglo napredovalo, če ne bi bile agende in vodstvo v to svrho centralizirane.
Kar se tiče nakupa in razpolaganja z vinom od strani posameznih zadrug, včlanjenih v centralno zadrugo, se jim lahko pusti do gotove meje prosta roka, zlasti glede vinske trgovine v tuzemstvu, le glede tipnega vina, to se pravi vinskega tipa dotičneg» okoliša in vinske trgovine z inozemstvom, bi si centralna zadruga morala pridržati ingereneo.
Glede sodelovanja vinskih trgovcev pri zadrugah me je g. St. napačno razumel. Predstavljam si vinske trgovce kot člane zadruge le v toliko, v kolikor prepuste zadrugi svoj inventar proti gotovi najemnini, s pravico do participiranja na eventuelnem čistem dobičku zadruge, kar je — mislim — opravičeno. Nikakor pa nisem mislil, na sodelovanje vinskih trgovcev, ki se aktivno pečajo z vinsko trgovino, pri vodstvu zadrug. Razmerje med j zadrugo in člani vinskimi trgovci mo- j rajo urediti pravila.	j
Predstojeće vrstice naj služijo tudi j kot odgovor na drugi članek o zadevi, J objavljen v že omenjeni številki 2. j „Kmetovalca“ od 31. jan. t. 1.
Oba gg. člankarja naj bosta prepričana, da sem si popolnoma svest številnih težkoč, ki stoj« nasproti ustanovitvi nameravanega podjetja za zadružno vnovčevanje vin. Toda te tež-koče n* leže, po mojem mnenju, toliko v teoretičnih, kakor ravno v praktičnih pogledih. Producenta danes ne bo težko prepričati o nujni potrebi zadružnega vnovčevanja vin. Tudi se ne bojim nasprotstev že obstoječih j vinarskih, ozir. kletarskih zadrug na-pram novi organizaciji, kakor tudi nerazumevanja vinogradniških krogov za zadružno delovanje, ne. Vsa ta nasprotstva bodo ponehala in se raz-
blinila v nič, kako hitro bo zadruga J začela poslovati in bodo ljudje začeli j čutiti nje blagodejen vpliv. Skrbi mi j deia le vp> ašanje potrebnih kletarskih f priprav in inventarja za namišljen« j velepodjetje. Toda tudi v tem oziru se bo dalo — upam — z združenimi močmi in z dobro voljo premagati ! začetne težave m premostit: zapreke, ki vodijo na cilj.
Prevrat 1918.
Prevratne dogodke v Mariboru in tik ob naši severni narodni meji na Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini born popisal v posebni knjigi. Pozive za podrobne podatke sem posla! osebam, katerih požrtvovalno delo iz onega časa mi je osebno znano. Morda sem nehote koga pregledal. Kdor t'.rej ni dobil takega poziva, pa se je vendar udeležil ob prevratu v gori omenjenem ozemlju osvobojevalne akcije in bi hotel prispevati s kakršnimkoli poročilom iz one dobe, naj mi to naznani, da mu pošljem okrožnico ' z vprašanji.
Prevrat pa je seveda potresel na ! slov. Štajerskem, v Prekmurju in v I Mežiški dolini tudi mesta in drug® | podeželske kraje, ki sicer niso bili v { neposredni bližini današnje državne i meje, a se je po odločnem nastopu j sašega življa v njih vendar mnogo izpremenilo «sam na dobro. Dasi takim krajem vsled nedovoljnega gradiva ne j kaže posebej abeiodanjati svojega pre- j vratnega dela bi bilo vendar škoda, ; da se pozabi požrtvovalni trud po- j sameznika, ali cele občine. Tudi za- j devna poročila po novi nah iz prevratna | dobe so večinoma pomanjkljiva in še j ta zdaj iz spomina.
V dosego celotnega pregleda tu- j kajšnjega prevratnega gibanja nameravani tudi to gradivo — seveda ako in kolikor ga pravočasno dobim — uplesti v istočasne zgodovinske dogodke na naši severni meji in prosim vse državne, občinske in župnijske urade, šolska vodstva, društva in sploh vse, ki želijo, da se njihovo delo očrta: naj pošljejo potrebne podatke na moj naslov v Maribor do 15. aprila 1924. Posebno naj poročevalci omenjajo prevzetja uradov, narodne svete, narodne straže, shode itd. Neobhodi o potrebni so mi zapisniki in uradni spisi narodnih svetov. Po vporabi jih bom vrnil, ali pa — seveda z dovoljenjem lastnikov — oddal z drugim dobljenim gradivom v hranitev „Zgo- j dovinskemu društvu“ v Mariboru.
Poročila naj bodo popolnoma nepristranska in naj jih podpiie več oseb, ako le mogoče take, ki so sodelovale ob prevratu.
Dobrodošle mi bodo fotografije, slovenski ia nasprotni tisk onerra časa
Kolečka Ivanovič:
Študentje,
(Novela.)
(Nadaljevanje.)
—• Spet brzojavi. — Drugega izhoda ni. Zastonj. — Se vidi, da je sila, toraj predsednik ...
*— Fantje, na delo 1 S sodčki zabarikadirajte vhod, lestvo proč, vrata od zgoraj zavežite z vrvjo!
V trenutka so bila vrata v klet, ki so se odpirala navzgor, zavezana in prostor med gorenjimi in kletnimi vrati se je začel polniti s sodčki in steklenicami; s tem je bilo doseženo, da so stražniki, ko so odprli gorenja vrata, morali odnesti najprej kakih dvajset sodčkov, cel kup steklenic in, da se je pri tem marsikateri pošteno porezal, predno so prišli do drugih vrat. K» so postavili poslednje sode na vrh, ao se začuli prvi udarci na vrata.
—	Odprite, sicer uderemo!
—	Zaprite tal« vrata in položite cel oder pred nje! Hitro!
—	Ti Kovač, kaj pa naredimo tedaj, ko ... ??!
Odgovora ni dobil. Na vrata so padali vedno močnejši udarci, kmalu
so sprasketala, čule so se kletve in jezno poveljevanje stražnikov.
—	Tako! Dva dvignita ta pokrov in potem brzo ven! Miča ti se razumeš, povleci ! — Dobro je šlo, sedaj pa Mitra notri, vzemi to luč s Ssbej; dekleta takoj za njim, brzo! Ti tam primi vsako za roke in jo spusii v kanal. Reci Demetriju, d« vse razžene, ko pridejo ven!
—	Gospod, jaz ...
—	Nei Red mora biti, naprej I So že blizu, žurite se! Kemik pripravi bombe!
Prvič so se stresla notranja vrata, nato so sledili udare v brzem redu; študentje so se s hrbti oprli ob barikado, ki se je morala podreti zdaj in zdaj, kemik je pa prinesel tri ročne granate.
—	Mir! Jaz vržem bom ...
—	Tiho! Ven! Kovač tudi!
Oba sta bila v trenutka v kanalu, za njima je skočil še Kalinov in potegnil pokrov na svoje prejšnje mesto. Ko je pritekel v gostem grmovju na svetlo, pod lepo, mesečno julijsko noč, je naenkrat pritekel Mitra s Kovačem.
—	Iratca, brzo na ono stran proti pokopališču. Oni vohun nas je šel javit, da hodimo tu ven. Meni se je zdel sumljiv pa sem šel pogledat za njim in sem videl.
(letaki, lepaki, časopisi), sploh vse, kar j« v zvezi z našim osvobojanjsm.
Imena poročevalcev boro navede! v knjigi med viri.
GENERAL MAISTER.
RAZNE VESTI m po svetu
20 mandatov HRSS — je verificiranih. Z ozirom na novi položaj se
Sumijo atentat. — V mest« Salt Lake City (Zjeđ. D. S. A.) se je pogodila strašna rudniška nesreča : JS2 : oženjenih radarjev je zasutih. Rešitev je težka. — V črni gori so odkrili ležišče tekoče smole za asfalt. — Novo posojilo od Amerike v iznosu 200 railjonov dolarjev baje dobimo mi. To bo „zarade“! — 250,000.090 kron se je izdalo za vladno časopisje ... — Trocki In Zinovjov sta se med neko sejo oklofutala. So povsod enaki.
ZANIMIVOST!
Kako postaneš bogat. Znameniti j šaljivec Saphir je dal šest navodil, j kako lahko postaneš bogat. Dni se i jih in se ti bo gotovo posrečilo, 1. i Potrudi se, da boš rojen v premožni j rodovini, najboljše kot dedič kakšnega i veleposestva. 2. Tvoja sveta dolžnost ' naj bo, da postaneš vsako leto dedič
ugiba o koalicijski ali volilni vladi. Oboje je možno. — Venizelos je po odstopu vlade odšel iz Grčije, ki je brez plebiscita proglašena za republiko. — Vladni svetnik Ivan Subic je 11. t. m. nadoma umrl. Uglednemu kulturnemu delavcu in pedagogu bodi zemljica lahka! — «j* Viljem BtikSeg, bivši minister prehrane in. pristaš soc. partije je 11. t. m. umrl. Pokojnik je bil blag, nesebičen značaj, vzor-mož j in poštenjak. Bil je predsednik Saveza ' grafičnih radnika. Sam črkostavec se ■ je z lastno pridnostjo povspel na j vodilno mesto. Blag mu spomini — f Ivan Gešov, bolgarski državnik in 'izredno plodovit pisatelj je 11. t. ra. umrl. Bii je eden ustvariteljev bolg. ustave. ~~ V Maroku so bili Spanci poraženi. Španska tujska legija je do malih ostankov uničena. — Kralji potujejo (na lastne stroške? Op. stavca) i. s. rudnin, dvojica 12. aprila v Rim, jugoslovanska istotje meseca maja, prej pa v London, iteljanska pa 28. V. tudi v London. — Turčija je uvedla celo vrsto zelo težkih reform: žensko enakopravnost, enoženstvo, omejitev kalifove oblasti, odprava 6 kratne molitve na minaretih itd. — Novemu kalifu, staremu hedžaskemu kralju Husseinu v Meki so ponudile kalifat Mezopotamija, Transjordamja in Hedžas. — V Kostariki je 11. t. m. uničil velik potres mesti St. josi in Port Simon. Človeške žrtve so številne. — Od .kuluka so na predlog ministra ver in soglasno z ministrom javnih del oproščeni vsi duhovniki. — Hišni posestniki cele države imajo koncem t. m. v Beogradu svoj kongres, - Prof. J. Cvijic je imenovan za j častn. doktorja pariške univerze. — V Zaprešiču je 11. t. m. skočil s tira tovorni vlak. Promet je zopet normalen. Škode ni posebne. —Zavod sv. Jeronima v Rimu se je 12. t. m. pridelil naši državi in je torej odslej naša last. — G. Pašič ima letnih dohodkov 350.000 Din in na razpolago še nekontrolirani dispozicijski fond
800.000	Din. Odkod ta denar, je bedasto vprašanje 1 — V Leningradu (Petrograd) je pri požaru v palači vojv. Ksenije Aleksanđrovne zgubilo 43 gasilcev svoje življenje. Tudi knjižnica vojn. ministerslva je zgorela.
bogatega strica; to ponavljaj petnajst let, vrhu tega živi zmerno in nikar ne zapravljaj. 3. Potrudi se, da odkriješ vsako drugo ali tretje leto bogat zaklad. Samo če desetkrat ali dvanajstkrat to ponoviš in si obenem še priden in delaven, boš gotovo postal bogat. 4. Potrudi se, da ne greš noben večer prej spat, dokler nisi vložil par tisoč kron v hranilnico. Verjemi, da ne boš dolgo Časa revež. 5. Glej, da ni lep in mlad in da se poročiš z vdovo, ki ima par sto mil-jonov kron premoženja. To ponovi petkrat ali šestkrat in prištevali, le bodo med največje bogataše. 6. Ne ustraši se stroškov, kupi enkrat vse srečke kakšne loterije in gotovo boš zadel tudi prvo srečko. Ponovi to dvakrat ali trikrat, pa boš bogat. Ni pa treba, da uporabiš vseh šest točk, zadostuje že ena sama.
Slovenija zapije največ. Novosadski list „Jedinstvo“ je objavil zanimivo statistiko: V preteklem letu se je popilo v naši državi 204 milijonov litrov vina v vrednosti 1634 milijonov dinarjev, 312 milj. litrov piva v vrednosti 1248 milijonov dinarjev in 66 milijonov litrov žganja v vrednosti 1320 milijonov dinarjev. Na glavo enega prebivalca torej odpade 17.03 litrov vina, 26 litrov piva in 6.6 litrov žganja. Največ se popije v Sloveniji, kjer odpade na enega prebivalca 30.4 litrov vina, 26 litrov piva in 5.5 litrov žganja. Te pijače vsebujejo 55.656.000 litrov čistega alkohola vrednega 248 milijonov. V Jugoslaviji popiti alkohol vsebuje 414.048,982.921 kalorij, iz njega bi se dalo pridobiti 62 milijonov kg sladkorja. Število „plavili ponedeljkov“ je preračunjeno na 50,075.000,' kar znači odhod zaslužka v vrednosti 1276 milijonov.

—	Pa si o*e vendarle razgnal na vse strani?
—	Sem, le urno!
Daleč naokoli se je razlegel glasen žvižg, znamenje redarjev, oni trije so brzo odhiteli proti pokopališču, redarji pa aa hrbtom. Ko so pritekli do tja, jim je prišlo pet stražnikov nasproti ter jih pozvalo, da obstoje. Tudi oni od zadaj so prihajali in ti so prišli v sredino in se niso mogli umakniti ne naprej in ne nazaj.
—- Fanta, revolverje, raje umrinio 1
—	Čez zid, mogoče gre!
—	Ko pridejo blizo, vkup!
Miča je ustrelil, redarji so osupnili, za hip nemo gledali in v tem so oni že plezali čez zid in par strelov je zadonelo. Na nebu je sijala luna ter se lesketala v mramornatih spomenikih, po zelenem nagrobnem drevju pa je bila tema, tako, da se ni dalo razločiti, v katero smer, da so jo ubrali študentje.
—	Danilo, poglej ! Jaz sem ranjen v levo roko.
—	Skočimo hitro čez ta zid! Na drugi strani te oveževa.
—	No sedaj pa urnol Čaka; jaz dam svoj robec; tako, jutri pa pojd» k zdravniku.
—■ Me lahko še primejo, raje grem domov, se takoj jutri zjutraj odpeljem.
Tudi vidva pojdita, tukaj bodo preiskavah.
—	Ne. jaz ne morem.
—	Jaz pa grem.
—	Ti tako stanovanja nimaš, tam je vse zasedeno, nocoj sta lahko z mano skupaj, imam lepo, veliko sobo.
—	Toda, kako pridemo v mesto? Tu bodo vse ulice zastražene.
—	Glejta, tu prihaja nekdo sa konju; skrijmo se v drevju! Dalje notri pojdita! Sem jezdi...
Na konju je prijezdil redar ter nekam čudno gledal okoli; nedaleč za njim je prijezdil drugi in potem tretji. Študentje so se umaknili globlje v drevje in poslušali, kako je prvi ukazoval.
—	Tako, ti tam straži tu in pazi dobro, da ti ne uidejo, potem se ti postavi dalje tam, jaz pa bom čisto na onem koncu. Na vsak način pridejo čez zid in tedaj jih kar prijeti. Glejte, da ne uide nobeden ; če pa tečejo, kar streljajta, dobiti jih moramo, žive ali mrtve, to je skoraj vse eno, gotovo so v zvezi z atentatom. Pazita in če uidejo, alarmirati vse na ulici 1 Razumeta?
—	Da, gospod narednik.
DOPISI
• Oft«
Opozorilo. Radi nujnih poslov odpotujem za 5 dni, vsiedčesar ni mogoče govoriti z menoj v času od 18. do 24. t. m. Nujne zadeve naj se mi sporočijo pismeno. — Roman Bendé. Gornja Radgona. (Domača kro-0 ščavniškem doktorju smo dobili nekaj precej zanimivih izdatkov, bi osvetljujejo njegovo „zdravniško“ delovanje in to na prvo notico. Kakor hitro se pojavijo nove .pritožbe, obelodanimo vse. — „Tagespost“ je zopet dovoljena v naši državi. Prepoved je bila silno smešna, -ker pri nas vsak otrok pozna objektivno pisavo lista, medtem, ko si „Grazer Tagblatt“ dovoljuje marsikaj pa v pismenem Beogradu tega ne razumejo. — Protestni podpisi v prilog zdravnika g. dr. Czmiela se zbirajo in je dosedaj že mnogo ljudi podpisalo vlogo. Isto bo treba čimprej »dposlatl — „Čitalnica“, ki bo imela vse časopise (vseh strank), razne revije in mnogo knjig se snuje. Velepomemben korak v korist ljudske prosvete se s kulturnega stališča pozdravlja. — Dramatično društvo «prizori v soboto, dne 22. t. m. zvečer v dvorani Posojilnice znano veseloigro „Charlejeva teta*. — Znani Jurkovič se hvali v Vojnem invalidu št. 3, da je daroval invai, društvu podružnica Gornja Radgona znesek okoli 2.300 Din. Čitajte tozadevni dopis „Darežljivi revež“! — Bralno društvo pripravlja igro „Stari in mladi“. — Večja množina časopisnega papirja se odda. Več v oglasnem delu lista. ■— Alarmantne vesti o izgonu nekaterih oseb iz naše države je neki Radgončan Jansiral v graško „Tagespost“. Vesti niso povsem točne. Pozive dobe v prvi vrsti odkriti optanti in osebe, ki niso naši državljani. — Opozarjamo društva in posameznike na članek g. generala Maistra „Prevrat 1918“.
Darežljivi revež. (Izviren dopis iz kroga invalidov.) Na poročilo „Voj. invalida“ z dne 16. februarja t. 1. o občnem zboru podružnice voj. invai, v Gornji Radgoni. Ker izvira poročilo o občnem zboru v Gornji Radgoni le od ene osebe, torej tov. Delinca kot delegata v Ljubljani, se ni čuditi, da se toliko ceni delo bivšega tajnika Jurkoviča, katerega predobro poznamo in kateri piše, da je „stari odbor društveno delo zanemarjal“. Kdo je zanemarjal, hočem vam nekoliko pojasniti. Ko smo se udeležili prve seje, nam je tajnik Jurkovič pred nosom popihal na vlak po strankarskih opravkih, za katere je bii zelo nadarjen ravno pred volitvami; prišli smo ne-vedoči zakaj, ker tisti ki je sprejemal pošto in sklical sejo, jo je odkuril na radikalsko agitacijo. Pri drugi seji ni poročal nič drugega, kot da so mu radikali obljubili, da bo dobil posestvo Arenberg v razdelitev. Torej zopet strankarstvo in ne invalidi. Za tretjo sejo sem sprejel povabilo en dan pozneje kot se je ista vršila, iz katerega vzroka, mi je tudi znano. Za četrto sejo se nisem mogel odzvati povabilu radi slabega zdravja. Tako so se vršile torej seje, od katerih je meni znano. Na občnem zboru pa je kričal, da moja oseba ni bila niti enkrat pri seji in tudi Voj. invalid kriči, da niso bile seje sklepčne. Ali mere biti sklepčna seja, če ni oseba, ki ima poročila došla pravočasno in se klatila po strankarskih agitacijah?! Ali se mora ob hvali strankarskih obljub kaj sklepati kar niti ni na dnevnem redu? Nadalje piše ifoj. invalid, da veliko članov ni plačalo članarine. Kdo je kriv? In da je imel odbor' deficita 229275 Din, ki ga je tajnik Jurkovič kril iz lastnega žepa. Blagor žepu
POLITIČNI PRE3LED
Dohodki Nikole Pašiea.
Belgrajski listi poročajo, da prejema Nikola Pašič iz državne blagajne sledeče svote: plača 120.000 dinarjev letno, poslaniške dnevnice 108 iiscč dinarjev, posebna doklada 126 tisoč dinarjev, draginjska doklada 60 tisoč .Din, cigaret dobiva za 36 tisoč, za avtomobil pa 100 tisoč Din ali 45 tisoč Din mesečno. Poleg tega ima P? ra*Pol3go še „dispozicijski fond“, ki znaša na papirju 800 tisoč Din, v resnici pa je brez dna. Ni torej nič čudnega, če je Pašič eden najbogatejših ljudi v Jugoslaviji.
Blok opozicije
so pojačali nekateri (20)
HRSS. Kljubtemu, da so vsi verificirani, poslanci iz taktičnih razlogov še niso prišli v parlament, kar
poslanci
mandati
vzbuja splošno pozornost. Zaupanje med Člani bloka ni preveč iskreno. Vse pričakuje z napetostjo razvoja dogodkov. — Vodja HRSS je odobril deio stranke.
Poglavje o trhli veji,
sproženo po indiativi mariborske „Straže“ najdete v današnjem uvodniku. Prečitaite počasi, primerjajte in — sodite sami !
„Avtonoaiistii"
in nam očitajo Radiča... Ali res ne more domoljuben Slovenec, ki je preko grla sit centralistične knute tudi brez Radiča biti poštenjak, federalist in republikanec?! Sicer pa nas to ne dela nervozne; ker vemo, da človek v predsmrtni agoniji dosti fantazira...
lahko stori. Vse to
pri nobeni seji ni bilo na dnevnem redu jn tudi ne omenjeno. Ali si bivši tajnik Jurkovič tisto tudi računa iz lastnega žepa, da je s strankarskim denarjem veliko invalidom in vdovam plačal članarino in še povrh delil denar? Ker kriči, da niso plačali članarine, iste ni bilo treba plačati, saj ste imeli vi denarja kot listja in pametno bi storili, če bi ga skrili v svoj žep. Zakaj kričite žnjim, da je š!o iz njegovega žepa. Tudi blagajno ste imeli vso dobo obstoja podružnice, zato tudi blagajnik ni bii stalen. Nadalje piše Vojni invalid, da je večinoma izvoljen novi odbor. To menda tov. Beiincu ni znano, da je sedanji novi odbor bil tudi večinoma prej v odboru in da manjka sedaj samo Jurkovič. Potem, da seje tov. Jurkovič „sam odrekel sodelovanju“ dasi je odpadlo na njegovo listo, ki si jo je sam lastnoročno napisal za predsednika premalo glasov in se je na zahtevo članov morala predložiti druga lista, katero pa v svoji vsebini ni imela na prvem mestu imena Jurkovič in je bila tudi sprejeta. K slednjemu še pa vprašamo g. tov. delegata v Ljubljani, če nam more pojasniti, koliko novih naročnikov so dobili po tov. Jurkoviču ali je kaj sploh agitiral za Voj. invalida? Nikoli nismo videli, da bi on razdeljeval položnice za Voj. invalida pač pa radi-kaisko „Našo vas“ prav pridno cele kupe in brezplačno. To je toraj resnična fotografija tovariša kot „naj-agiinejšega“ te podružnice, kakor ga imenuje Voj. invalid. Zvest naročnik Invalida in član podružnice.
Ljutomer. (Razno.) O metli, ki se je v predzadnji in zadnji številki oglasila bo razpravljalo okrožno sodišče. Da pa bo materijal od daleč popoln, pošiljamo za prihodnjič tozadeven članek. Liker jim je dišal. 16letni kleparski vajenec Albert Pichler, 17 letni krojaški pomočnik Franc Vučko in 17 letni delavec Friderik Copot, vsi v Ljutomeru, so dne 3. februarja v družbi kot tatinski tovariši ukradli v Stermanovi gostilni v Ljutomeru natakarici Mariji Slanič iz zaklenjene omare 5 steklenic likerja v vrednosti 3350 K. — Obsojeni so bili in sicer Copot, ki je radi tatvine že 2 krat predkaznovan, na 4 mesece, Lajh in Pichler pa vsak na 2 meseca težke ječe. — Sestanek bivših vojakov 5. čete bataljona mjr. Vaupotič se vrši pri nas. Vsi udeleženci naj obveste znance, da bo udeležba čim številnejša. Prijave poslati uredništvu „M. Straže“.
Veržej. Vaša nova pisava se nam zelo dopade. Le tako naprej za resnico in čista slovenska misel bo zmagala proti politiki strank, ki si lastijo predpravico, govorili v imenu ljudstva, v
resnici pa trgujejo z našimi interesi. Želimo shoda. (Dan se naznani teden poprej! V slogi je moč. Uredn.)
Cve*. Proštov, gas. društvo Cven je v posesti ene nove brizgalne in sicer za njen oddelek Mota, katero je izdelala tvrdka Fr. Kernreuter, Dunaj v celi zadovoljnosti Tem potom se zahvaljuje društvo najsrčnejše vsem darovalcem, kakor občini Cven.goranja Mota, vseskozi darežljivemu gospodu Joško Rajhu velepos. na Moti, kateri je kot občinski lovski najemnik daroval k temu nakupu svoto 10.000 kron, nadalje vsem darovalcem iz občin in okolice, kateri so prispevali pri pobiranju zrnja in denarja. Siem je pokazano, da se razumeva važnost gas. društva in želimo iz srca, da ostane ta bratska ljubezen in darežljivost še nadalje med nami. Človekoljubno društvo zasluži vso pozornost občinstva vseh strank; zato je nujno želeti, da se vsestransko podpira, da se zamore spcpolniti in opremiti za slučaj velike nesreče, ki se zamore le z dobrim orodjem odstraniti ali omejiti.
Železnica Ormož—Muršiča Sobota ima izvršenih že okroglo 450.000 kubičnih metrov zemeljskih del, izvršiti pa je še okroglo 80.000 kub. metrov, kar bo gotovo približno v 2 mesecih. Največ dela je š* v Ivanj-kovcih ter nekaj malega v inundacij-skem ozemlju Mure. Izvzetnši progo med Pavlovci in Žerovinci ter enega večjega mosta in propusta na inunda-cij. ozemlju Mure, so vsi objekti že gotovi. Gradba m»stov na Muri, Murici in Naklu je prevzela Splošna stavbena družba v Mariboru. Popolnoma gotova je tudi že postaja Veržej, nepričete pa so še postaje Beltinci, Žerovinci, Ivanjkovci in Paviovci. Dograjenih je 6 čuvajnic, položeno pa tudi 6 km normalnega tira in sicer 5 km od ljutomersko-radgonske železnice do Mure in 1 km od ormoške postaje do Pušinec. Ekspropriacija zemljišč v ljutomerskem okraju je že izvedena, ni pa še v občinah, ki ležijo v okrajnih glavarstvih Ptuj in Murska Sobota. V ljutomerskem okraju se je na račun odkupa zemljišč izplačalo okoli 200.000 Din, ves odkup pa znaša 3,000.000 Din. Za dograditev železnice bo potrebno še okoli 30,000.000 Din kredita, dočim je v proračunu za zgradbo novih železnic le 100,000.000 Din. Ta vsota, Ju bi naj zadostovala za vse nove železniške gradbe v državi, in ki je bila predlagana s 300,000.000 Din, je pa gotovo veliko premajhna, da bi odpadlo za našo progo 30,000.000 Din.
Anketa gradbenih zadrug v Maribora. V Sloveniji obstoja precej gradbenih zadrug ali društev v splošno koristnim značajem na podlagi samopomoči. Povojna gospodarska kriza
je mnogim tem zadrugam onemogočil4 poslovaje v smislu svojih pravil, ker se vlada ne zaveda važnosti taki?’ zadrug ravno v dobi gospodarske ha stanovanjske krize in ker se žal za socijalno zvanje takih zadrug prema!» zanimajo tudi občine. So pa pogreške tudi v teh zadrugah samih, ker se druga napram drugi preveč smatraj» kot nekaka konkurenca, namesto za istovetna in za isti» ciljem splošnega blagra stremeča zadružna podjetja potrebna medsebojs« pomoči, Da se n« le dviga* ugled, nego tudi moralna in gmotna moč vseh teh zadrug, se ja na zadnji plenarni seji. kreditne in stavbene zadruge „Mojmir“ v Mariboru, sprožila uvaževanja vredna misti, o priliki razstave gradbenih načrtov povabiti tudi zastopnike vseh znanih sličnih zadrug v Sloveniji. To bi bik prva anketa katere namen naj b» bil predvsem doseči skupen nastop pri centralni vladi v svrho povzdige gradnje v krajih, ki posebno trpe radi stanovanjske bede. Tak skupen nastop je ravno sedaj pri nas potreben. V drugih državah se take zadruge že zdavno združene, ter s» si omogočile tudi svojo lastno gradbeno banko. Ako se ta projekt tudi pri nas posreči, si zadruge same ustvarijo podlago., da jih bodo odslej vse drugače upoštevale občine, pokrajinske oblasti predvsem pa država sama. Priporočljivo bi bilo, da se med tem vse te zadruge izrazijo o potrebah združenja, če tudi zaenkrat 2« v neobveznem razmerju. Glavni namen za sedaj pa naj bi bil kot rečeno, skupni nastop pri centralni vladi za odpomoč stanovanjske bede ozir. povzdigo in omogočenje gradnje malih stanovanj. Želeti je, če se vse vnanje zadruge v dosego tega namena zanimajo sa ta načrt.
Lepot«? Svežost mladosti? Priljubljena vnanjščfoia? Vse to si lahko prihranite in sahranite prerano ostare-iost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elsa-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnin» 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštni*® 25 dinarjev), Eiza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev in 10% nadoplatka) in drugi Elza-preparati kakor Eiza cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326. Hrvatsko.
UREDNIKOVA POŠTA
(Od 13. t. m.)
Gornja Radgona. Kiobasarenje, da 9ca pristopil k Radičevi stranki, s katero koketirajo SLS ia demokrati je neumnost V izjavi, s katero sem izstopil iz gotovih razlogov iz SLS sem izrecno pevdarii, da ne pristopim k nobeni, sedaj obstoječi politični stranki, česar se tudi držim. Ljudje, ki so pristaš: dvojne pravice, dvojne resnice in dvojne mora.e smatrajo vsakega, ki bi prestopil iz stranke kanibalov (ljudožercev) recimo v SLS, JDS, ali NRS za svetnika is
ni si soseda kar ti povem ako rabiš
volneno blago
za ženske in sukno za moške obleke, tiskanine (druck) cefir, belo, rajavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino R. Stermecki v Celje kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. (milil MStonj.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RAD1NCIH
obrestuje sloge po najvišji obrestni meri || izplačuje dvige brez odpovedi.
t Z. I s> z.
račun ček. urada št 12.118.
arrtoonoc
$y M. Berdajs, Maribor ^
y	pplpofsla V5aNo»irsSno
in sicer
$tatte*iovo rtstifcain© rdeli Pamtit rumeni Eclcendorfer
Ustanovljeno i3©9
travno
cfefeilno
vrtnarili©
cvefliin©
Ustanovljeno 18SS
IVAN KOVACIC
PREJ V RADGONI
Vellica zalega stekla porcelana, Sipe za okna, ogledala, vsakovrstne posode,
svetilke itd. iiiiiiiliii! Vse po najnižji ceni.
Toina It« solidna postrežba
Policy site in prepričajte le!
ziuCajneža, ako pa stori obratno pa za izdajalca, lopova in breznačelneža. — Kapela— Radilici pride gotovo prihodnjič, spopol-fljeuo. Še večkrat kaj ! — Veržej. O znanem predmetu g. P. lahko poročate, ali prosim strogo stvarno, resnično in podprto z verodostojnimi pričami, nič o privatnih sdnošajih ampak zgolj o zlorabi božje hiše v politične svrhe! — Ormož, je res delikatno, a priznati se mora, da ne gre na malem prostoru opisovati orgij opisanega. Da je to glavni zaupnik SLS, duhovnik, ki o svojih sobratih lažnjivo poroča v marib. liste — smo itak konstatirali. Opišite polit delovanje moža, katerega z ozirom na cel duhovniški stan, katerega spoštujem — primerno priporočim na merodajnem mestu. Poslano pride prav. — Duhovnik. Danes priobčeno. Hvala. Vide pod „Ormož“. — J. O. Ljutomer. Vaše pismo je interesantno, pa ne brez zmote; zato nanj odgovorim kljub ogromnemu delu z osebnim pismom. Zdravstvujtet — Francelj, Križevci. Sporočite mi natančen naslov, ker Franceljnov je dosti po svetu. Potem Vam pišem ! Bog živi ! — Ljutomer. Ano-simnost ni znak značaja. Vse ima podlago v sodnljskih spisih. Opisano pa ni več osebnega značaja, ampak gre na škodo mnogih! — Drugim. Mnoge dopisov in mteresantnih polit beležk je moralo izostati radi malega prostora! Vse porabno pride! Silite list! Naročniki se množijo!
(Od 20. t. m.)
Raznim. Prostor je pr&mal, dopisnikov mnogo. Urednik ima dobro voljo in slabo „špikano“ mošnjo. Ko doseže list 2 strani
inseratov (oglasov) se bo tiskal na 6 straneh.
—	L. B. Ugaja. Pride prihodnjič. Hvala lepa !
—	Ormož. Po naravnih zakonih se trhie veje pojavljajo !e na trhlem, gnilem in bolnem deblu, ki je inficirano morda že iz — korenine. Odgovor je danes. — Marija, Križevci pri Ljutomeru, je laskavo ali pa iz pesimističnega stališča — hudomušno poredno. Ker nimam naslova, ne morem gdč. pesnici predočiti, kako „srečni“ so ljudje blizu mene. Rajše nekaj vspodbudnega pošljite za javnost ! — Ljutomer. Prosim še detajlnih podatkov in kar je glavno — dokazov. Torej senzacija v vseh krogih?! — Maribor. Neobjavljeno pride sukcesivno, v kolikor je za mali obseg prostora porabijivo.
—	K. R. „Taboru“ in „Straži“ odgovorim sam. Hvala za komentar ! — Murska Sobota. Radi nadaljne akcije pridem enkrat osebno. Prihod javim. — I. Habjanič, Maribor. Članek pride prihodnjič. Pesmi ne priob-
! čujemo. Ni prostora. Oglasite se še kaj! --j Ostalim. Vse porabno pride. Prosim le ! kratka poročila, vedn* resnična, podprta z i dokazi. Nikdar tega ne morem dovoli po-; vdaritl. Za pisma brez podpisov in naslovov, i v težkih slučajih brez navedbe tehtnih in j merodajnih prič imam velik koš z velikim ‘ trebuhom, katerega vsebina greje urednikovo j grobnico. — Prijateljem. Zbirajte za tiskovni sklad „Murske Straže“, ki ima še težko in ‘ odgovorno delo pred seboj !
’ Lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé, novinar.
' Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni
•	Do 20 besed «
•	S Din, vsaka e
•	aadaljnabe- e
•	sfd&SOpara ©
•	več. ©
MALI OGLASI!
Enostolpna o Pctitvrstn * ali njen pro- • štor I Din e 50 p. e
Stavbeni prostor
z lepim vrtom na najlepšem prostoru tik cerkve v Gornji Radgoni, se takoj proda. Vpraša se pri Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10.
vse*1 vr8t ■ zabavne, poučne, 8 jggfsS leposlovne, molitvenike, vse pisarniške in šolske potrebščine ima v zalogi po najnižji ceni Tiskarna Panonija Gornja Radgona.
Raznovrstno ÄÄ-
vzamem v barvanje v vseh zaželjenih barvah. RoJbfč Jožef, barvar, Murska Sobota,
gostilna in Mijo
Mizarskega pomnita sfr
Refer Jarnovič, miz. mojster M. Sobota.
po ugodni ceni 1 bar« “ufStsiiSi Sl monij (Češkatvrdka) Proizve se pri Franjo !vikarsi£t Murska
Sobota, Aleksandrova cesta 64.
takoj ceii mlin na Muri, oDB opremljen tudi s stiskalnico (prešo) za olje. Alojz Kegl, Hrastje« Mota, pošta Radenci.
Dri. Doduradnik Časopisni papir
m£PW »•	} dnhrofthranlen in močen no cp.m Din B.—
išče primerne službe, gre tudi kot skladišuik, kjer je že služboval. Govori slovensko, nemško ter piše cirilico. Službo želi nastopiti z L aprilom. Pojasnila daje uprava.
g|~Trirt.fr- zelenjadno, cvetlično, 0©lu§ts>lsS“ bogata izbira, prvovrstno deteljno kupite najugodneje v trgovini Frane tentar, Mala Nedelja in ljutome?* Istotam se kupujejo jajca in maslo vedno po najvišji dnevni ceni. :-:
Oskrbnika
za nadzorovanje v; nogradov sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Fric Zemljič, Ljutomer.
KUPUJTE
Vaše potrebSSIna novodo« Slega spomladanskega in letnega blaga vseh vrst pri
znani domati trgovini
ložef Farkaš, s». Jurij ob sm
Priporoča poljska in vrtna semena, pristno detetjino seme in najboljše Weicerske motike. Kupeja jajca.
Dee centrifugalni sesalti
j skoraj novi se takoj oddata. Vprašati pri j	upravi lista „Murska Straža“.
I Služkinjo es ose SSÄIÄS:
j škega jezika predpogoj. Plača po dogovoru. Vprašanja na Verbnik Ljutomer.
na prometni točki, z ledenico, gost. vrtom, 3 orale zemlje, gospodarsko poslopje vse v dobrem stanju in s popolnim inventarjem se radi družinskih razmer poceni proda iz proste roke. Posredovalci izključeni. Vprašati direktno pri pos. Ivanu Vaupotič, gost. in mesarju Podgrad, <3. Radgona
Pozor! ViiRFaisfti! Pozor!
Cepljene trte različne vrste po nizki ceni na na prodaj. Za trte se jamči! Dobe se pri Jožef Bratuša Ljutomer 51,
—, ^ fJt ~ t več jagnedovih Peci prodni hlodov za deske. Več pove g. Stane Cividini, brivec Gornja Radgona.
j dobroohranjen in močen po ceni Sin 5.— leg i (dnevna cena je sedaj povsod Din 6-—!) odda takoj v večji množini uredn. „M.Straže“
Starejšo sobarico fsrÄÄ°
nudbe na (tote! Sfertnan Ljutomer.
Skoraj novo se odda O^OSlBcIttVO takoj poprimem! ceni. Vprašati na upraVo pod „Pohištvo“.
izredno močae kon-
Jato z iHotorotom, strukcije, izborne
funkcije se takoj poceni proda. Vprašati je pri ureduistvo „M. Straže“.
Centrali» skl&dižte pinzarne *
! Tomaž Satz, Slatina Radenci I
• » »
■	priporni® svofo izvrstno
j; marino in Bock-pivo
j i ©d predvoine kakovosti v sodih In « steklenicah po originalnih cenah

••••••o«••••••••«•■'
DESKE
LATE
ŠTAFELNI
; tudi stavbeni isa se dobi »naprej najceneje pri tvrdki
ÌMìmlll 1 drug, Križevci prt Ljutomeru
KUPIMO zdrav beli roza	*
KROMPIR
Pis§st<§n® ponudbe z navedbe SLOMA RQJS5FSHV
emm® In kellßn sob »Krompir1* na LJUBLJANA
f--—;-*--r—ivrii i nii vif~ i iiii i nitiiiiiiimitai iiiiwaimbiiiiiiwhi >■ minima
s^iìsif’iiilf® »nufsko stražo I
, POBRÜHEB
Tet.* interui’ VtVv.*2 te?: imi®vsa battine Um .afidi© najteulantneJe mmsimim